SLOVENSKA STRAN
22. januar 1979-Nase Novine - §
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Kar po domaČo
Da svet trpi vsled pomanjkanja ljubezni je že stara zadeva. Kristjani to vedo že dva tisoč let. Do daoašnje dobe je to pomanjkanje toliko naraslo da ga ni več mogoče zatajevati. Lahko bi se reklo, da človeštvo v ljubezen več ne veruje. Vendar dokler bo še besedo o njej, ne bo izumrla.
Prišla mi je slučajno v roke drobna knjižica v kateri so zbrani izreki o ljubezni, kakor jo vidijo otroci v starosti od 4 do 12 let. Angležinja Nanette Newman je zbrala nekaj tisoč takih izrekov. Objavila je le najbolj duhovite, ki vzbujajoj smeh in nas odrasle istočasno tudi sramotijo. Smatram za primerno, da jih spoznamo tudi mi, ker slikajo resnico. Razen tega so ti izreki posebno primerni za letošnje leto, ki je posvečeno otrokom. Na žalost so prišli časi, ko moramo pogledati v sebe skozi pamet otrok, ki so še nepokvarjeni in se resnice ne boje.
Začnimo z najmanjšim petletnim Erikom, ki je iz poročnih fotografij ugotovil sledeče: "Mislim, da se je mogoče zaljubiti ako se slikate pred cerkvijo"
Sedemletna Lynn trdi: "da je ljubezen važna, kajti, če se ne bi med seboj ljubili, bi ne bilo ljudi"
Da gre ljubezen skozi želodec potrjuje osemletna Tereza ko pravi: "Jaz vem, da se moja mati in oče ljubita, ker mu mama skuha njegovo najbolj priljubljeno pečenko vsak večer."
Tudi skrb za dobro prebavo hrane je ljubezen natere do otroka, če prisluhnemo besedi štiritletnega Bobby-ja, ki pravi: "Svojega brata moram ljubiti, če ne, dobi vetre."
Šestletna Alice pa trdi, da je "prava ljubezen tista, ki umre a se je človek še vedno opominja kot jaz moje mačke"
Šestletni John "jo je pogruntal" takole: "moja želva je utrujena od ljubezni spala štiri leta. Zdi se mi, da ljubezen utruja posebno stare ženske, ker vedno veliko spijo" Sedemletni Erik: LJUBEZEN:
Bog je ustvaril preveč ljudi.
Sedemletna Luisa: "Če bi se svet bil ustvarjen iz ljubezni"
Osemletna Soraya: "Zdi se mi, da vse in vsakogar ljubim, pa vem da ni tako"
Šestletna Roza: "Človek ljubi samo tisto kar mu je bližnje, ne pa dežele in množice"
Šestletna Joanna: "Seks je del ljubezni, toda ne zelo dober"
Šestletni Roger: "Moja mama trdi, da je moj oče zaljubljen v svoj avto. Jaz bom imel dva."
Petletna - Vera: "Nekoč sem videla knigo o zaljubljenosti. Zdi se mi, da moramo imeti jajca"
Desetletna Vera modruje takole: "Ljudi je težko ljubiti, posebno če se vam ne dopadejo."
Petletni Peter: "od ljubezni človek veliko kašlja."
Šestletni Bruce: "Rad bi poročil mojega psa, ampak to je prepovedno, ali ne?"
Šestletni Henry: "Kadar se moja mačka zaljubi jo celo noč ni domov. Potom pa prinese domov cel kup mladičkov"
Sedemletna Sally: "Enkrat sem videla zaljubljence v avtu. Ampak jim ni uspelo."
Šestletni Leonard: "Moja teta se zaljubi kadar gre na dopust. Potom pa vedno joka."
"Jaz vem kaj je ljubezen. Tisto kar prodajajo na televizorju" pravi štiriletna Klara.
Enajstletna Fiona pa se strinja z menoj: "Ne bi smelo biti bogatih cerkva, ko je dosti revnih ljudi"
"Moja babica se pogovarja ob nedeljah z Jezusom. Med tednom pa gre na "bingöt't', kjer je včasih tudi On", izjavlja petletni Charles.
"Ko greš v cerkov in položiš v škatljo denar te bog ljubi", pravi sedemletna Florence.
Sedemletni Malcolm pa takole: "moja sestra se je zaljubila in je šla tja, kjer prodajajo sveti zakon. Pa jim ni plačala vse, ker pravi, da se ne izplača"
Tudi sedemletni Henry potrjuje, da se človek od ljubezni zredi, ko pravi, da se je kralj Henry VIII. velikokrat poročil ampak, da so mu na koncu odrezali glavo, ker je postal preveč debel.
Čisto resnico pa je izmodroval petletni James takole: "Človek mora negovati ljubezen - če ne se pokvari." Vredno premišljevanja, ali ne?
Pavla Gruden
BLAGOSTANJE IN PODGANE
V Zvezni republiki Nemčiji-Pravijo strokovnjaki-živi dvakrat toliko podgan kot ljudi, okroglo 120 milijonov. To seveda v primerjavi spodobnim odnosom va najrevnejših deželah v razvoju sploh ni veliko, zanimivo pa je, kaj navajajo strokovnjaki kot glavni vzrok za to, da se v bogati deželi, ki si nekaj domišlja glede higienske prosvetljenosti svojih prebivalcev, ti škodljivi glodalci se iz leta v leto množijo, prav bogastvo! Zato, ker se ljudem dobro godi, mečejo v smeti toliko hrane, da se tudi podganam zmeraj bolje godi. Tako dobro se jim godi in tako hitro se množijo na velikanskih smetiščih ob velikih mestih, da so začele vdirati v skladišča hrane in v zasebne kleti in naredijo toliko škode, da jozadnja leta računajo v miljonih mark.
Isti pojav je v Sydneyu, ne radi bogastva in blagostanja, nego radištrajkasydneyskih smetarjev.
ČEŠE NEPOREČENI LOČUJEJO
Še pred dvajsetimi, petnajestimi leti tega problema sploh ni bilo. Če sta moški in ženska hotela živeti skupaj, sta se poročila, zadeva je bila urejena in mir besedi. Če se nista več razumela, sta se v nekaterih deželah lahko razvezala, v drugih samo ločila "od mize in postelje'', v tretjih p« sta morala ostati skupaj in se sovražiti med svojimi štirimi stenami: tudi te reči so bile urejene za zakoni. Dva ki se nista ravnata po teh zakonih, sta bila pač "zunaj zakona", sešla sta se po svoje, kakor sta vedela in znala, krajši konec je potegnil pač slabotnejši, v večina primerov je to bila ženska.
V	zadnjem desetktju-dveh so se stvari naglo in zelo spremenile, hitreje v praksi kot v zakonodaji. Vedno več je neporočenih "zakonov", ki niso stopili pred matičarja ali pred oltar in se dandanašnji dan nad takim "pohujšanjem" nihče več ne pohujšuje. V večini primerov za take "Zakonske razveze" zakonov še ni. Ravno v zadnjem času imamo tu kot v Ameriki vedno več teh problemov in bo treba tudi v tem primeru nekaj ukreniti. Švicarji svetujejo, naj takrat, ki se odločijo za skupno gospodinjstvo, sklenejo pismen sporazum o tome, kaj je čigavo, kako se vrednoti prispevek enega in drugega k skupnemu življenju in premoženju in kako se bo premoženje delilo, če bi bilo nekoč skupnosti konec.
V	Ameriki, kjer se skoraj vsake reči lotijo drugače kot v stari Evropi, so se drugače lotili te zadeve. Zakonski predpisi o "nezakonski zvezi" ne pravijo nič, vendar je pred dvema letoma pod pritiskom zapuščenih prijateljic nekaterih filmskih in popevkarskih zvezdnikov vrhovno sodišče ZDA priznalo pravico do tožbe za odškodnino ali preživnino ženski, ki je dlje živela z moškim v skupnosti, prispevala k skupnemu gospodinjstvu v denerju ali z
delom ali s skrbjo za partnerja ali podobno. Obenem pa je v sklepu sodišča poudarjeno, da na osnovi tega ni mogoče priznati pravice do odškodnine ali preživnine prostitutki, ki je samo na svojem področju delala moškemu usluge.
in zdaj smo tam. 700tožb leži na sodiščih države Kalifornije -(Hollywood) - sodišča ne vedo, kaj bi z njimi, odvetniki toženih zvezd-nikov-miljonarjev pa sodijo, da jih je trd» zavrniti. Sau je morda res, pravijo, da je katera od tožečih žensk na začetku kariere nezvestega partnerja veliko storila zanj, nobenega dv orna tudi ni, da marsikateri ni bilo lahko ob moškem, ki je zapadel drugam ali je alkoholik ali kako drugače iztirjen, vendar je to v večini primerov kaj težko dokazati ... Laže je nasprotno, dokazati, da ob prijatelju miljonarju niso niti kuhale niti prale niti krpale nogavic. Da niso bile zaposlene in niso prinašale denerja v skupno gospodinjstvo itd. Kaj so izgubile, ker so zaradi zveze z uspešnim moškim odstopile od lastne kariere, je nedokazljivo. Nasprotno pa je, po mnjenju odvetnikov, kaj lahko spraviti v rubriko "prostitucija" na primer zahtevo igralke Britt Ekland, ki zahteva od nekdanjega prijatelja Roda Stewarda za vsako sekondo skupnega življenja (okroglo preračunano) 20c. in ga je torej tožila za 15 milijonov dolarjev.
In še to pravijo pravniki, da je pravzaprav paradoksalno, da imajo neporočeni pari nenadoma največ skrbi in težav s tistimi stvarmi, ki so se jim hoteli izogniti s tem, da se niso poročili. "Ce se hočeš rešiti partnerja," meni eden ameriških odvetnikov, "je najenostavneje, da se poročiš z njim. Razveza je namreč zakonsko urejena, ločitev neporočenih pa je dvomljiva zadeva."
N.Ž.
LJUBLJANA JE VELIKO MESTO
Ob izteku letošnjega leta je predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča obiskala glavna urednica radia "Glas Ljubljana". Ribičič ji je med drugim povedal:
Kakor vsak občan Ljubljane si želim, da bi se mesto umirilo, stabiliziralo, da ne bi raslo stihijsko, da bi raslo urejeno, skladno, kulturno, da bi bila Ljubljana lepo mesto z urejenim starim jedrom, gostoljubna, turistično in ekološko čista. Veseli me, da se je začela Ljubljana premikati, da so se odprla nova gradbišča, da je vse v razgibanem tempu. Teba bo seveda samo še pospešiti	določene
družbene akcije. Mislim, da je treba upoštevati pri tem nekaj novih okoliščin.
Ljubljana je samoupravno središče Slovenije. Treba je ustvariti pogoje za razvoj samoupravne demokracije. Samo poglejte pogoje, v katerih danes dela okrog 80 ljubljanskih krajevnih skupnosti. Samoupravni način življenja je tak, da mora občan sam urejati svoje zadeve, mora jih urejati na primeran način, hitro, ekspeditivno.
Ljubljana je središče
slovenskega naroda in to naroda, ki je organiziran suvereno, ima svojo republiko, je torej republiško, politično, znanstvenoraziskovalno, kulturno in prometno središče Slovenije. Ko tujec stopa skozi ljubljanska vrata, mora začutiti, da je prišel na obisk k narodu, ki ima kulturno izročilo, ki se zaveda	svojega
pomembnega boja, zaveda se zgodovine, ki načrtuje pogumno, ki ima pred seboj perspektivo. Mislim, da je prav Ljubljana tista, ki najbolje premaguje naš kompleks majhnosti, ne samo na političnem, ampak tudi na drugih področjih. Končno se lahko naš predsednik	ljubljanske ekupščine enakopravno pogovarja z župani velikih mest, Milanom in drugimi središči.
Za premagovanje te majhnosti se mi zdi pomemben Cankarjev kulturni dom. To je pomembna naložba v sodobno kulturo, ki istočasno pomeni prelomni trenutek za upodabljanje naših in svetovnih kulturnih dosežkov. Vse zvrsti naše umetnosti in kulture se lahko tu izkažejo.
Novice in zanimivosti
REKORD V POLJČAH-7200 LITROV MLEKA
POLJČE-Na mlečni farmi v Poljčah so lani dosegli nov rekord v prireji mleka. Povprečno mlečnost na kravo so v primerjavi z lanskim letom povečali še za 320 letr-ov, tako da bo letos znašala okoli 7200 litrov. To pa je mlečnost, ki je ne bodo dosegli na nobeni slovenski in jugoslovenski zadrugi. Za primerjavo naj povemo, da je najboljSa mlečna farma v Zahodni Nemčiji dosegla le 6588 litrov mleka na kravo. V zadnjih dvanajstih letih so na mlečni farmi v Ploščah povečali mlečnost na kravo od 3030 litrov v letu 1966 na 7200. Podobne rezultate so dosegli tudi v produktivnosti dela. Lani so porabili za 100 litrov mleka le 1,2 ure vloženega dela, medtem ko znaša slovensko povprečje 2,6 ure. Vse rezultate so dosegli s selekcijo domačega goveda, saj doslej niso uvozili iz tujine nobene krave.
V MURSKI SOBOTI PRVA OBRTNA ZADRUGA
MURSKA SOBOTA-Ma-lo gospodarstvo se je v zadnjih nekaj letih v murskoso-boški občini razmeroma ugodno razvijalo; v občini je šest takih organizacij združenega dela družbenega sektorja, ki so organizirane kot enovite delovne organizacije ali temeljne organizacije, 439 je zasebnih obrtnikov od katerih se jih 292 ukvarja s proizvodnjo in popravili, preostalih 147 pa so storitveni vendar so k tem všteti tudi zasebni gostilničarji.
SKAKALEC NORČIČ DRUGI V GARMISCHU
GARMISCH PARTENK-IRCHEN-Jugoslovanski smučarski skakalec Bogdan Norčič je zabeležil 2. januarja svoj doslej največji uspeh z drugim mestom na drugi tekmi letošnje novoletne Intersport skakalne turneje. Bogdan je dosegel drugi najdaljši skok na povečani skakalnici v Garmis-chu, ki mu je prinesel tudi drugo mesto in trenutno šesto mesto v skupnem seštevku po dveh tekmah, potem ko je bil na prvi tekmi v Oberstdorfu 13. Sicer vodi
po dveh tekmah Finec Kok-konen.
PRIZNANJA
GOSPODARSTVENIKOM
LJUBALJANA-Letošnje nagrade Borisa Kraigherja in diplome za ustvarjalne prispevke v slovenskem gospodarstvu so prejeli: Boris Andrijaaič, direktor novomeške Krke, Janez LanSčak,	«rektor
Temelja« Pomorske tanke za dosežke v morskosobo-ški Muri, Mina R&ner, direktor ljubljanske bdinlte, Atjoz Rožman, «rektor prskega lpbsa ¡a Jože Ggkaetki,	Jaaez
Florjanttf, Marjan PSMer, Vlado Stojsaovič, Blaž To-poiovec ter Aftert Vide, čbmi delovne skupine iz mariborske Tovarne avtomobilov in motorjev.
Značilno za letošnje nagrajence je, da izjajajo iz organizacij združenega dela, ki imajo izdelane dolgoročne	razvojne programe, h katerim so sami prispevali pomemben delež. Ti programi segajo izven lokalnih meja in se vklapljajo v razvoj manj razvitih območjj, v širiši jugoslovenski prostor in v dežele v razvoju.
POKOPALI SO METROPOLITA
KLIMENTA
BITOLA V Bitoli so 4. jan uarja pokopali prespansko-bitoljskega metropolita Kli-menta, ki je preminil v 66. letu življenja. Ob prisotnosti najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov in predstavnikov oblasti, so opravili zadušnico. Poglavar makedonske pravoslavne cerkve Dositej prejema številne sožalne brzojavke.
ŠOLA V NARAVI ZA OTROKE ZDOMCEV
KRANJSKA GORAV Saturnusov in Porentov dom v Kranjski gori je prispela skupina 64 šoloobveznih otrok slvoenskih zdomcev iz zahodnooemškega mesta Stuttgart, ki so v glavnem člani slovenskega kulturnega društva Triglav. Zanje so v Kranjski gori pripravili šolo v naravi, ki bo trajala do 13. januarja.
Pokrovitelj je otrokom za čas šole v naravi preskrbel 52 parov smuči in drugo smučarsko opremo, ker bodo v času bivanja v Kranjski gori opravili tudi začetni smučarski tečaj.
OBVESTILO
SLOVENSKI ŠOLSKI ODBOR ZA NJS.W. obvešča vse stariše, da prijavijo svoje otroke za pouk slovenskega jezika na tukajšnih srednjih šolah pri kateri koli slovenski organizaciji ali pa pismeno na sledeč naslov: SLOVENE SCHOOL COMMITTEE OF N.S.W., P. O. Box 188 COOGEE2034.
Vpisovanje za pouk slovenskega jezika bo tudi na državnih šolah v Ashfield-u in v Bankstown-u, 3. februarja ob 9 uri dopolden.
TAJNIŠTVO
SJ EN1CA-" Vesna" gradi pogon za proizvodnj u tehničkog staklenog platna čiji če godišnji kapacitet biti 802 tone. Potrebe za staklenim platnom u našoj zemlji su velike. Računa se oko 2.000 tona godišnje. "Vesna" če nabavljati sirovine od fabrike za proizvodnj u staklenog predi va u Baljevcu na Ibru. ČAČAK-Gorani su prošle godine pošumili 50 hektara goleti.	Istovremeno,
pripremili su oko 100 hektara zemljišta za . pošumljavanje u ovoj godini. Da bi pomogli goranima,	Sumsko
gazdinstvo u Čačku nabavilo je dve mašine koje dnevno mogu da iskopaju po 800 jama za sadnice.
SIVAC-Gradi se novi mlin koji če moči da melje osam vagona brašna za 24 sata. Radovi če biti završeni do sredine godine. Mlin če raditi u sastavu PIK "Sivac" koji je i obezbedio sredstva.
KUMANOVO-Fabrika kože "Kumanovo" ulaže 22 miliona dinara u modernizaciju opreme. Veruje se dače godišnja proizvodnja kože biti povečana na više od 800 hiljada kvadratnih metara kože.
"Beli čovek nas ne razume
»»
.portret starog »ca
Šta je 1854. godine odgovorio poglav-ica plemena Sigla velikom belom pog-lavici u Vašingtonu, to jest predsedniku SAD, kada je ovaj ponudio da kupi indijansku zemlju.—Primer lepote misli o veličini i neotudivosti čoveka i prirode
Godine 1845. poglavica indijanskog plemena Siti dobio je ponudu predsednika SAD za kupovinu velik-og prostora zemlje gde je živelo pleme Siti, s tim da se ono preseli u rezervat. Evo kako je glasio odgovor pog-lavice Sitla velikom poglav-ici bledolikih u Vašingtonu: "Ne razumem,- veliki pogl-avico belih tvoju ponudu! Kako se može kupiti ili prodati nebo i toplina zemlje? Mi ne možemo biti vlasnici svežine vazduha i bistrine vode, pa kako ih onda možemo kupovati ili prodavati? Svaka blistava borova iglica, svako zrno peska na re-čnom sprudu, svaka magli-ca u tami šume, svaka maj-ušna buba, sveti su u mislima i u životu mog naroda. Sokovi u drveču prožeti su sečanjima na crvenog čoveka. Kada mrtvi bledolikog odu u šetnju medu zvezde, zaboravljaju zemlju koja im je dala život. Naši mrtvi ni-kada ne zaboravljaju svoju predivnu zemlju, jer je ona majka crvenog čoveka. Mi smo deo zemlje, i ona je deo nas. Mirisave trave su nam sestre; jelen, pastuv, veliki orao-brača su nam. Stenovi-ti vrhovi, sočni pašnjaci, toplo ponijevo telo i čovek pripadaj ujednoj porodici.
Kada nam veliki poglavica iz Vašingtona šalje poruku da bi kupio našu zemlju, nek zna da od nas previše traži. Veliki poglavica poru-čuje da če nam pronači mesto gde čemo lepo živeti. Ra-zmotričemo ponudi da kupite našu zemlju. Ali to neče biti lako. Ova nam je zemlja sveta. Ova blistava
voda što teče rekama i brza-cima nije samo voda, več je i krv naših predaka. Ako vam prodamo zemlju ili nas šilom oterate, morate uvek imati na pameti da je ova voda sveta. To morate reči i svojoj deci jer svaki doraz u bistrom jezeru podseča na dogadaje i uspomene iz života mog naroda. Žubor vode glas je oca, moga oca. Reke su naša brača. One nam gase žed. Reke nam hrane decu, nose naše kanoe. Prodamo li vam zemlju morate se setiti i učiti svoju decu da su reke i naša i vaša brača. Zato rekama morate pružiti dobrotu kakvu biste bratu pružili! Znamo da nas beli čovek ne razume. Njemu je svaka zemlja ista. On je stranac koji dolazi noču i uzme od zemlje sve što mu treba. Zemlja mu nije bra, nego neprijatelj. Čim je pokori, on kreče dalje. Ostavlja za sobom grobove svojih otaca i ne razmišlja o tome. Odu-zima svojoj deci zemlju i ne brine. Grobovi njegovih otaca i zemlja gde su mu se deca rodila ostaju zaborav-ljeni. Prema majci-zemljii prema bratu-nebu odnosi se kao prema stvarima koje se mogu kupiti, prodati ili oplj-ačkati, poput stoke ili nakita. Pohlepa belog čoveka uništiče zemlju i za sobom ostaviti samo pustoš. Ne znam. Naš se način života razlikuje od vašeg. Od pogleda na vaše varoši, crvenog čoveka zabole oči. To je možda zato što je crveni čovek sirov i ne razume vaš život. U gradovima belog čoveka nema mirnog kutka,
nema mesta gde bi se čuo razgovor lišča u proleče ili drhtaj krilca u mušice. Mož da smo zato divlji što osečamo dah prirode. Napr-osto, ja belog čoveka ne sh-vatam...
Buka mi vreda uši. Vredi li život ako čovek nikad ne može da čuje usamljeni krik kozoroga ili nočnu prepirku žaba u bari! Ja sam crveno-kožac i mnogo ne razumem ... lndijanac voli meki zvuk vetra dok se ovaj poigrava na površini močvare. Voli miriš povetarca osvežen podnevnom kišicom ili bor-ovinom. Naj veče blago crvenog čoveka je čista vazduh. Sve živo deli vazdub-životinje, drvo i čovek. Svakome je taj dah potreban. Beli čovek kao da ne zapaža vazduh koji udiše. Imun je na smrad, poput nekog ko je dugo na samrti.
Prodamo li vam svoju zemlju, morate se setiti da nam je vazduh dragocen; da vazduh deli svoj duh sa životom koji održava. Priroda koja je mom dedi dala prvi uzdisaj, prihvatiče i njegov poslednji izdisaj. Ako vam prodamo zemlju, morate je čuvati kao svetinj u, kao mesto gde če i beli čovek navračati da oseti ukus vetra ili zasladi miris-om poljskogcveča. Razmotričemo vašu ponudu da kupite našu zemlju. Pristanemo li, zahteva-čemo da ispunite ovaj uslov: I prema životinjama u ovom kraju beli čovek se mora ophoditi kao prema brači. Divlji smo i ne razumemo drugačiji život! Video sam u preriji hiljade bufala koje je bledoliki ustr-elio iz željeznog konja. Divljak sam i ne rezumem kako železni konj iz koga suklja črni dim može biti važniji od bufala koga se sme ubiti samo da bi se preživelo.
Šta je čovek bez životinje?
Kad bi životinja nestalo i čovek bi umro od usamljen-osti. Što god zadesi životinje, zadesiče i čoveka. Ceo
Javili su nam...
SKOPLJE-Fabrika stakla i staklenih vlakana uskoro če dobiti novi pogon za proizvodnj u ambalažnog stakla. U novom pogonu biče zaposleno 170 novih radnika.
STANIČENJE-Meštani ovog sela podigti su most preko reke Temštice, most preko Nišave i izgradili su vodovod. Ukupna vrednost radova iznosi 3,200.000 dinara. Predvideno je da se ove godine izgradi i asfaltni put u dužini od tri kilometra do sela do medunarodnog puta Ni-Pirot.
ZANIMLJIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEVA
svet je povezan. Moračete učiti svoju decu da im je pod nogama pepeo naših dedova. Da bi poštovali
zemlju, kazačete im da je zemlja bogata životom naših predaka.
Moračete učiti svoju decu isto što mi učimo svoju. Pljuje li čovek na zemlju -pljuje na samog sebe. Zemlja ne pripada čoveku. Čovek pripada zemlji. To dobro znamo. Sve je u med-usobnoj vezi, kao što je po-rodica sjedinjena krvlju. Možda smo ipak brača? Vi-dečemo. Jedno znam sigurno, a to če i beli čovek kad-tad morati da shvati: naš bog je isti bog. Možda mislite da i njega možete kupiti kao što se spremate da uzmete našu celu zemlju? Ali nečete! Božja milost je jednaka i za crvenog i za belog čoveka. Belci če nest-ati, možda i pre naših plemena.
Samo prljate svoj ležaj, pa čete se jednog dana nači u vlastitom izmetu. Takva nam se sudbina čini bednom. Nikad nečemo razumeti zašto se ubija buf-alo, zašto se krote mali divlji konji; zašto je u bližini šume toliko ljudskog vonja; zašto je pogled na zelene bregove rastrgan žicama što govore? Gde su guštici? Nema ih više. Gde je orao? Otišao.
Pravom življenju je kraj. Nastupa borba za opstanak.
Novi Sad je osnovan mnogo posle susednog Petrovaradina na starom podunavskom putu, na levoj obali Dunava, gde je bio najpogodniji prelaz preko reke. Zbog odbrane pontonskog mosta prema Petrovaradinu, najpre je 1694. godine izgraden mostobran i šanac, nasuprot tvrdavi na desnoj strani Dunava. Posadu mostobrana sačinjavala je srpska milicija, u svojstvu pomočnih austrijskih trupa. Uz mostobran je ubrzo poniklo civilno naselje, čiji su žitelji takode bili Srbi, dok su u Petrovaradinu stanovali uglavnom Nemci i Hrvati, po kojima su se dva dela tog mosta zvala Švapski i Hrvatski Zaselak (Schwabendorfel i Kroatondorfel). Celo naselje, na drugoj obali, u početku se naziva po Srbima-Racima: Rački Šanac, Račko Selo ili Račka Varoš, a isto tako Varadinski-ili Petrovaradinski Šanac.
Kad je 1748. godine postao slobodan kraljevski grad, naziv mesta je promenjen u Novi Sad, s tim što je u zvaničnoj upotrebi bio direktan prevod na latinskom jeziku: Neo Planta, na nemačkom Neusatz, a na madarskom U jvidek (uj-nov i videk-predeo, kraj).