•o Its ïo -en im icn !o o\ Ji Hi. 'L Nekdo bo moral tudi delati Ste tudi vi »lotomanični«? 90,6 95,1 95,9 100,3 W .V I :i VSAK TOREK IN PETEK Št. 5/Leto 67/Celje, 17. januar 2012/Cena 1,10 EUR Ko je nuja, ga pač nekam »vtakneš«! Včasih nastane problem, ko moramo sredi mesta skočiti po opravku in ne vemo, kam bi »vtaknili« avto, pa še parkiranje za minutko nas udari po žepu. Sledi naših bralcev so nas zvabile na teren in morda, kar se tiče parkiranja v knežjem mestu, prepoznate tudi kakšno svojo izkušnjo. Izobrazevani Oglašujte v prilogi izobraževanje! Pokličite 03-42-25-100! spodbudne zgodbe Od manj holesterola do direktorja z _ ■TT zgodbe, ki jih pise življenje Samo kralj Peter ga ni odlikoval žalec - Ponovno v znamenju tolkal vransko - Občane znajo spraviti s kavča w Smarje pri jelSah - Bi dvorec sredi igrišča za golf? gostujoči komentar Leto, ko bo kultura reševala mesto, državo, svet iřFóíOÍSHÉRPA-"'''^-^^ PO SLEDEH BRALCEV NOVI TEDNIK Redarsko opozorilo za pravilno parkiranje Pazite, kam lepite mesečne dovolilnice! Parkiranje je v Celju že od nekdaj tema, o kateri se da na dolgo in široko razpravljati, in tema, zaradi katere na ulicah pogosto pade kakšna huda beseda, usmerjena predvsem proti občinskim redarjem. Toda ti le opravljajo svoje delo, včasih morda preveč zagnano, bi lahko kdo rekel. Med kršitelji oziroma tistimi, ki se požvižgajo na pravila, so različni ljudje. A bolj ko opazujemo »mirujoči« promet, bolj lahko trdimo, da je med njimi več takšnih, ki imajo denar za razkošna vozila, za uro parkiranja pa jim je težko odšteti nekaj drobiža. Včasih pa se zgodi, da stek ali kartica postavljena mora kazen plačati nekdo, ki je parkiral pravilno. Tako bi moral v denarnico po 40 evrov seči tudi Celjan, ki je plačal mesečno parkirnino za parkirno mesto v Mestnem parku. Kartico - kot to velevajo pravila - je namestil na vetrobransko steklo. A to očitno ni bilo dovolj, občinski redarji so mu pustili svoj »pečat«: obvestilo o plačilnem nalogu! Po ustni pritožbi Celjana so zadevo uredili, dobil je »le« opozorilo, stvar pa vseeno bode v oči. Navodilo jasno določa, da morata biti parkirni li- na dobro vidnem mestu pod vetrobranskim steklom. Kot pravijo redarji, je bila v vozilu (na fotografiji) kartica nameščena na izrazito zasenčenem zgornjem delu vetrobranskega stekla, kar pri določenih avtomobilskih znamkah onemogoča berljivost podatkov. V tem primeru je bila kartica, ki je sicer roza barve, videti kot modra. Toda, ali ne bi mogel redar malo bolj pogledati? Redarjev še več Tudi o pritožbah na izrečene globe smo že pisali. V pisarni občinskega redarstva celjske občine dnevno prejmejo kar nekaj telefonskih klicev oziroma pritožb na izrečene kazni, a je upravičenih zelo malo, pojasnjuje vodja službe občinskega redarstva Matej Založnik. Vozniki lahko sicer v primeru vprašanj, pritožb ali problemov pri plačevanju parkirnine pokličejo na telefonsko številko, ki je zapisana na vsakem parkomatu in je brezplačna. In če že menite, da je redarjev na ulicah veliko - jih bo zdaj še več. Založnik namreč poudarja, da so redarje za nove naloge (s katerimi sledijo spremembi prometne zakonodaje, ki jim Policija izvaja enkrat tedensko tudi skupne akcije z občinskimi redarji ravno zaradi preverjanja (ne)pravilnega parkiranja. je dala dodatna pooblastila) dobro izobrazili. Nadzor trenutno opravlja 12 občinskih redarjev, pravkar pa poteka postopek zaposlitve še štirih. Ker nadzor nad plačevanjem parkirnin izvajajo šele od novega leta, analiz o tem, na katerem parkirišču ali v kateri ulici so izdali največ kazni, še nimajo. Mnoge voznike moti, da vsaj ponekod v Celju ni možnosti brezplačnega nekajminutnega parkiranja, vendar Založnik razlaga, da 10- ali 15-minutnega brezplačnega parkiranja v Celju ni, ker tega Odlok o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Mestni občini Celje ne določa. Vzpostavitev nekajminutnega brezplačnega parkiranja bi bila mogoča le, če bi spremembo sprejel občinski svet. Ga bo kdaj? AD, SŠol Foto: GrupA Večna Ljubljanska cesta Zakon o pravilih cestnega prometa daje tudi policistom podlago za kaznovanje voznikov, ki nepravilno parkirajo. Ti lahko odredijo tudi odstranitev oziroma odvoz takšnega vozila, » _ če onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa Policist torej na terenu subjektivno preveri, kakšna stopnja ogroženosti za ostale udeležence v prometu je napačno parkirano vozilo. Za odvoz poskrbi »pajek«, stroške pa mora poravnati lastnik vozila. Ne more pa policija kaznovati voznikov, ki ne plačajo parkirnine v območju modre cone, za to poskrbijo redarji. Celjani že dobro poznajo problem avtobusnega postajališča na Ljubljanski cesti (tik ob celjski policijski upravi), kjer se je divje parkiranje pojavljajo vseskozi, predvsem v konec tedna. Res pa je, da so voznike v zadnjih letih kazni, ki so jih pisali policisti, nekoliko disciplinirale, čeprav lahko Policija lahko na vozilo, ki je morda zapuščeno, a parkirano na kakšnem območju, kjer predstavlja oviro, namesti tudi odredbo o nujni odstranitvi. Če je po treh dneh avtomobil še vedno parkiran, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda. nepravilno parkirana vozila tam še vedno opazimo. Se je pa ravno na Ljubljanski cesti dogajalo, da so tam parkirali vozniki, ki svojih avtomobilov niso imeli registriranih, zato pa so imeli nameščene tuje registrske tablice. To je za policijo predstavljalo problem, ker niso mogli najti pravega lastnika. Tako je imel težave pravi lastnik registrskih tablic, ki je v kasnejšem postopku moral dokazovati, da so mu jih ukradli in da v času prekrška sploh ni parkiral na kraju, kjer so napisali kazen. SŠol Vozniki svoje avtomobile nemalokrat parkirajo kar na avtobusnih postajališčih. Kot pravi Založnik, ne ostanejo nekaznovani, saj jim izrečejo kazen na podlagi veljavne zakonodaje in skladno s pooblastili, ki jih ima medobčinski inšpektorat in redarstvo. Z ostrim nadzorom so razredčili parkiranje tudi na avtobusnih postajališčih v Dečkovi ulici (v bližini gasilskega doma). No, očitno jim povsem še ni uspelo ^ Občinski redar ni dobro videl kartice za parkiranje. V času, ko je prilepil obvestilo na steklo, je bil še dan ^ »V zaprtem območju starega mestnega jedra ni dovoljeno parkirati, razen za preskrbovanje gospodarskih družb in stanovalcev v zaprtem območju, če dovoz ni mogoč z dvoriščne strani med 7. uro in 9.30 z vozili do 3,5 tone največje dovoljene mase. Izjema pri vožnji v starem mestnem jedru in ne za parkiranje so osebna vozila tistih imetnikov, katerih sedež ali stalno prebivališče je na tem območju, ob pogoju, da imajo garažo ali zagotovljen parkirni prostor na funkcionalnem zemljišču zgradbe, v kateri imajo sedež ali v njej stanujejo,« pojasnjujejo na celjskem občinskem redarstvu. Kljub temu pa včasih v centru ni mogoče prezreti nekaterih osebnih vozil - v lanskih poletnih mesecih predvsem na Glavnem trgu. OB ROBU Hvala lepa za tako prijazno mesto y Celju nič več parkiranja po kavbojsko in nobene milosti za prekrškarje. Načeloma v redu^. Redarji so tu vendar zato, da nam v nekem urejenem sistemu pomagajo sobivati. A kot kaže so se svojega dela lotili s hudo pretirano vnemo. Če niste ravno nujno vezani na mestno središče celjsko, se ga boste po nekaj takih izkušnjah gotovo v velikem loku izogibali. Pa oživitev mestnega jedra gor ali dol. Običajno imajo mesta toleranco brezplačnega parkiranja za petnajst minut. Kar pomeni, da lahko v Gosposki ulici v tem času skočite po popravljene čevlje, vržete pismo na pošto, kaj na hitro uredite v banki ali kaj podobnega. Da bi vas ob prihodu nazaj tako hitro pričakale lisice, se ni dogajalo. Zdaj redarji v nekaj sekundah natisnejo globni listek. Nobene tolerance. Nobenih pet minut za v čistilnico. Avto nima listka, ni vas videti pri parkomatu, zadeva je torej takoj zapečatena. Kot rečeno, vse te storitve na srečo obstajajo tudi izven mestnega središča. Žal pa taktika ni uporabna za vse. Nekateri moramo za ljubi kruhek še vedno prihajati v mestno središče iz dneva v dan. Ko-modnost v mestu razumljivo stane. Med bolj dostopnimi parkirišči je v Celju trenutno še tisto v parku. Celodnevno parkiranje stane poltretji evro. Ko sem natanko toliko zadnjič zmetala v avtomat, ni bilo ne listka ne kakršnegakoli znaka, da je stroj kovance zaznal. Pokličem na številko za reklamacije in povem svojo zgodbo. Prijazen gospod na drugi strani si zapiše registrsko številko mojega avta in številkoparkomata. »Nič ne skrbite, gospa. Bom uredil.« Res se je trudil, ampak pri tako zagnanih redarjih ni dosti pomagalo. Ko sem se vrnila iz službe, me je na vetrobranskem steklu čakalo neljubo roza presenečenje. A ni hudega. V pisarni mestnega redarstva so napako priznali in listič je lahko romal v smeti. Če smo ravno pri tem, vsi tisti impulzi klicanja v eno in drugo pisarno pa so bili povsem odveč in seveda na moje stroške. Verjetno se ne smemo čuditi, da je redarstvo edina mestna služba, ki svoje načrte celo preseže. Zaposleni so očitno tako učinkoviti, da bi se pri njih tega lahko učili vsi guruji tovrstne prakse. A za kakšno ceno?Marsikdo od zgoraj naštetih v mestnem središču ne bo niti sekunde dlje, kot je nujno potrebno. Torej, na kratko, na za to predvidenem prostoru^. Bi šlo? StO ČETRTEK PETEK Slovenija z Mariborom in partnerji Evropska prestolnica kulture Maribor je (s partnerskimi mesti Velenjem, Ptujem, Mursko Soboto, Slovenj Gradcem in Novim mestom) od sobote tudi uradno letošnja Evropska prestolnica kulture (EPK). Spektakularna otvoritev je do zadnjega kotička napolnila mariborski trg Leona Štuklja in s programom, ki je bil preplet različnih glasbenih zvrsti, poezije, laserskega šova in plesa - navdušila. Pod vodstvom režiserja Mateja Filipčiča se je na odru v šestdesetih minutah zvrstilo več kot sto nastopajočih, ki so v nadaljevanju otvoritvenega večera videli in slišali še koncert skupine Dan D. Otvoritvenemu večeru je že v nedeljo sledil eden od napovedanih programskih viškov EPK, premiera opere Marija Kogoja Črne maske, za katero sta moči združili obe nacionalni operni hiši. V tej temačni in zahtevni sodobni operi so tokratni ustvarjalci, dirigent Uroš Lajovic, režiser Janez Burger, scenografski tandem Numen, kostumograf Alan Hranitelj in koreograf Edward Clug z opernim in baletnim ansam- blom ljubljanske in mariborske opere pripravili vrhunsko predstavo, ki pa je prav zaradi svoje temačne vsebine in zahtevne glasbe občinstvo pustila mlačno. EPK se bo v Mariboru nadaljeval s številnimi dogodki in prireditvami, do konca januarja pa se bodo zvrstile uradne otvoritve še v partnerskim mestih. Velenjska otvoritev v soboto Eno izmed partnerskih mest EPK je tudi Velenje. Že v preteklem letu so iz tega naslova pridobili nekaj sredstev in promovirali kulturno dogajanje v letošnjem letu. Prvi koncert, s katerim so v Velenju vstopili v kulturno leto, je bil na novega leta dan, ko so pripravili novoletni koncert v dunajskem stilu. Uradna otvoritev EPK v Velenju bo v soboto. Sobota bo tako ves dan v znamenju EPK. Dopoldne bodo na Cankarjevi ulici predstavili tri projekte od sicer 24, ki se bodo v letošnjem letu zvrstili v Velenju. Ob 10. uri pripravljajo predstavitev glasbenega projekta Hojahoj, zapoj Pozoj! za najmlajše. Ob 11. uri bo nastopil Slovenski glasbeni tolkalni projekt STOP, sledila pa bo glasbena veriga prijateljstva, ki jo bodo v barvah vseh partnerskih mest EPK sklenili otroci pevskih zborov velenjskih vrtcev. Opoldne bo na Titovem trgu promenadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, pozdravni nagovor župana Bojana Kontiča pa bo sledil ob l2.12. Dopoldanski del se bo zaključil s slavnostno kanonado in z dvigom velenjske zastave EPK na Velenjskem gradu. Otvoritev EPK v Velenju se bo nadaljevala tudi zvečer. Ob 19. uri bodo v Vili Bianci odprli razstavo Bele maske, nadaljevanje bo v Galeriji Velenje s plesno miniaturo Prepletanja Tine Benko. Slavnostna otvoritev bo v Domu kulture Velenje ob 20.12. Prvi uradni dan EPK v Velenju se bo zaključil na ploščadi pred kulturnim domom s koncertom cyberjazz zasedbe Fuzit, v kateri sta moči združila velenjska umetnika Jure Pukl in Stane Špegel. BS, ŠK Foto: SHERPA (arhiv NT) Loterija Letošnji, že 23. Pikin festival bo nosilni festival EPK za otroke. S posameznimi prireditvami bo prisoten celo leto, vrhunec pa bo septembra, ko se bo Velenje za teden dni spet spremenilo v Pikino mesto. Na strani 9 si lahko preberete gostujoči komentar o tem, da bo leto 2012 odločilno leto za kulturo. , ANKETA Slovenijo zajela »lotomanija« Tudi na Celjskem množično iščejo zmagovalno kombinacijo Prebivalce Celjskega, kakor tudi vse ostale Slovenije, je zajela loto mrzlica, saj je tokratni glavni dobitek vreden dva milijona devetsto tisoč evrov, kar je druga najvišja sedmica v zgodovini Slovenije. Rekordna je bila izžrebana leta 2005 in je bila vredna več kot tri milijone evrov. Kako pogosto naključni mimoidoči na celjskih ulicah igrajo loto in če verjamejo v srečo, smo povprašali nekaj kupcev loto lističev pred eno izmed celjskih prodajaln. Sabina Zagajšek, iz Šentjurja »Prvič sem loto igrala prejšnji teden, danes pa ga igram drugič. Vplačati sem se odločila, ker je loto trenutno tako popularen in vsepovsod govorijo o njem. Glavni razlog pa je seveda dobitek, ki le redko doseže tako visok znesek. Kaj bi z denarjem naredila nisem razmišljala, ker ponavadi nimam sreče. Vem pa, da morebitnega dobitka ne bi kar brezglavo zapravila, ampak bi ga najverjetneje vložila na bančni račun.« Marija Kavčič, iz Celja »Loto igram redno, kar pomeni vsak teden zadnjih deset let. Do sedaj sem dobila zelo male dobitke, ki niso vredni omembe. Če bi imela tokrat srečo, bi ga pametno vložila na kakšno banko in potem živela od obresti. Seveda pa bi nekaj porabila tudi za hišo in podobne stvari. Poznam nekoga, ki je pred nekaj leti zadel sedmico, a tistega denarja že zdavnaj ni nikjer več, zato je pri tovrstnih stvareh potrebno biti zelo pozoren in razmišljati s trezno glavo.« Jože Jug, iz Celja »Loto igram zelo redko, in sicer takrat, ko je v igri zares visok znesek. Glede na to, da vplačam loto listek le enkrat ali dvakrat na leto, ne verjamem, da bom imel srečo, a poskusiti ni greh. V primeru, da bi zadel bi moral kar pošteno razmisliti kam z denarjem, da ne bi prehitro pošel. Seveda bi najprej prijateljem plačal kakšno kavo in potem denar vložil na banko, da bi dobil obresti.« ŠO Foto: SHERPA Mož, pes in pajek Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Še večji zadetek od loto sedmice je potrefiti, kaj bo to zimo prej. Sneg ali nova vlada?« Več o lotomaniji na Celjskem boste zvedeli tudi v Odmevu Radia Celje v četrtek ob 12.15. GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK pohodu V Mlekarni Celeia iz Arje vasi, ki je po velikosti druga mlekarna v Sloveniji, so se lani lotili zelo zahtevnega projekta sledljivosti. Poleg tega se v teh dneh končuje ena večjih naložb, ki bo še povečala konkurenčnost pri prodaji sirov. Za mlekarno je bilo lansko leto dokaj poslovno uspešno, saj so uresničili vse zastavljene cilje. Leto so sklenili s približno 10 odstotki višjo realizacijo v primerjavi z letom 2010, povečali so tržni delež in odkupili več kot 91 milijonov litrov mleka, kar je več kot predlani. V mlekarni so se odločili tudi za prenovo blagovne znamke, kar je prineslo večjo prepoznavnost. Projekt je v zaključni fazi, z njim pa želijo še bolj prepričati slovenskega potrošnika glede kakovosti in varnosti njihovih izdelkov. Sporočilo mlekarne se zdaj glasi »Nazaj k naravi«, kar je za mlekarno, ki kupuje in predeluje le slovensko mleko, zelo pomembno. Marjan Jakob Kot pravi direktor Marjan Jakob, so lani zelo dobro opravili nalogo, ki so jo naložili proizvajalci mleka. »Kar nekajkrat smo popravili odkupno ceno mleka, ki se je zdaj že zelo približala povprečni evropski ceni mleka. Vsi proizvajalci z njo niso zadovoljni, sem pa slišal tudi pohvale in mnenja, da je cena primerna,« je omenil Jakob in dodal, da se očitno evropski mlečni trg znova »maje«. Cene mleka so se namreč zadnji mesec lanskega leta na francoskem, nemškem, predvsem pa na italijanskem trgu že znižale. Kot opozarja Jakob, znižanje cen pomeni, da bo tudi letos mleko »na prepihu« in da bo bolj kot doslej prišlo do izraza spoznanje o vrednosti zvestobe in zaupanja. »Bolj kot težav s prodajo izdelkov se bojimo težav zaradi cen. Zahodna Evropa je polna mleka in na pohodu so špekulacije. Tisti, ki se ne držijo dolgoletnega stalnega odjemalca ali ga nimajo, bodo najbrž bolj občutili te spremembe.« Po Jugoslaviji V mlekarni naj bi še v tem mesecu zaključili največjo naložbo v zadnjih nekaj letih. V naslednjih dneh pričakujejo nov polnilni stroj, ki bo pripomogel še k večji kakovosti izdelkov in s tem k nadaljnji utrditvi mlekarne na evropskem trgu, kamor izvozijo 10 odstotkov izdelkov, ter na tretjih trgih (republike bivše Lani so v Mlekarni Celeia odkupili več kot 91 milijonov litrov mleka, kar je kar nekaj več kot predhodno leto. Za 7 odstotkov več so ga tudi predelali v primerjavi z letom 2010. (Foto: Arhiv NT) Zelena dolina na V Mlekarni Celeia, kjer se je poslovno leto uspešno končalo, napovedujejo novosti in naložbe Minule dni pozitivno na borzah Kapitalski trgi po svetu so v minulem tednu ponovno močno pridobivali na vrednosti. Osrednje evropske borze so trgovanje prejšnji teden zaključile še posebej močno pozitivno. Vlagatelji so namreč v optimističnem pričakovanju pozitivnih rezultatov ameriških podjetij. Tudi na ameriškem Wall Streetu se je predvsem po zaslugi optimističnih makroekonomskih novicah iz ameriškega gospodarstva trgovanje zaključilo z rastjo. Ameriška podjetja so novembra ponovno povečala obseg svojih zalog, čeprav le za 0,1 odstotka, vendar pa je bila njihova prodaja v primerjavi z oktobrom za 0,6 odstotka višja, kar napoveduje nadaljevanje gospodarskega okrevanja. K optimizmu je trge dodatno vzpodbudila novica o brezposelnosti v ZDA. Ta se je na krilih zaposlovanja v ZDA decembra znižala na 8,5 odstotka, kar je najnižja raven v skoraj treh letih. Stopnja brezposelnosti se je znižala četrti mesec zapored. Nekoliko skrb zbujajoča novica je prišla s Kitajske, katere zunanjetrgovinski presežek se je lani skrčil. Rast izvoza in uvoza se je močno upočasnila, tako zaradi domačih ukrepov kot tudi zaradi težav v svetovnem gospodarstvu, ki so vplivali na manjšo porabo. PREGLED TEČAJEV v OBDOBJU MED 9.1.IH 13.1.2012 Jugoslavije), kjer danes beležijo blizu 19-odstoten izvoz. Po besedah Jakoba je na teh trgih blagovna znamka Zelene dolina visoko cenjena, mlekarna pa pomemben igralec v tej verigi. S spremembo dizajna najpomembnejših prodajnih izdelkov na teh trgih, česar se bodo lotili letos, naj bi postali še pomembnejši. Decembra lani je mlekarna prejela naziv »družini prijazno podjetje«. Kot pravi Jakob so nanj ponosni, saj dokazuje skrb podjetja za delavce. »Če smo do delavcev prijazno podjetje, smo prijazno podjetje tudi do okolja,« poudarja Jakob. 1 Oznaka 1 Ime 1 Enotni tečaji Promet v tEUR | %spr.| CICG Cinkarna Celje 82,00 10.84 -1,20 CETG Cetis 19,00 0,00 0.G0 GRVG Gorenje 4,39 70,85 4.57 PILR Pivovarna Lašico 10.21 3,68 ■0,49 JTKG Jutelcs 15,00 0,00 0.G0 ETGG Etol 75,00 38.54 1,28 V mlekarni se lahko pohvalijo še z enim uspehom, ki so ga dosegli na mednarodnem razpisu za promocijo mlečnih izdelkov na tretji trgih. »Izbrani smo bili za promocijo v dveh državah, v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Verjamem, da bomo priložnost, ki jo bo v večji meri sofinancirala EU, dobro izkoristili. Celjska mlekarna je bilo edino živilska podjetje iz Slovenije, ki je uspelo na razpisu, in 1. februarja letos nas čaka podpis tripartitne pogodbe.« Seveda bodo v mlekarni v Arji vasi naložbeni ciklus še nadaljevali. Načrtujejo nakup novega stroja za pakiranje sirov. Glede na to, da so lani uspešno prestali ponovno presojo certifikata za kakovost, se bodo še bolj kot doslej usmerili k potrošnikom na domačem trgu. »Želimo jih seznaniti z razliko med našimi in cenenimi siri, ki jih je na prodajnih policah veliko,« je poudaril Jakob. US, foto: GrupA Rast trgov ni preprečila niti novica o poslabšanju gospodarskega razpoloženja v območju evra in EU decembra. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja se je v območju s skupno evropsko valuto znižala za 0,5 točke na 93,3 točke, v EU pa za 0,8 točke na 92 točk. Za stabilizacijo evropskega gospodarstva je Evropska centralna banka odkupila za 1,104 milijarde evrov državnih obveznic ranljivih članic območja evra, potem ko je minuli teden njen nakup dosegel le 462 milijonov evrov. Skupno je banka od lanske pomladi kupila za 213 milijard evrov obveznic, so sporočili iz Frankfurta. Tudi Nemčija je na avkciji uspešno prodala za 3,9 milijarde evrov šestmesečnih zakladnih menic s povprečno obrestno mero minus 0,0122 odstotka. To je prvi primer, da se je Nemčija pri izdaji zakladnih menic zadolžila z negativno obrestno mero. INDEKSI MED 9.1. IN 13.1.2012 Indeks Zadnji tečaj SBI20 571,75 ■1,06 V minulem tednu so se začele tudi objave za zadnji kvartal preteklega leta. Največji ameriški proizvajalec aluminija na svetu je že tradicionalno prvi med pomembnejšimi podjetji, ki razkrije svoje podatke. Družba je lani ustvarila 611 milijonov dolarjev dobička in povečala prihodek na 25 milijard dolarjev. Vendar pa je ne glede na rast izguba v lanskem letu znašala 191 milijonov dolarjev in tako razočarala napovedi analitikov. Razlog za tak padec je občutno zmanjšanje naročil v Evropi in padec cene aluminija. Nemški Volkswagen, ki še ni razkril poslovnih rezultatov, pa je v letu 2011 beležil rekordno povpraševanje. V celotnem lanskem letu je prodal 5,1 milijona avtomobilov, kar je največ doslej. Največji evropski proizvajalec avtomobilov je lani v primerjavi z letom pred tem zabeležil 13,1-odstotno posvečanje prodaje. Vrednost evra se je pobrala s 16-mesečnega dna z 1,2675 dolarja za evro, vendar pa evro še vedno ostaja pod pritiskom dolžniške krize. Na vrednosti sta močno pridobila tudi srebro in zlato, ki sta pridobila 4,5 in 2,2 odstotka. Zlato je pridobilo tudi na račun povečanega povpraševanja Kitajske. Ob vseh teh rasteh bo prav gotovo prišlo do umiritve, saj so trgi brez večje korekcije v dobrem mesecu dni pridobili v povprečju dobrih 10 odstotkov. Roman Gomboc ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d.d. NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO Lastniki iščejo strateškega partnerja za zreškega velikana. Razprodaja podjetij s Celjskega? Očitno bo kar nekaj podjetij s Celjskega, ki dokaj uspešno poslujejo, v tem letu tako ali drugače na prodaj. Tako naj bi lastniki ali pa njihovi upniki prodajali del Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, tudi Štore Steel, pred dnevi pa je Avtotehna naznanila, da za družbo SwatyComet išče strateškega partnerja. Avtotehna je pred nekaj leti postala lastnica mariborskega Swatyja ter zreškega Cometa, predlani pa je obe podjetji združila v enotno družbo SwatyComet. Že v prihodnjih tednih se naj bi začeli postopki skrbnega pregleda poslovanja družbe. Brez premoženja Celjsko okrožno sodišče je zaključilo stečajni postopek nad družbo Vegrad naložbe, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Razlog je zelo preprost - v družbi Vegrad naložbe, ki je bila med večjimi lastniki velenjskega Vegrada, ni denarja niti za pokritje stroškov stečajnega postopka. Ker glede na razpoložljivo dokumentacijo ni pričakovati nobenih drugih prilivov, niti stečajni dolžnik nima drugega unovčljivega premoženja, je upravitelj Dušan Taljat sodišču predlagal, da konča stečajni postopek brez razdelitve upnikom. Lastniki družbe Vegrad naložbe so bili nekdanji vodilni v Vegradu, med njimi seveda tudi direktorica Hilda Tovšak. Sicer je bilo v Vegradu naložbe kar nekaj delnic, vendar je Taljat ocenil, da delnice Vegrada in poslovni delež družbe Vemont ne predstavljata unovčljivega premoženja. Sicer je v stečaju družbe Vegrad Naložbe 6 upnikov prijavilo za nekaj več kot milijon evrov terjatev. Elektro Celje prodaja Vlada naj bi na eni prihodnjih sej obravnavala oziroma izdajala soglasje Elektru Celje za prodajo šestih transformatorskih postaj. Gre za postaje izven celjskega območja v Gradišču, Završah, Ludranskem vrhu. Spodnjem Razborju, Dravogradu in Sevnici. Omenjene transformatorske postaje bi za dobrih 218 tisoč evrov odkupilo mariborsko podjetje Sodo. Po zakonu mora z odsvojitvijo infrastrukturnih naprav in obremenitvijo elektroenergetske infrastrukture soglašati tudi vlada. V Avtotehni o podrobnostih ne govorijo, prepričani pa so, da bo združitev okrepila tako vrednost kot tudi ugled in potencial podjetja. Glede na interes v panogi bodo iskali najustreznejšega strateškega partnerja, ki bo zagotavljal nadaljnjo rast in razvoj, stabilna delovna mesta ter ohranitev proizvodnje, dodajajo v Avtotehni, ki jo lastniško obvladujeta predsednik upravnega odbora Jordan Kocjančič in velenjski poslovnež Tomaž Ročnik. Kot pravijo v SwatyCometu, so tovrstne odločitve stvar lastnikov. US 20: VAGAEUhDI 22.01.2012 ob 17.00 uri v športni dvorani Nova Cerhîev .U^ditlki půkrůvil^li : NOVI T E UN It in l!AUIO Œ L tE 3. » GOSTJE: Jože Burnit?, ansambel Ishrice, Vitezi Celjshîi, nehdanií Vagabund Daní Gregore, ansambel Petra Finha in mnogi drugi.. VstopniCLW prttfprûdùji pů o e ycňtiina Siùltc N Certti.^ iii Iíůvůj i iíí 5i.ûtcl i u Cel[u ab ID € pi líd iKuicertoni v tluùriin SPODBUDNE ZGODBE Bomo tablete za zniževanje holesterola vrgli v koš? Celjsko podjetje patentiralo prehransko dopolnilo, ki dokazano znižuje holesterol Podjetju Valens iz Celja je uspel pomemben preboj. Prejelo je prestižno znanstveno potrditev Evropske agencije za varnost hrane (ESFA), da njegov proizvod Reduchol omogoča zniževanje holesterola in zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Jure Pavlič z nekaj izdelki, ki vsebujejo prehransko dopolnilo, ki pomaga zniževati holesterol. ESFA je, da bi preprečila zavajanje potrošnikov, pred leti sprejela stroga merila. Prehranski izdelki morajo zadostiti strogim pogojem, da je lahko na njihovi embalaži zapisano, da imajo pozitivne učinke na zdravje. V Evropi je to potrditev doslej dobilo le približno deset izdelkov. Med njimi je od decembra lani tudi prehransko dopolnilo Reduchol. Celjsko podjetje se je tako postavilo ob bok nekaterim svetovnim multinacionalkam, v Sloveniji je prvo, ki je dobilo tovrstno dovoljenje. Srčno-žilne bolezni so tiste, ki pestijo največ Slovencev in so vzrok za približno štirideset odstotkov smrti. Zato ni naključje, da so se v podjetju Valens odločili prav za razvoj prehranskega dopolnila, ki bi na naraven način zniževalo holesterol. Po približno treh letih raziskav so na trg poslali Reduchol. Bistveni so beta-glukani Direktor Valensa Jure Pavlič razlaga, da gre za prehransko dopolnilo, ki je bogat vir ječmenovih beta-glukanov. S pomočjo inovativne tehnologije jim je uspelo izolirati daljše verige beta-gluka-na, kot so v ostalih žitih, zato ta vodotopna prehranska vlaknina toliko bolj znižuje holesterol. »V prebavnem traktu veže nase tiste sestavine, ki zvišujejo raven holesterola v krvi, kar se dogaja na popolnoma naraven način,« pravi Pavlič. Učinkovitost sestavine je, kot dodaja, tesno povezana z vrhunskimi postopki proizvodnje brez uporabe kemikalij ali encimov, postopek pridobivanja posebne vrste ječmena pa so tudi patentirali. Tako pridobljen ječmen so že posejali tudi na slovenskih poljih, tako da bo prehransko dopolnilo slovenskega izvora. Zdaj bodo poskušali prepričati čim več živilskih podjetij, da Re-duchol vnesejo v svoje prehranske izdelke. Tako bo ta prehranski dodatek, kot napoveduje Pavlič, čez približno pol leta mogoče najti na trgovskih policah - v izdelkih, kot so kruh, testenine, kosmiči, prepe-čenec, žitne ploščice in keksi. »Cena teh izdelkov bo zagotovo nekoliko višja od ostalih, a če veš, da je nekaj dobro za tvoje zdravje, boš za kilogram kruha verjetno pripravljen odšteti 20 centov več,« pravi Pavlič. Ob tem dodaja, da se že povezujejo z nekaterimi slovenskimi živilskimi podjetji, poslovne priložnosti pa bodo zaradi majhnosti naše države iskali predvsem na tujih trgih. Tablet še ne vrzite v koš Klinične raziskave so pokazale, da trije grami ječmenovih beta-glu-kanov, dodanih prehrani, na dan, raven skupnega in nevarnega tako imenovanega LDL-holesterola znižajo do 17 odstotkov. Za takšen učinek bi bilo treba torej vsak dan na primer pojesti približno dve rezini kruha, obogatenega z Reducho-lom. Tablet za zniževanje holesterola kljub temu ne vrzite v koš za smeti. »Tisti, ki imajo zares visok holesterol, bodo še vedno potrebovali zdravila. To prehransko dopolnilo je namenjeno predvsem tistim, ki so na mejni ravni oziroma malo nad njo in bi lahko z uravnoteženo prehrano precej izboljšali svoje stanje,« še razlaga Pavlič. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA V celjskem podjetju Valens so prehransko dopolnilo, ki znižuje holesterol, razvili v sodelovanju s številnimi strokovnjaki. Tesno so sodelovali predvsem z inštitutom za nutricionistiko v Ljubljani in z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na javnem razpisu Inovacijski vavčer, ki ga razpisuje Japti, so dobili denar za izvedbo patenta, kot pravi Pavlič, pa so morali še precej denarja za projekt zagotoviti iz lastnih virov. Kdaj se bo investicija povrnila, je odvisno od uspeha na trgu, zagotovo pa bo preteklo kar nekaj let. SPODBUDNE ZGODBE NOVI TEDNIK Stanislav, Milena in Boris Kozjan iz družinskega podjetja Kozjan v Šmarju pri Jelšah. V Kozjanu nastane kar dva odstotka svetovne proizvodnje filtrov, ki jih potrebujejo za stroje za proizvodnjo papirja. Ko zaviha rokave direktor Dva odstotka svetovne proizvodnje filtrov nastaneta v Šmarju Ste vedeli, da nastane v obrtni coni v Šmarju pri Jelšah kar dva odstotka svetovne proizvodnje filtrov, ki jih potrebujejo za stroje za proizvodnjo papirja? Podjetje Kozjan ima za avstrijskega partnerja, ki uporablja filtre iz Šmarja, za svoje stroje toliko dela, da naj bi zanj ta tržni delež celo podvojili. Ui2A>aA/l/UX/ knjigoljubcev Bukvarne Novega tednika. Beremo tudi v letu 2012. Berite z nami! ♦*jnjji@nt-rc.si ob torkih v Novem tedniku V Kozjanu prav tako izdelujejo tehnološko opremo za potrebe farmacevtske industrije, od manjših vakuumskih posod do večjih procesnih, z deset tisoč litri prostornine, ki so jo na primer izdelali za tovarno v Ukrajini. V preteklih letih je Kozjan s procesnimi posodami in tehnološko opremo opremil večino slovenskih mlekarn. Odšla sta na svoje Zakonca Kozjan sta bila pred začetkom dela v družinskem podjetju zaposlena v podjetjih, od katerih so se nekatera znašla v stečaju. Stanislav je bil desetletje tehnolog hladne predelave v štorski železarni, nato se je zaposlil v domačem Šmarju v podjetju Ikom, ki se je ukvarjalo s kovinsko predelovalno dejavnostjo ter je bilo na razpad jugoslovanskega trga nepripravljeno. Družino je bilo treba preživeti, zato se je leta 1993 odločil za samostojno podjetniško pot še pred Ikomovim stečajem. »Začel sem v garaži pri znancu v okolici Šmarja ter začel izdelovati opremo za mlekarne in sirarne,« se spominja skromnega pod- Konkurenca je močna. »Močni so vsi, ki znajo dobro delati ter imajo vizijo,« pravi o konkurenci direktor Kozjan. Ko je bila huda sila, se je že zgodilo, da je v delavnici, skupaj z delavci, ki so morali loviti roke, delal tudi direktor. jetniškega začetka Stanislav Kozjan, katerega edini začetni kapital je bila zadnja, skromna plača. Ljudje iz okolice, ki ga dobro poznajo, se spominjajo, da je garal kot črna živina. Začel je sam, čez pol leta je bilo že toliko naročil, da so se mu pridružili prvi trije sodelavci. Tako se je že po prvega pol leta preselil v opuščeno šolo v Šentvidu pri Grobelnem, na sedanji lokaciji v šmarski obrtni coni pa je začel kot najemnik. V šmarski obrtni coni je začel delati že po letu svoje podjetniške poti, ko je zaposloval že dvanajst ljudi. Po nekaj mesecih se je v podjetju zaposlila še soproga Milena, ki je tako prehitela stečaj lesne tovarne Bohor Mestinje. Krizo so čutili »Vsa leta skrbimo za posodabljanje strojne opreme ter vlagamo v znanje, saj moramo seveda biti konkurenčni,« poudarja direktor Kozjan. Svetovna kriza šmarskega podjetja ni obšla. Najtežje je bilo leta 2009, ko so zaradi pomanjkanja dela morali bistveno znižati število zaposlenih, leta 2010 je bilo spet več naročil, v letu 2011 pa že toliko, da so lahko ponovno zaposlili pet delavcev. Koz-jan je trenutno objavil razpis za zaposlitev dveh dodatnih poklicnih kovinarjev, tako da bo kot kaže v podjetju kmalu sedemnajst zaposlenih. »Včasih se je bilo treba za pridobitev dobrih kadrov zelo potruditi, tudi danes je tako, vendar jih zaradi krize veliko več išče novo delo,« ugotavlja Stanislav Kozjan. »Delavci prejemajo plače redno, v vseh letih od začetka podjetja ni bil za izplačilo zamujen niti en sam dan,« je zadovoljna Milena Kozjan. Delavcem prav tako redno plačujejo prispevke, redno plačujejo tudi dobaviteljem, saj iz Avstrije, kjer veljajo drugačne finančne razmere, plačilo redno prejemajo. BRANE JERANKO Zaradi velikega povpraševanja na svetovnem trgu je družinsko podjetje Kozjan v šmarski obrtni coni kupilo sedem tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, kamor se mora preseliti v novo, trikrat večjo proizvodno halo. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje. »Naša želja je, da bi se preselili že konec tega leta,« upa direktor družinskega podjetja Stanislav Kozjan. Njegova soproga Milena je v podjetju prokuristka, sin Boris, ki je lani diplomiral na fakulteti za strojništvo, se že posveča razvoju izdelkov in naprav. Delo v domačem, družinskem podjetju ga je pritegnilo že v srednješolskih letih. OSNOVNE SOLE MESTNE OBČINE CELJE vabimo k vpisu v 1. razred za šolsko leto 2012/2013 Vpis bo potekal v naslednjih dneh: - SREDA, 1. februar 2012, od 9. do 15. ure - ČETRTEK, 2. februar 2012, od 12. do 18. ure - PETEK, 3. februar 2012, od 9. do 15. ure • Vpis je obvezen za otroke, rojene leta 2006. • Starši obvezno vpišejo otroka v tisto šolo, ki je določena s šolskim okolišem, v katerem bivajo. • Na vpogled prinesejo identifikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list). I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca Celje, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna. IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zap. št. Avtor Naslov Priporoča 1. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 2. FLAUBERT GUSTAVE Gospa Bovary SIMONA ŠOLINIČ 3. ZAGORKA JURIĆ MARIJA Pekel na prestolu BISERKA POVŠE TAŠIC 4. KRANJEC MIŠKO Povest o dobrih ljudeh BISERKA POVŠE TAŠIĆ 5. ŠTROMAR GAL MAJA Misli name, ko ti je lepo ŠPELA KURALT 6. MANZANO MANUEL Zajec in pol BRANKO STAMEJČIČ 7. GAJIC IVO Branko Oblak DEAN ŠUSTER 8. VIEWEGH MICHAL Učna ura ustvarjalnega pisanja IVANA STAMEJČIČ 9. PIRJEVEC JOŽE Tito in tovariši dr. TONE KREGAR 10. INKRET ANDREJ In stoletje bo zardelo dr. TONE KREGAR 11. peČnik vlado Rak rana slovenske vernosti SIMONA ŠOLINIČ 12. CAWTHORNE NIGEL Spolno življenje diktatorjev TATJANA CVIRN 13. MEHARI SENAIT G. Ognjeno srce BISERKA POVŠE TAŠIČ 1 4. ILEK ŽAN JANEZ Meja na Sotli 1991-2011 BRANKO JERANKO 15. McCANN COLUM Naj se širni svet vrti BRANKO STAMEJČIČ 16. FERRARI RENATO Murva Fabijanijevih URŠKA SELIŠNIK 17. STROPNIK IVO Nikoli odrasle pesmi in uganke ANDREJA PETROVIČ 18. BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR Moje slovenske izkušnje BRANE JERANKO 19. PAUSCH RANDY Igraj pošteno MARIJANA KOLENKO 20. HIGGINS CLARK MARY Rada pleše, rada ima glasbo ŠPELA OŽIR GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK:. NASLOV: GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Po neuradnih informacijah se za dvorec Jelšingrad, ki je sredi velikega igrišča za golf, pojavlja nov potencialni kupec. Koga mika dvorec sredi igrišča za golf? ŠMARJE PRI JELŠAH - V zvezi z Jelšingradom, dvorcem na robu mesta, nič novega? V Obsotelju so se pojavile govorice, da se je za nakup zapuščenega dvorca, ki naj bi po načrtih občine postal raj za golfiste, pojavil nov potencialni kupec. »Neuradno smo izvedeli, da naj bi se za dvorec res zanimal nov potencialni kupec,« odgovarja šmarski župan Jože Čakš. Več zaenkrat ni znano. Dvorec, ki je v lasti poslovnežev Zečevića in Djo-kiča, že nekaj časa prodaja nepremičninska družba iz Nove Gorice. Za nakup dvorca je pokazalo leta 2009 resno zanimanje gradbeno podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki je načrtovalo, da bi v dvorcu uredilo hotel za golfiste. Na dobrih štirih hektarjih zemljišč, ki obkrožajo dvorec, so namreč po dveh desetletjih načrtovanja v letu 2009 odprli veliko igrišče za golf, ki se dobro uveljavlja. V tistem obdobju se je prav tako pojavila ponudba za prodajo dvorca, občina pa je po odločitvi občinskega sveta svojo predkupno pravico prenesla na gradbeno podjetje GIC Gradnje. V Šmarju pri Jelšah poznajo GIC Gradnje kot resno družbo, ki bi s tem, ko bi Jelšingrad spremenila v hotel za petične goste, močno pospešila turistični razvoj kraja, ki je blizu zdravilišč v Rogaški Slatini in Podčetrtku. Še več, direktor in lastnik družbe Ivan Cajzek je tudi sam golfist, zato vidijo v Šmarju GIC Gradnje še vedno kot najprimernejšega »rešitelja« Jelšingrada. V sedanjih gospodarskih kriznih razmerah je za gradbeno podjetje naložba v takšen objekt, čeprav bi služil gospodarski dejavnosti, vseeno precejšnje tveganje, zato se v podjetju še niso odločili. V GIC Gradnjah se morajo v skladu z zakonom o pred- kupni pravici odločiti v petih letih. »Če bosta lastnika dvorca našla novega kupca, se bosta verjetno odločila zanj,« napoveduje župan Jože Čakš. »V tem primeru bo Občina Šmarje pri Jelšah morala ponovno sprejeti sklep o uveljavljanju ali neuveljavljanju predkupne pravice. Če jo bo uveljavila, bo dvorec morala sama urejati, in če je ne bo, jo bo prenesla na zainteresiranega kupca,« dodaja župan. Občini seveda ni vseeno, kdo bo postal lastnik dvorca, ki je sredi velikega igrišča za golf, saj želi, da bi služil za pospešen turistični razvoj. BRANE JERANKO V katero srednjo Ministrstvo za šolstvo in šport bo v petek objavilo razpis za vpis v 1. letnike srednjih šol in tudi za vpis v dijaške domove. Razpis bodo prejeli učenci 9. razredov osnovnih šol. Tudi letos bodo v ministrstvu skupaj s Centrom za poklicno izobraževanje ter enotami zavodov za šolstvo ter za zaposlovanje po vseh slovenskih regijah med 24. in 27. januarjem pripravili informativne dneve po regijah, na katerih bodo predstavili novosti iz letošnjega razpisa. Informativni dnevi za osnovnošolce, ki bodo septembra nadaljevali izobraževanje v srednjih šolah, pa bodo letos v vseh slovenskih srednjih šolah 10. in 11. februarja. IS Začelo se je zbiranje vlog za pomoči v kmetijstvu LAŠKO - Občina je objavila razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine za letošnje leto. Gre za tri različne ukrepe za katere v občini letos namenjajo 77.400 evrov. Za ukrep zagotavljanja tehnične podpore v kmetijstvu je rok prijave že 23. januar. Za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu namenjajo v občini 9.500 evrov. Za ta razpis se lahko potegujejo registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ter organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev s teh področij. Denar bodo namenili za stroške izobraževanj in usposabljanj, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, publikacij in spletišč. Občina bo za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo namenila največ, in sicer 51.900 evrov. Od tega namenja za posodabljanje kmetijskih gospodarstev 36 tisoč evrov, za urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov pa 15.900 evrov. Za pomoč iz tega naslova se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, torej pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Kmetijska gospodarstva bodo lahko pridobila največ 50 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe oziroma največ 3.500 evrov na posamezno kmetijsko gospodarstvo na leto. Rok za prijavo za tovrstne naložbe je 20. april. Posamezni vlagatelji se lahko odločijo za prijavo na vse tri ukrepe, v tem primeru imajo čas še do 7. septembra, dobili pa bodo lahko največ 3.500 evrov. Na občini so nam pojasnili, da je zanimanje za tovrstne pomoči zelo veliko in da vsako leto porabijo prav vsa sredstva. Do tega datuma morajo zainteresirani prijaviti tudi naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Občina za ta, tretji ukrep namenja 16 tisoč evrov. Nanj se lahko prijavijo nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Tudi pri tem ukrepu bo občina sofinancirala največ polovico upravičenih stroškov. Posamezno kmetijsko gospodarstvo bo iz tega naslova lahko pridobilo največ 3.500 evrov pomoči. ŠK Vrtec poka po v ■ ■ ■ šivih VELENJE - Z novim letom so odprli nov oddelek v enoti Vrtiljak na Cesti talcev. Čeprav so obstoječe oddelke kar-seda optimalno organizirali, je potreb po novih mestih v vrtcu vedno več. Tako v občini predvidevajo, da bodo čez dva meseca najverjetneje potrebovali še dva oddelka za najmlajše otroke. V mestni občini si že ves čas prizadevajo, da bi vrtec lahko obiskovali vsi vpisani otroci. To jim je s kar šestimi novimi oddelki vrtca v septembru tudi uspelo. Takrat je bilo v vrtec vpisanih 1.338 otrok v 75 oddelkih, kar je sto otrok več kot v prejšnjem šolskem letu. Novembra so v podružnični šoli v Šentilju uredili večji prostor za dejavnosti vrtca, s čimer so omogočili vključitev še štirim otrokom. Zdaj v občini ugotavljajo, da lahko odgovarjajo le na najnujnejše potrebe po vpisu otrok. Število otrok, ki jih starši želijo vpisati v vrtec, namreč še vedno narašča. Tudi zato se z eno od osnovnih šol že dogovarjajo o ureditvi novih prostorov za vrtec. Prostori vrtca so trenutno že v treh osnovnih šolah, in sicer v Osnovni šoli Livada, Osnovni šoli Gorica in Podružnični šoli Šentilj. ŠK 8 MlIXLTURill NOVI TEDNIK Žalec ponovno v znamenju tolkal Šesti BUMfest potrdil, da Žalec ostaja slovensko središče tolkalne glasbe Konec tedna se je v Žalcu končal že šesti mednarodni tolkalni festival BUMfest. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo Dom II. slovenskega tabora Žalec, je bilo navdušeno nad raznolikostjo in profesionalnostjo nastopov, ki so v Žalec privabili ne samo okoliško prebivalstvo, ampak ljubitelje tolkal iz celotne Slovenije. Žalec pa je tako le še potrdil, da se je v teh letih razvil v pravi slovenski tolkalni center. Že začetek festivala je postregel z vrhunskim nizozemskim duetom The Drumbassadors, ki je poleg odlične glasbe občinstvo navduševal še z žonglira-njem in neverjetno usklajenostjo. Članoma bobne vedno znova uspe prikazati kot glasbilo z neomejenimi možnostmi. Vsi tisti, ki jim je bliže melodična glasba, so na svoj račun prišli v drugi polovici petkovega večera, ko je nastopila zasedba Glasbene šole Celje pod vodstvom Damirja Korošca, ki je tudi desna roka umetniškega direktorja festivala Dejana Tamšeta. Kljub manjši mednarodni prepoznavnosti in manj izkušnjam je osmerica mladih fantov, ki obiskujejo srednjo stopnjo glasbene šole in glasbeno gimnazijo, dokazala, da lahko ob bok stopi tudi velikim imenom iz sveta tolkalne glasbe. Večer so s svojo simpatič-nostjo začinili še najmlajši varovanci Dejana Tamšeta iz Glasbene šole Rista Sa-vina Žalec, ki so pokazali vse svoje spretnosti na različnih tolkalih. Kljub izredno uspešnemu petkovemu večeru je letošnji festival vrhunec dosegel v soboto z avstrijsko zasedbo Panergy, ki v osrčju Alp izvaja karibsko glasbo. Vodja »jeklenega orkestra« Stefan Schwa-zenberger je vsa glasbila pripeljal z otokov Trinidad in Tobago, kjer so ga karibski ritmi tako navdušili, da je leta 2008 v bližini Innsbrucka ustanovil prvi in do zdaj edini »jekleni orkester«. Avstrijci so občinstvo ogreli z originalni- mi skladbami v stilu soca, njihov repertoar pa so dopolnjevali tudi ritmi čača-čaja, reggaeja in sambe. Petnajstčlanski orkester je tako navdušil še vse tiste, ki so morda do njihovega nastopa ostali ravnodušni. V sobotnem večeru je nastopila tudi slovenska zasedba Stick Control. Glasba Mariborčanov temelji na melodičnih tolkalih - ksilofonu, vibrafonu, marimbi, xylosinthu - zaradi tega pa navdušujejo tudi poslušalce, ki jim morda tolkalna scena ni tako domača. Piko na i je festivalu dal Dejan Tamše, ki je z duhovitim spontanim povezovanjem obeh večerov vedno znova ustvarjal sproščeno vzdušje. »Navdušen sem nad vso to energijo, ki jo številčna publika da vedno od sebe. Vidi se, da diha z nastopajočimi, ki jih sodelovanje publike pripravi še do bolj doživetih nastopov,« je ob koncu festivala komentiral nastope Tamše. Dvorana je bila razprodana že nekaj dni pred začetkom festivala, ki se je končal v Nizozemski duet The Drumbassadors sta leta 2000 ustanovila Rene Creemers in Wim de Vries in tako dokazala, da lahko skupina obstaja brez dodatnih kitar in ostalih glasbil. nedeljo z različnimi delavnicami, ki so se jih lahko udeležili vsi tolkalni navdušenci. Seznanili so se z različnimi pogledi vseh nastopajočih na tolkalno glas- bo. »Žalec postaja središče tolkalnega dogajanja v Sloveniji in upam, da bo ostal vsaj do desetega BUMfesta leta 2016,« dodaja Tamše, ki svojega navdušenja ni mo- gel skriti niti po festivalu. V mislih ima že nastopajoče za BUMfesta 7, ki pa jih bo uradno predstavil marca. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Zap. št. Avtor 4. KRANJEC, MIŠKO 1. SAVIANO, ROBERTO 9. PIRJEVEC, JOŽE 13. MEHARI, SENAIT G. Naslov Povest o dobrih ljudeh Gomora Tito in tovariši Ognjeno srce ob torkih I v Novem tedniku t 1 ^ \ ^ kuy V ^RišitVi Želite brati skupaj z nami? inam na:tednlk@nt-rcsi Zimske serenade Zimske serenade so ena osrednjih javnih prireditev Gimnazije Celje - Center in so v teh letih postale tudi eden prepoznavnejših družabnih dogodkov ponovoletnega kulturnega dogajanja v knežjem mestu. Spodbujanje ustvarjalnosti mladih, ki zmorejo ob zahtevnem gimnazijskem programu negovati tudi svoje talente, oblikovati odnos do lepega in se razvijati tako intelektualno kot tudi duhovno, je glavno vodilo Zimskih serenad, ki so namenjene tistim dijakom, ki se dodatno izobražujejo na glasbenem področju in jim glasba ne pomeni le sprostitve in zabave, ampak spogledovanje s čisto pravo umetnostjo. Mladim glasbenikom se bodo v četrtek ob 19. uri v Narodnem domu Celje pridružili še plesalci in reci-tatorji. Nastopili bodo trije šolski sestavi - dekliški pevski zbor, fantovska vokalna zasedba in inštrumentalna zasedba The Šlager's. Že tradicionalno se bodo sedanjim dijakom na odru pridružili tudi nekdanji dijaki, ki jih je študij ponesel na glasbeno pot. Tokrat so v goste povabili pevko Nušo Ofen-tavšek, akordeonista Mihaela Strnišo, saksofonista in pevca Miha Žganka ter basista Žiga Žganka. Za scensko podobo, ki je postala nepogrešljiv del Zimski serenad, pa bodo zopet poskrbeli dijaki programov predšolska vzgoja in umetniška gimnazija - likovna smer. ŠO Foto: GrupA Tolkalni ansambel Glasbene šole Celje deluje že deset let. Dijaki nastopajo tako doma kakor v tujini, na BUMfestu pa so nastopili že drugič, a tokrat v drugačni zasedbi. Vmesni izidi glasovanja za naj knjigo po priporočilu Bukvarne Novega tednika Trenutno med naj knjigami, ki smo jih za vas prebirali v rubriki Bukvarna Novega tednika vse od oktobra do konca decembra 2011, vodijo štiri, in sicer: Glasovanje za naj knjigo Bukvarne Novega tednika bomo zaključili 1. februarja 2012. Med prejetimi glasovnicami bomo izžrebali dva, in sicer naročnika Novega tednika ter občasnega bralca našega časopisa. Izžrebanima nagrajencema bomo darilo prinesli na njun dom ter z obema poklepetali o knjigah ter življenju nasploh. Letošnje Zimske serenade bodo uvedle niz prireditev, ki jih gimnazijci pripravljajo v čast visokemu jubileju ene najlepših secesijskih stavb v državi, saj letos mineva sto let od izgradnje šole v Kosovelovi ulici 1, Gimnazije Celje - Center. O mestni promenadi in prikritih prostitutkah Tudi Celje je v starih časih imelo mestno promenado, na kateri so se meščani razkazovali ob delavnikih vsak zgodnji večer ter ob nedeljah dopoldne. Med tednom je najpomembnejšo točko promenade predstavljalo križišče pri današnjem Kompasovem turističnem uradu, ob nedeljah mestni park. O promenadi ter še marsičem iz nekdanjega, starega Celja je mogoče izvedeti v knjigi Kri v luft! Čreve na plot, Orisu družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja, ki je delo zgodovinarja dr. Janeza Cvirna. Orisu iz časa, ko je biser ob Savinji zajela hitra industrializacija ter so mesto obvladovali ostri narodnostni boji med mestnimi Nemci in Slovenci, saj se je začelo krepiti tudi slovensko meščanstvo. Slovenci so hodili v svoje gostilne, Nemci v svoje, pogosto so se sporazumevali kar s pestmi. Če na prireditvi ni bilo nekoga iste narodnosti, je to bilo kar čudno, zato so bile prireditve dobro obiskane ter družabno življenje živahno. Del tega življenja je bila torej mestna promenada, kjer so bili Celjani kar najbolj oblečeni po zadnjih modnih zapovedih, ki jih je takrat narekovalo tako nemško kot slovensko časopisje. Na celjski promenadi, kjer so bili meščani ponavadi v skupinah, je bilo mogoče srečati tudi današnje zgodovinske osebnosti, kot sta general Rudolf Maister ali dramatik Anton Novačan. Sobotni večeri so se nadaljevali z zabavnimi prireditvami ter z druženjem po gostilnah, nedelje pa so bile rezervirane za veselice. Slednje so bile seveda posebno poglavje bisera ob Savinji, znanega prav tako po »aufbiksanju«, po stalnih pretepih. Zelo pomembna oblika družabnega življenja so bile gostilne, ki jih je bilo na prelomu stoletja v Celju ter njegovi izletniški okolici veliko. Celo gostilne so se delile na nemške in slovenske, ki jih je v središču mesta manjkalo, zato je prihajalo do nesporazumov ter pretepanja. V mestu so bile kar štiri kavarne dunajskega sloga in ena od njih je bila zaradi bližine železniške postaje odprta celo vso noč. Dve ali tri prostitutke, ki so garale pri lastnici uradne javne hiše v Ipavče-vi ulici, očitno niso uspele zadostiti vsem spolnim potrebam meščanov in obiskovalcev mesta, saj so prikrite prostitutke rade obiskovale prav to nočno kavarno. V mestu različnih obiskovalcev seveda ni manjkalo. Celje s svojo čisto Savinjo ter številnimi kopalci z Dunaja in iz Gradca je imelo celo kar šest hotelov, ki so bili med turistično sezono polni. V izrazito turističnem mestu s Savinjo, ki so ji takrat pripisovali podobno zdravilno moč kot kopališki vodi v Laškem ter na Dobrni, je bilo več urejenih rečnih kopališč. Celjani pa so radi odhajali tudi na izlete, zlasti v okoliška po vsej monarhiji znana zdravilišča, kamor sta jih pripeljala vlak ali kočija. V mestu z manj kot sedem tisoč prebivalci je delovalo kar osemdeset različnih društev. Mestne oblasti Slovencem v celjskem gledališču slovenskih predstav niso dovolile, zato so zanje poskrbeli čitalnica in društva. Med gostovanjem celjskega dijaškega gledališča v Šentjurju je prišlo celo do hudega škandala, ko je močno opit gostitelj, dijak Dobovišek, ki je obenem v igri igral krčmarja, scenarij prilagodil po svoje, tako da je začel na odru govoriti o domačem župniku, ki da se greje pri kuharici. Po krohotu občinstva sta župnik in kaplan, ki sta sedela ob dr. Ipavcu, dvorano brez besed zapustila, vse skupaj pa se je končalo tako, da je bil pijani dijak iz izključen iz celjske gimnazije. BRANE JERANKO O AVTORJU Dr. Janez Cvirn, zgodovinar, ki največ raziskuje slovensko zgodovino 19. stoletja, je redni profesor zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti ter avtor več del o preteklosti na slovenskem Štajerskem. Med drugim je bil urednik Slovenske kronike XIX. stoletja in Celjskega zbornika, prav tako je ustanovitelj in urednik revije Zgodovina za vse. GOSTUJOCI KOMENTAR Leto, ko bo kultura reševala mesto, državo in svet! V pričakovanju nove vlade, rebalansov lokalnih, nacionalnih in evropskih proračunov kulturniki pohlevno čakamo, da nas oblast ponovno postavi na realna tla. Potrebno je varčevati, pa naj bo to pokojnina ali pevski zbor! Ponosni, da smo ravno mi tisti, ki bomo mesto, državo in svet rešili pred novim grškim pogromom, spremljamo odlično spro-ducirane predstave v parlamentu, z olajšanjem, da dokler smo tu kulturniki in naši proračuni, polletna odsotnost resornega ministra, da o kakšnem finančnem in gospodarskem niti ne izgubljamo besed, narodu ne bo naredila hudega. Vajeni, da smo trn v peti ministrom, županom, svetnikom z leve in desne, kritikom mnogoterih nravi, kujemo nove načrte in se sprašujemo, čemu smo sploh tu, če nas ne potrebujeta niti mesto niti država. V visokem političnem žargonu smo se izgubili že kakšen mandat ali dva nazaj. Postali smo nekaj, kar se meri v enotah aktualnega sveta, četudi z zavedanjem, da je trenutna resničnost slaba in vodi človeštvo v razvrednoten blodnjak kapitala. Kultura v proračunu žal ne more biti evrska postavka. Razumeti bi jo morali kot dodano vrednost nacionalnega premoženja in eno glavnih menic, ki nas uvršča na razgiban zemljevid sveta. Pa naj bo to Sonetni venec ali kulturni dialog, ki bi ga v teh dneh še kako morali voditi naši politični veljaki! A kot že rečeno, GREGOR DELEJA, profesor, glasbenik, vodja projektov Hiše kulture Celje Foto: arhiv NT (GrupA) razlogov za skrbi ni. Tudi če bi se bonitetne ocene računale po tovrstnih nematerialnih kriterijih, bi je v tem trenutku ne odnesli kaj bolje ^ Kot nekoga, ki se občasno pojavi v vlogi kulturnega producenta, me vedno znova »navdušujejo« sestanki s potencialnimi pokrovitelji. To so, z redkimi izjemami, »ugledni« ljudje. Direktorji podjetij, kjer je družbena odgovornost v temeljne listine vklesana z zlatimi črkami. A ne zaradi tega, ker bi tako moralo biti, ampak samo zaradi njih. Po uvodnih vljudnostnih frazah skoraj vedno sledi vrsta bistrih nasvetov hitre ekonomske narave. »Čemu orkester, če lahko uporabite >sinte-sajzer<, zakaj zbor, če imate ozvočenje, zakaj tako nizke ali nikakršne cene vstopnic? Čemu posvetiti spomin na ljudi, ki so že stoletja mrtvi, zakaj dajati možnost mladim in celo plačevati honorarje, če pa še niso nič naredili V hipu vsak projekt zasije v novi, optimizirani podobi. »To je tista prava pot, po kateri lahko hodite tudi sami, brez nas. Ustvarjajte dobiček in ga prepustite vrsti finančnih inštrumentov, s katerimi boste vrnili nekaj tudi nam, ki vam režemo kruh!« Lepo se zahvalim in grem potrkat na druga vrata, vedoč, da je tudi ta bitka vnaprej izgubljena. Sledijo sestanki pri oblasti . Prav tako z zvrhano mero nasvetov in očitkov . »Mesto ima v bistvu že preveč kulture, poglejte številna društva, pa ljubiteljske produkte! Imamo celo profesionalno gledališče, galerijo in muzeje. Ne potrebujemo več, nima smisla. Čemu (pol)profesionalna produkcija, če pa je slabo uro do Ljubljane ali Maribora . Tja naj gredo tudi vsi tisti, ki bi (neumni, kot so) radi s kulturo služili svoj kruh. Pa da zaradi takšnih projektov ne bo več turizma, saj pa ja imamo grad.« Zakaj bi gradili, zaposlovali, se povezovali, ohranili ves človeški potencial v mestu, povabili k sebi največje in jim ob bok postavili svoje? Ni denarja, preveč je dela, naj se s tem zlom ukvarjajo druga mesta, občine in države. Danes se s problemi pač soočamo na kratek rok in v takšni situaciji kultura odpove. Je namreč naša zanesljiva spremljevalka že tisočletja, sistemi merljivih vrednot pa se vzpenjajo in padajo v istem hipu, kot mine državnozbor-ska seja. Četudi sem samo kulturnik, osnovne računske operacije poznam. In tak, »obraču- nan« z leve in desne, odidem h kolegom in rečem »bomo že kako, saj vendarle imamo svoje občinstvo A tudi to se bori s krizo in zmanjkuje mu časa za tiste vrednote, ki se jih ne da etiketirati s ceno. Tudi z vstopninami je križ. Tisto, kar je slabše, kot znamo narediti v Celju, se v Ljubljani prodaja po dvojni ceni. Če gostimo domače, so ti kaj hitro deležni kritik, da računajo preveč. Če povabimo tuje, pa smo očitkov deležni organizatorji, da svojega ne cenimo dovolj . Malce paradoksalno, kajne? Pa da ne bo pomote! Komercialna kultura deluje kot namazan stroj. Ta je v večji meri produkt časa. Tudi gledališčniki vam bodo hitro znali razložiti, da komedija, četudi ne ravno briljantna, hitreje napolni blagajno kot tragedija. Umetnost je zrcalo in teh ne maramo preveč, razen, če je slika ravno prav popačena, da v njej ne uzremo sebe. Seveda so problemi tudi v naših vrstah . Kadrovska politika javnega sektorja je zagonetka brez primere, saj večinoma zaposluje tiste, ki bi sodili kam drugam. Znajo pa aktualne poštevanke politične in ekonomske narave. Nevladni sektor bi rad delal čudeže s solističnimi kaden-cami, čeprav je vsem popolnoma jasno, da večji sestavi zvenijo glasneje . Pa vendarle . Ne skrbite za nas, kajti v letu 2012 kultura rešuje svet. Oziroma bi ga morala, a ne s prihranjenimi milijoni, ampak drugače. Tako, kot ga vse drugo ne bo! Mnenja avtorjev gostujočega komentarja ne odražajo nujno stališč uredništva Novega tednika. Nezvesti soprog v Andražu Gledališčniki iz Andraža nad Polzelo so zopet na pohodu. V Domu krajanov v Andražu nad Polzelo bodo v soboto, 28. januarja ob 19. uri, premierno uprizorili komedijo z naslovom Nezvesti soprog. Priprave za izvedbo komedije so se pričele že v jesenskih mesecih preteklega leta. Komedija se zapleta okrog naivnega moškega, ki komaj usklajuje svoje namišljene obveznosti z obiski svojih ljubic. Spozabi se, da se vrti v krogu samih žensk, ki mu jo na koncu tudi lepo zagodejo, tako kot le ženske znajo. Avtorica komedije je ljubiteljska gledališka ustvarjalka Anica Močivnik iz Prevalj, uprizorjena pa je po zamisli domačega režiserja Antona Satlerja. V predstavi sodeluje 12 igral- Na sliki: Nastopajoči v komediji, sedijo z leve proti desni: Anija Satler, Milena Mešič, Srečko Rajh, Irena Kokot in Kristina Jelen, stojijo z leve: Špela Blagotinšek, Danica Turnšek, Ivica Zabukovnik, Anton Satler (režiser), Sonja Zajc, Franc Drobež, Helena Pižorn in Katarina Blagotinšek. cev, ki se trudijo gledalcu na zabaven način prikazati izsek iz vsakdanjega življenja. Ponovitvi v domačem kraju bosta v nedeljo 19. februarja in v nedeljo 15. aprila, obakrat ob 15. uri. Meseca marca bodo s ko- medijo gostovali v sosednji Polzeli ter v Rogaševcih na Goričkem. TT V Novem tedniku smo lani uvedli rubriko z imenom Rekreacija. Predvsem zato, da bi naše bralce opozorili na to, da je gibanje nujno potrebno za bolj zdravo in gibčno življenje. Pa tudi zato, da nekako razmejimo med športnimi dejavnostmi, ki so usmerjene predvsem v tekmovanje in jim veliko pozornosti že posvečamo na straneh športa od teh, bolj rekreativnih, da bi bili preprosto bolj »fit«. Po predstavitvi vloge Športne zveze Celje ter Športne zveze Velenje se zdaj odpravljamo na teren še v druge občine, da bi preverili kdo in kako skrbi za boljšo kondicijo občanov. Špela Ožir se je mudila na Vranskem. Rekreacija je dolgoročna naložba Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko želi občane s kavča preusmeriti v svoje programe »Veliko občanov ne ve za naše programe. Zanimivo je, da priseljenci vidijo vso športno ponudbo zavoda, med tem ko domačini ne,« poudarja upraviteljica športne dvorane. Za vsakogar nekaj Zavod ima pester program različnih aktivnosti, med katerimi se prav za vsakogar lahko Na Vranskem za rekreacijo občanov skrbi Odsek za šport Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko, ki pripravlja pestre in številne programe namenjene vsem starostnim skupinam prebivalcev. Število Varnčanov, ki se rekreira v športno dvorani iz leta v leto narašča. Kljub modernim in popularnim oblikam rekreacije pa imajo Vrančani še vedno najraje nogomet in košarko. Javni Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je leta 2002 ustanovila Občina Vransko z namenom, da uredi kulturno politiko v občini. Področje športa je zavod začel razvijati, ko je prijel v upravljanje leta 2007 zgrajeno športno dvorano. Do takrat so imeli na Vranskem le staro telovadnico v velikosti košarkarskega igrišča z dvema majhnima garderobam. »Po letu 2007 so se razmere in ukvarjanje občanov z rekreacijo bistveno izboljšale, saj prej niti ni bilo možnosti. V stari dvorani je bil le trening za nogometaše in tradicionalna ponedeljkova odbojka za odrasle ženske, ki se na Vranskem igra že 25 let,« razmere pred izgradnjo nove sodobne športne dvorane opisuje Suzana Blatnik, upraviteljica športne dvorane, zaposlena na Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko, katerega direktorica je Suzana Felicijan Bratož. Odsek za šport Vransko skrbi za vzdrževanje športne dvorane in področje programov, v okviru katerega se pripravljajo ponudbe in urniki. »Trudimo se pripravljati čim širšo ponudbo rekreacije namenjeno vsem starostim in tudi kar se da o tem obveščati občane,« razlaga Blatnikova. V Odseku za šport si prizadevajo občanom ponuditi takšne programe, ki niso prisotni v Celju ali pa jih približati. Vrančani se včasih kljub prisotni rekreacijski ponudbi na Vranskem, odpravljajo na rekreacijo v druge kraje po Savinjski in tudi v Celje. nekaj najde. S pomanjkanjem prostora nimajo problema, saj se lahko telovadnica razdeli na tri odseke in jo lahko hkrati uporablja več skupin. Vrančani najraje igrajo košarko in nogomet. Med otroki pa se nogometnih treningov udeležujejo celo deklice. Del športne dvorane je namenjen tudi plesni dvorani, kjer je poleg aerobike tudi zumba. »Škoda je, da v gradnjo niso vključili kakšnega prostora za fitnes,« izpostavlja edino pomanjkljivost dvorane Blatnikova, saj v občini Vransko ni na razpolago nobenega fitnesa. Športna dvorana se vsako letu uporablja več, saj je tudi udeležba na rekreaciji še posebno med starejšimi vsako leto številčnejša. Ženske se čedalje bolj zavedajo, da gospodinjska opravila niso šport in da je se je za zdravje potrebno dovolj gibati. »Za vzgled rada postavim obiskovalko aerobike, ki je mati petih otrok, vzgojiteljica v jaslih, kjer je delo še posebno zahtevno in kljub vsem obveznostim še vedno redno obiskuje aerobiko. Pohvalno je, da gre od doma in naredi tudi nekaj zase,« dodaja Bla- tnikova, ki v športni dvorani vodi tudi aerobiko. Športni rojstni dan Rekreacijo in zdrav način življenja želijo skozi zabavo približati že najmlajšim, zato imajo za predšolske otroke program Gibalna abeceda, ki vključuje različne igrice, s katerimi najmlajši razvijajo motorične sposobnosti. Pri osnovnošolcih so zelo priljubljeni športni rojstni dnevi, na katerih za zabavo poleg športa poskrbi tudi animator. Slavljenec si skupaj s povabljeni prijatelji izbere Suzana Blatnik skrbi na Vranskem za rekreacijo in vzdrževanje športne dvorane. Športna dvorana Vrana je do 16. ure namenjena šolskim dejavnostim, po tem pa jo zasedajo rekreativci. šport oziroma dejavnost, s katero se bodo zabavali. Program prilagodijo starosti in sestavi skupine, ali so to deklice oziroma fantje. Po dvourni športni zabavi na koncu sledi še pica v bližnji piceriji. »Starši so nad tovrstnimi praznovanji navdušeni, saj nam to večkrat pridejo povedat,« dodaja Blatnikova. Največ rojstno-dnevnih zabav je ravno v zimskem času, ko so možnosti praznovanja v naravi omejene zaradi neprijaznega vremena. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Največja športna prireditev rekreativnega značaja v občini Vransko je v septembru v tednu mobilnosti, in sicer kolesarjenje po občini. Kolesarska trasa, ki je primerna za vsakogar, je dolga približno 15 kilometrov in je speljana po celotnem območju občine, saj vključuje tako vzpone, kakor ravnine. Popularen športni dogodek je tudi tek po ulicah Vranskega, ki je do sedaj bil namenjen le otrokom. Letos pa želijo ta rekreativen dogodek razširiti in vanj vključiti tudi odrasle. Lani so na Vranskem prvič organizirali smučarski sejem, ki je bil zelo uspešen in ga bodo ponovili tudi letos. Zavod za kulturo, turizem in šport združuje naslednja športna društva: Športno društvo Vransko, Športno društvo Papagaji, Športno društvo S Fit, Nogometni klub Vransko, Vrani Vransko, Športno društvo Tana Vransko - skoki. Vsa ta društva se lahko s svojimi programi prijavijo na letni občinski program za šport. Na podlagi doseženih točk se potem društvom dodeli višina financiranja. Športna dvorana Vrana je bila zgrajena leta 2007 in od takrat predstavlja center športa na Vranskem. Telovadnica obsega veliko dvorano, kjer je tud plezalna stena, in malo dvorano za plesne aktivnosti. Ob dvorani je večnamensko športno igrišče s športnim tlakom ter otroško športno igrišče. Programi v dvorani vključujejo šolsko športno vzgojo, športno vadbo in tekmovanja v košarki in rokometu, športno rekreacijo ter kulturne in zabavne prireditve. Les Mills spreminja svet fitnesa! Les Mills international je fitnes licenčni sistem s sedežem podjetja v Au-clandu na Novi Zelandiji. Uspešnost in nenehno rast podjetja zagotavlja celoten »know-how«, ki nastaja in se nenehno razvija pod strokovnim vodstvom različnih strokovnjakov: zdravnikov, športnikov, glasbenikov, ekonomistov, marketinških gurujev ^ Ustvarjalci Les Millsovih programov pravijo: »Vadbi smo dodali zabavo in dobili rezultat, ki v zmagoviti kombinaciji preplavlja svet. Naših osem, ob glasbi vodenih programov skupinskih vadb, zagotavlja vadečim želene rezultate. Še več, spreminjajo jim življenja in to vse od Celja do Cuidad de Mexi-ca, od Reykjavika do Ria de Janeira, od Aucklanda do Amsterdama.« Les Mills programi se trenutno izvajajo v več kot 80 državah. Zadnje raziskave so pokazale, da se tovrstne vadbe tedensko udeleži preko pet milijonov ljudi. »Odlična glasba in fantastični inštruktorji tvorijo navdihujočo vadbo, ki vse bolj postaja vsakdanjik v tedenskem treningu gostov športnih centrov.« V soboto, 7. januarja je bil v celjskem Top-Fitu prvi maraton Les Millsovih programov na Celjskem. Predstavljene so bile nove številke licenčnih programov, ki se tudi sicer odvijajo v Top-Fitu. Ob 17. uri se je začelo Programi Les Mills se spreminjajo na tri mesece. In vsak tri mesece bo Top-Fit pripravil maraton in predstavil novosti. z RPM vadbo na kolesu. Ob energični glasbi in ob kariz-matičnem absolventu Fakultete za šport Iztoku ni ostal nihče hladen! Pot je lil v potokih že po prvem »vzponu«. RPM je skupinska vadba na kolesu, kjer inštruktor v 50 minutah vadeče popelje na »cestno vožnjo po različnih terenih«. Prevozi se med 20 - 25 km in porabi med 500 in 900 kalorij. Ob 18. uri so na oder prišli štirje Body Pump inštruktorji in 40 vadečih popeljali v svet oblikovanja telesa z lahkimi utežmi. Energija, ki je iz odra prihajala od Špele, Kaje, Luke in Iztoka je sodelujočim v eni uri dala dodatno moč za premagovanje zadnjih ponovitev. Ob 19. uri so na sceno stopile Špela, Kaja in Nina in z vadbo polno izzivov dvignile skupino vadečih do stanja, ko so bili sposobni razširiti meje telesnih sposobnosti. To je Body Attack! Ob 20. uri je Špela predstavila polurni program CXWokx. Trening, ki je zasnovan na najnovejših znanstvenih raziskavah, predstavlja pot do oblikovane in tonizirane telesne sredice. Nato pa so Nina ter dve Kaji dale še piko na i prvemu LM maratonu z energetsko nabitim Sh'bamom. V 45 minutah so dekleta prenesla na vadeče preproste, vendar zelo vroče plesne gibe. Vadba je po štirih napornih vadbenih urah predstavljala tudi kondicijski izziv, ki pa je s svojo zabavnostjo omogočil, da vsak postane plesna zvezda. Na koncu so dobili sedem zmagovalcev - štiri dekleta in tri fante -, ki so zdržali od začetka do konca! DŠ REKREACIJA ZIMSKO POHODNISTVO Po poti slovenskega tolarja Po poteh slovenskega tolarja Zdravljica pri spomeniku slovenskemu tolarju - Šesti pohod planincev Ali se morda še kdaj spomnite našega edinega slovenskega denarja, slovenskega tolarja? Če ne, naj vas spomnimo nanj s pričujočo reportažo, ki je nastala na letošnjo prvo januarsko soboto na tradicionalnem, šestem planinskem pohodu Po poteh slovenskega tolarja - do spomenika tolarju, ki stoji na 701 m visokem Velikem vrhu v pogorju Orlice na južnem Kozjanskem. Zamisel o postavitvi spomenika tolarju se je rodila Ivku Godlerju iz PD Brežice in kmalu padla na »plodni vrh«. »Predstavili smo jo Banki Slovenije, kjer so podprli postavitev spomenika tolarju v osrčju Kozjanske- ga,« se spominja predsednik tega društva Tone Jesenko. »In pohod je postal tradicionalen, vseslovenski,« je povedal z zanosom, ko je z balkona Godler-jeve domačije v Osredku, kjer se je pohod začel in končal s kranjsko klobaso in z zeljem, MESTNI KINO METBOROL ' PREDSTAViïSa CIKtUS'ALRINISTICNIH, ^-ttfitV ^ -T ; V ^^ IN GORNISKIH FILMOV Torek, ITq januar, ob 19:00 Leteti ali umreti (zda,2oio) Berhault (Francija, 2008) pozdravil 220 pohodnikov iz številnih planinskih društev z vseh koncev Slovenije in tudi s sosednje Hrvaške. Med njimi so bili tudi člani Planinskega društva Ojstrica Celje. Dolga kolona pohodnikov z zastavonošo na čelu se je podala na pot po slikoviti pokrajini od Podsrede, mimo Rakonce, s postankom za malico, ki so jo pripravili gostoljubni gostitelji, proti Velikemu vrhu, kjer je bilo okrog spomenika komaj dovolj prostora za karavano pohodnikov, ki so se prišli kot romarji poklonit slovenskemu tolarju. Kmalu tudi spomenik evru? Na majhnem prostoru ob spomeniku je najprej za-zvenela Zdravljica, potem pa še druge domoljubne in domače pesmi. Zbrane je nagovoril župan Kozjega Andrej Kocman, ki se je kot gostitelj prav tako udeležil štiriurnega pohoda Po poteh slovenskega tolarja. Spomnil je na leto 1992, ko je država natisnila prve prave tolarje, prvi edini slovenski denar, ki smo ga uspeli zadržati do 1. januarja 2007. Potem ga je zamenjal evro. Malo za šalo, še bolj pa najbrž zares so se pohodni-ki vprašali, ali bo ob tem spomeniku ali na katerem drugem vrhu morda kmalu že stal tudi spomenik evru, ki mu trenutno nič dobro ne kaže. A župan je končal optimistično: »Domovino moraš imeti rad in vanjo verjeti!« In požel aplavz. »Bodo pa morda imeli naši sosedi že kmalu priložnost postaviti spomenik svoji valuti, kuni,« je bilo še mogoče slišati med veselim razpoloženjem na osvojenem Velikem vrhu, kjer stoji spomenik tolarju, do katerega vodi lepo urejena in označena planinska pot in kamor se vsako leto poda vse več planincev na organiziran pohod. Po krožni poti čez Presko in Pusti vrh, od koder je bil čudovit razgled na bližnje in daljne hribe in kraje, od hrvaškega Slemena do naših, slovenskih gora, Donačke gore, Boča, vse do Pece in Uršlje gore in Kamni-ško-Savinjskih Alp, ki so se kopale v januarskem soncu. Pohod se je končal v Osredku na družabnem srečanju z napovedjo sedmega pohoda po Poteh slovenskega tolarja in z zadovoljnimi obrazi planincev, ki so bili navdušeni in očarani nad tem gostoljubnim in slikovitim kotičkom Slovenije z gradom Podsreda v osrčju poti. MATEJA PODJED Foto: FRANCEK HRIBERNIK Edinstven spomenik slovenskemu tolarju stoji na Velikem vrhu nad Osredkom. na www.kinometropol.org iiicmuMil koledarček rekreativnih prireditev 20. januar pohodništvo Izlet na Debelo peč. Info: PD Slivnica pri Celju, www.pdsl.slivnica.com 21. januar pohodniStvo 30. pohod zdravju naproti Info: www.pd-polzela.si, 041 754 778 (Zoran Štok) Slatinčani zadržali možnosti _ Štiri tehnične napake - »Če ne zmore na Polzeli V 12. krogu prve slovenske lige za košarkarje je bil regijski derbi v Rogaški Slatini. Rogaška je bila boljša od Hopsov z 90:78, predvsem po zaslugi odlične igre v zadnjih treh minutah prvega polčasa, ko ji je uspel delni izid 14:3. Za zmagovalce je Boban Tomič dosegel 25 točk, kar mu je prineslo naziv MVP kroga. Pri poražencih pa je bil najučinkovitejši Andrej Podvršnik z 19 točkami. Tehnične napake so bile pri gostih s Polzele dosojene trenerju Jerneju Kobaletu ter igralcem Andreju Pod-vršniku, Urošu Godlerju in Mihi Vašlu. »Dobro delamo« Rogaška ima zdaj šest zmag, dve manj od Zlatoroga in Šentjurja, ki s tretjim in četrtim mestom držita rep uvrstitve v ligo za prvaka. Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič je predsednik upravnega odbora kluba: »Bila je ena boljših tekem v naši dvorani, potem ko smo se lani vrnili v 1. ligo. Fantje so se zgledno borili, njihova zmaga je zaslužena. Dobili smo potrditev, da se pri nas dobro dela in da imamo perspektivno ekipo. Tabak je bil več let pomočnik, kako dolgo se bo obdržal na mestu prvega trenerja, pa bo pokazala prihodnost. Trenutno precej zaostajamo za četrtim ko smo začeli. Domačini so se zato razigrali in potem se je bilo težje upirati. Nismo imeli pravega odgovora proti njihovi kakovostni obrambi. Kriterij sojenja je morda bolj ustrezal Rogaški, ampak to smo sami dovolili. Ko smo bili živčni, so nas sodniki še dodatno kaznovali. Čestitam gostiteljem za zasluženo zmago«. Na derbiju je bil tudi legendarni Veljko Petranović. Dal- matinec je štiri sezone igral za polzelsko, tri pa za slatinsko ekipo. Zdaj je trener mladincev v Nazarjah. Podrobno in kritično je spremljal akcije, dovolil pa, da napišemo naslednje: »Če ne more igrati na Polzeli, potem ne vem, kje sploh lahko igra Mislil je na visokega in postavnega, a okornega Kanadčana Jason-na Hannibala. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Veljko Petranović ostaja brez dlake na jeziku. Slatinčani se lahko za privlačno košarko zahvalijo predvsem Branku Kidriču, ki ostaja goreč privrženec tega športa. mestom, toda nikoli ne reci nikoli. Nič zato, če ne bomo v ligi za prvaka. Zadovoljni smo tako z dosedanjimi šestimi zmagami, predvsem pa z venomer polno dvorano. Imamo največ gledalcev v prvi ligi.« Zadovoljen je bil tudi trener Tihomir Tabak: »Pričakoval sem bolj izenačeno tekmo, na srečo ni bila. Pridobili smo dodatno samozavest. Zahvalil bi se navijačem, lažje nam je igrati. Ostali smo brez treh košarkarjev. Še vedno jih imamo dosti. Gostovanje v Laškem bo za nas najlažje v sezoni, v Treh lilijah se bomo pripravljali na Škofjeločane.« Rogaško so zapustili Strnad, Ambrož in nenadoma tudi Blesić, takoj po tekmi All Stars, brez pravega pojasnila. Zato zdaj priložnost dobivajo prejšnji rezervisti. Dobro jo je izkoristil Dejan Milašinovič in ob koncu dosegel nekaj odločilnih točk: »Kolektivna igra nam je prinesla zmago. Mislim, da je bilo sojenje povsem korektno. Danes so La-ščani absolutni favoriti. Zmage ne pričakujemo, zato bi se je še toliko bolj veselili.« Bivši trener Matej Bakšič je moral Rogaško zapustiti predvsem zaradi dveh razlogov: vloge v moštvu niso bile jasno opredeljene, vzdušje v slačilnici ni bilo na primerni ravni. Vpliv sojenja? Strateg Hopsov Jernej Ko-bale je odvihral iz dvorane, svoje misli pa je strnil branilec Dejan Hohler: »Premeh- Izjemno razpoloženega Bobana Tomiča (v belem dresu) sta skušala zaustaviti Stanko Sebič in Jasonn Hannibal, ki je na fotografiji zakrit. Končna razlika ni bila realna Laški košarkarji so morali pred domačimi gledalci v 16. krogu Jadranske lige s 83:64 priznati premoč zagrebški Cedeviti. To je bil štirinajsti poraz Zlatoroga. Cedevita si je že v prvi četrtini priigrala prednost 16 točk, potem ko je Zlatorogu igra sicer stekla, a žoga nekajkrat ni hotela skozi obroč. Laščani so po prvi četrtini zaostajali s 24:11. Ob polčasu je prednost gostov znašala deset točk. V drugem delu so sledile minute domačega moštva, ki se je iz minute v minuto približevalo Cedeviti in tekma je postajala vse bolj zanimiva. Zaostanek gostiteljev pred zadnjimi desetimi minutami je znašal le še pet točk (50:55). V 32. minuti so domači košarkarji uspeli priti do vodstva z 58:57, ko sta prednost priigrala Daniel Vujasinovič in Mitja Nikolič. Skorajda nihče pa v nadaljevanju zagotovo ni pričakoval takšnega scenarija, kot se je zgodil. Zagrebčani so namreč prišli do neverjetnega delnega rem zultata 19:0 ter s tem dokončno odločili tekmo, posledično pa domače košarkarje povsem dotolkli, čeprav je pred tem vse skupaj kazalo sila obetavno. Pri Cedeviti je bil s 24 točkami najučinkovitejši Ve-dran Vukušić. Pri Zlatorogu jih je Jure Škifić dosegel 14, Žiga Dimec 11, Luka Lapor-nik pa 10. Trener Laščanov Ivan Su-nara je po bolečem porazu dejal: »Tekme nismo začeli v takšnem ritmu, ki smo si ga želeli. Po izgubljeni osredotočenosti, predvsem v napadu, smo izgubili moč in agresivnost v obrambi. Cedevita, ki je med vodilnimi ekipami v ligi, je to izkoristila in imela veliko prednost. Zatem smo začeli igrati tako, kot sam želim in lepo je bilo gledati ta del tekme, ko smo ujeli goste, tudi povedli, a potem dokončno pogoreli. Izgubili smo moč, imeli premalo igralcev za menjave in znova je na žalost prišlo do padca. Nasprotnik je to s kvaliteto in izkušnjami izkoristil in kaznoval.« V laški zasedbi je znova manjkal poškodovani Jaka Brodnik, izkazal pa se je mladi center Žiga Dimec. »Od mojega prihoda v Laško poizkušamo iz teh mladih igralcev izvleči maksimum. V veselje je bilo gledati Žigo, ki je odlično odigral proti tako močnemu nasprotniku. To je vzpodbuda za naprej. Tako za njega kot tudi za vse ostale igralce,« je z zadovoljstvom pokomentiral Sunara ter misli že usmeril na drevišnjo tekmo domačega prvenstva, ko bo v Laškem gostovala Rogaška: »Izboljšati moramo igro tako v obrambi kot v napadu. Vso energijo je treba usmeriti v to. Tekme državnega prvenstva so več kot dobrodošle, da to popravimo, saj imamo v Jadranski ligi še precejšnja nihanja.« V petek bo v Laškem gostovala še beograjska Crvena zvezda. MITJA KNEZ Foto: GrupA Ivan Sunara o Žigi Dimcu: »V veselje ga je bilo gledati, ko je odlično odigral proti tako močnemu nasprotniku. To je vzpodbuda za naprej.« Velenš proti L Judoistka celjskega Z dežele Sankakuja Ana Velenšek je na tekmi svetovnega pokala v kazahstanskem Almatiju v kategoriji do 78 kilogramov osvojila tretje mesto. Z iponoma je izločila Nemko Wollertovo in Mongolko Purev-jargal, v polfinalu pa klonila proti Brazilki Aguiarjevi. Ana je s tretjim mestom vknji-žila precejšnjo bero točk, ki štejejo v kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Londonu. Njena klubska kolegica Lucija Polavder ter Celjan Matjaž Ceraj sta izgubila uvodni borbi v najtežjih kategorijah na judoističnem mastersu. Polavderjeva ni imela ^ sreče z žrebom, takoj ^S je naletela na dvakra- ^^ tno svetovno prvakinjo, Ana Japonko Sugimoto. šneg DEAN ŠUSTER preji Foto: SHERPA odpc Sprostile so se na Obali Velenjčan Zoran Pavlovič ni več član NK Celje. Pavlovič pomahal Celju v slovo Nogometaši Celja so včeraj zakorakali v drugi teden zimskih priprav. Prihodnji torek bodo odigrali prvo prijateljsko tekmo. Celjskega dresa pa ne bo več nosil dosedanji kapetan Zoran Pavlovič. Celjski nogometaši trenirajo šestkrat na teden. Po uvodnih testiranjih in tekih je trener Damjan Romih s svojo zasedbo zdaj začel še treninge z žogo. Prihodnji torek bo ekipa odigrala prvo v nizu pripravljalnih tekem, ko bo gostovala pri moštvu Zagreba. Zatem se bo pomerila še z Aluminijem, Rudarjem iz Trbovelj, Interjem iz Zaprešića in Interblockom. Poleg že znanih nasprotnikov naj bi sledile še dodatne štiri prijateljske tekme. Vodstvo NK Celje in kapetan Zoran Pavlovič pa sta pred nadaljevanjem priprav sporazumno prekinila sodelovanje. Pavlovič, ki mu je klub poplačal vse dolgove, je na 18 tekmah letošnje sezone za Celje dosegel štiri gole, v pretekli sezoni, ko je zaigral v spomladanskem delu prvenstva, pa se je na 16 tekmah med strelce vpisal dvakrat. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Športna dvorana v Luciji je bila gostiteljica letošnjega All Stars turnirja za dekleta. Predstavile so se najboljše slovenske ko-šarkarice, med katerimi so bile v ospredju članice celjskega Athletea. Odlična organizacija, sproščeno vzdušje, zelo dobra obiskanost in navsezadnje privlačna košarka, vse to in še bi lahko naštevali je zapolnilo praznik ženske košarke. V ospredju je bila večerna članska tekma. Ekipi Rdečih in Črnih sta pred začetkom sestavili igralki, ki sta na spletnem glasovanju prejeli največ glasov - Tina Trebec (Athlete) in Kristina Baltič (AJM). Pri Rdečih so bile poleg Trebčeve iz At-hletea še Teja Oblak, Anja Klavžar in Sanja Orozović. Tekma, ki so jo odigrale v sproščenem vzdušju, vendar v dokaj tekmovalnem ritmu, je bila vseskozi bolj ali manj izenačena, čeprav so večji del srečanja vodile košarkarice v črnih dresih. Ob koncu 3. četrtine so jih nasprotnice ujele, v 2. polovici zadnje četrtine pa dokončno odločile tekmo. Končni rezultat je bil 81:80 v korist rdeče zasedbe, ki jo je vodil trener Damir Grgič, njegov pomočnik je bil Žane Bortek (oba Athlete). Naziv MPV - najboljše igralke - je tokrat romal v roke Romane Vukovič (Domžale), ki je za Rdeče dosegla 24 točk. 15 jih je prispevala Teja Oblak, ki je dodala 7 asistenc. Tina Trebec je do- kova odločno ondonu Velenšek je v Thermani Laško iz rok Celjana Tomaža Subotiča, člana izvr-la odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, in sekretarja JZS Franca Očka ila priznanje za tretjo najboljšo judoistko v Sloveniji za leto 2011, nato pa itovala v Kazahstan in nadaljevala z nizom visokih uvrstitev. Prekinjena Brusova kariera! Glas predsednika KKK Nivo Celje Dušana Konde je bil tresoč. Državni prvak v kajaku, mladi Simon Brus se je poškodoval med smučanjem ^ Zlomil si je ključnico. Zaradi nesrečnega padca na Mo-krinah bo moral počivati vsaj en mesec, zato bo izpustil tritedenske priprave v Avstraliji. Mirnemu in marljivemu fantu je trener Kuder sicer dovolil, da gre vijugati na sneg, obenem pa mu zabičal, naj ne počne vragolij. Zgodilo pa se je prav to, vmešala se je smola in začasno je prekinjena kariera izjemno obetavnega celjskega športnika. DŠ "im/p/ê Živa Macura je bila s 17 točkami najboljša strelka tekme mladink. segla 9 točk, Anja Klavžar 6, Sanja Orozović pa 4. Damir Grgič je dejal: »Prireditev je bila v tem trenutku dobrodošla. Če se osredotočim le na svoje igralke, je bila ta tekma dobra za naše nadaljevanje v domačem prvenstvu in Jadranski ligi. Dekleta so se sprostila, zdaj pa jih spet čaka resno delo. Zmaga v glasovanju? To je nekakšna nagrada za ves dolgoletni trud in na to sem ponosen, čeprav to prvo mesto v tem trenutku ni najpomembnejše.« V eni izmed spremljevalnih iger sta tekmovali še dve košarkarici iz Athletea, Marica Gajić in Lea Jagodič, ki je po spektaklu pripomnila: »Odlično je bilo. All Stars je bil fantastično organiziran. Sprostile smo se in se predstavile v drugačni luči kot na prvenstvenih tekmah, kjer je prisotna prava želja po zmagi, tekmovalen odnos _ Tukaj je bilo vse zanimivo, zato so takšni spektakli dobrodošli.« Celjanke so zdaj osredotočene na nadaljevanje sezone. Že jutri jih čaka gostovanje v Mariboru. »V tem trenutku ne vemo točno, v kakšni formi smo. Dobro se bomo pripravili na Mariborčanke, ki so nevarne, a vemo, da smo boljši,« je dodal Damir Grgič in se preusmeril na sobotno gostovanje v Jadranski ligi, ko Athlete odhaja k Slobodi v Novi Grad: »Po vseh poškodbah košarkaric, ki igrajo na poziciji štirice, je v tem trenutku v ospredju, da se te igralke vrnejo nazaj in dobro znova ujamejo z ostalimi. Na vseh naslednjih tekmah Jadranske lige bomo dali vse od sebe, da se vrnemo v borbo z ostalimi ekipami za uvrstitev na zaključni turnir.« MITJA KNEZ Foto: SHERPA Ravnjak srebrn v Innsbrucku Obetavni deskar Tim Kevin Ravnjak je na zimskih olimpijskih igrah mladih v disciplini snežni žleb osvojil drugo mesto. 15-letni Velenjčan, najmlajši član naše odprave v Innsbrucku, je bil zastavonoša na petkovi slovesnosti ob odprtju iger in je veljal za največjega slovenskega aduta za kolajne, nato pa upravičil pričakovanja. »V prvi vožnji se mi je ponesrečil zadnji trik, v bistvu povsem osnovni trik, ki sem ga vedno uporabljal, da sem pristal. V drugo nisem tvegal in nisem naredil istega trika, ampak se je očitno vseeno obrestovalo. Seveda sem zelo zadovoljen in srečen, tudi ponosen,« so bile besede Ravnjaka, ki je decembra zablestel v članski konkurenci s sedmim mestom na tekmi svetovnega pokala v finski Ruki, še prej pa v slopestylu v Valmalencu osvojil 2. mesto na mladinskem SP. DŠ PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog: Puntar - Nazarje 2:1 (1:0); Banovšek (38), Dobovec - Kix 4:1 (1:0); Drobne (2, 22, 25-6 m), Re-pinc (29). Vrstni red: Litija 40, Dobovec 32, Oplast 29, Puntar 28, Nazarje 16, Bronx, Kix 11, Casino Safir 7. 2. SL, 12. krog: Velenje - Tomaž 4:4 (2:1); Glušič (10), Špacapan (17), Mahmutovič (27, 36). Vrstni red: Vuko 28, Slovenske Gorice 23, Sevnica 21, Brezje 18, Velenje, Fragmat 17, Kebelj 13, Velike Lašče, Stipy 11, Tomaž 6, Benedikt 4. KOŠARKA Jadranska liga, 16. krog: Zlatorog - Cedevita 64:83; Škifić 14, Ž. Dimec 11, L. La-pornik 10, Omić 9, Mali, Vu-jasinovič 7, Nikolič Smrdelj, Gruev 3; Vukušić 24, Bilan 17. Vrstni red: Maccabi 31, Cedevita 29, Partizan, Budućnost 27, Union Olimpija 26, Cibona, Zagreb 24, Široki, Radnički 23, Crvena zvezda 21, Krka, Hemofarm, Helios 20, Zlatorog 18. 1. SL, 12. krog: Geoplin Slovan - Šentjur 75:97; Rupnik 12, Kovačevič, Buda 11; Marić 24, Držič 22, Nelson 20, Rem-bert 12, Pelc 8, Primorac 6, Ferme 3, Magušar 2, Rogaška - Hopsi 90:78; Tomič 25, Milj-ković 17, Smajlovič, Šoškič 10, Petrovič 9, Milašinovič 8, Pe-šič 5; Podvršnik 19, Sviridov 17, Hohler 12, Kobale 9, Se-bič 7, Vašl 6, Hohler, Jasonn 4, Elektra - Mercator 81:57; Bajramlič 16, Zagorc 13, Horvat 12, Lelić, Nuhanovič 10, Bukovič 7, Julevič 6, Lekič 4, Pajevič 3; Mahkovic 13, Mi-hailovič 12. Vrstni red: Elek-tra 22, Helios 21, Šentjur 20, Zlatorog 19, Maribor, Rogaška 18, Hopsi 17, Geoplin Slovan 16, Mercator, Parklji 13. ODBOJKA 1. DL, 15. krog: ACH Volley - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: ACH Volley 45, Calcit 39, Salonit 28, Panvita, Triglav 24, Kropa 23, GO Volley 19, Krka 13. 1. DL (ž), 12. krog: Aliansa - Formis Bell 3:0. Vrstni red: Koper 34, Aliansa 31, Nova Gorica 25, Vital 22, Formis Bell, Puconci 13, Jesenice Bled 4, Prevalje 2. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 17. 1. KOŠARKA 1. SL, 13. krog, Laško: Zlatorog - Rogaška (19). Sreda, 18. 1. KOŠARKA 1. SL, 13. krog, Domžale: Helios - Elektra (19). 1. SL (ž), 12. krog, Maribor: AJM - Athlete (19). 14 RI:ll>ORTA;ieA NOVI TEDNIK Nekdo bo moral tudi I ^ ■ Celjski Festival izobraževanja in zaposlovanja za pomembne U d đ LI odločitve Živahen vrvež, pestre predstavitve in splošno zanimanje so v četrtek na celjskem sejmišču pokazali, da Festival izobraževanja in zaposlovanja v resnici postaja največji karierni dogodek v regiji. Na festivalu je sodelovalo več kot 45 izobraževalnih ustanov in delodajalcev, ki so številnim obiskovalcem (učencem, dijakom in brezposelnim) predstavili svoje izobraževalne programe in potrebe po kadrih. Kot so poudarjali organizatorji, so v pripravo dogodka vložili veliko truda in časa, predvsem pa iskali dogodke, ki bi jih namenili pravim ciljnim skupinam. Odzivi kažejo, da so bili v prizadevanjih precej uspešni. Tako smo med učenci slišali, da se predvsem sezna- njajo s srednjo šolo, kamor se nameravajo vpisati, spet drugi pa so omenjali, da bo sedaj, ko so spoznali več programov in možnosti, odločitev še težja. »Na vseh stojnicah lepo razložijo, kako in kaj. Seveda je res, da govorijo bolj o prijetnih stvareh, učenja pa ne omenjajo veliko,« sta se hihitali dve de-vetošolki iz Celja, ki se sedaj odločata še samo, na katero gimnazijo se bosta vpisali. Vendarle so organizatorji tokrat v ospredje postavljali poklice, ki bolj kot gimnazijski programi trenutno nudijo več perspektive in možnosti za zaposlitev. Tako so se mladi ustavljali in spoznavali delo natakarjev, kar nekaj jih je trdilo, da bodo avtoservi-serji, spet druge so pritegnili kleparji krovci. »Kar veliko interesentov sprašuje, kako poteka šolanje in kaj vse morajo poznati v tem poklicu, ki ni samo striženje konic, temveč ga je mogoče nadgraditi,« je pripovedoval Matija Čretnik iz frizerstva Mirage. »Takšen dogodek je prilika, da bolj natančno predstavimo poklic, ki ga mnogi preveč posplošujejo in prelahkotno jemljejo.« Mladi podjetniki na pohodu Na 3. FIZ-u so se predstavili tudi mladi podjetniki, aktivni udeleženci vseslovenskega pilotnega projekta Krožki UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost). Več kot 300 učencev in njihovih mentorjev oziroma 22 krožkov UPI je predstavilo svoje izdelke, storitve in poslovne načrte ter se pomerilo v kvizu Lepo je biti podjetnik. Krožke so lani izvajali na sedmih osnovnih šolah v vseh treh triadah, in sicer v Celju, Velenju, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in Rimskih Toplicah. Kot pravijo v celjski obrtni zbornici, krožki pri učencih spodbujajo ustvarjalno mišljenje in kreativnost, razvijajo podjetne in organizacijske lastnosti, načrtovanje, reševanje problemov in sprejemanja odločitev, nastopanje v javnosti, timsko delo, jasno izražanje svojih mnenj in krepijo samozavest, vztrajnost, kritično presojo, sprejemanje odgovornosti in tveganja. US, foto: SHERPA Na festivalu so, razen svetlih izjem, pogrešali sodelovanje večjih delodajalcev. Da je to področje, na katerem bodo iskali možnosti v prihodnjih letih, je omenila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Nekoliko razočaran je bil tudi direktor celjske gospodarske zbornice Drago Polak: »Očitno je kadrovska politika v tem trenutku, ko imajo v mnogih podjetjih viške delovne sile, bolj problematična. Upam, da bomo prihodnje leto uspeli prepričati tudi druga podjetja. V resnici si želimo, da bi gospodarstvo še v večji meri prepoznalo pomembnost in priložnost predstavitve na festivalu.« »Vse, kar bo delal bodoči tehnik steklarstva, je težko prikazati. Večina ljudi ta poklic sicer pozna, vendar pa ne ve, da ne gre samo za naporno pihanje stekla ali dvigovanje plošč. Naše delo je lahko povezano z umetnostjo, in zato dijaki predstavljajo unikatne izdelke, ki imajo umetniško vrednost. Po šolanju se lahko samozaposlijo ali pa računajo tudi na zaposlitev v industriji. Steklarna Rogaška dober kader še vedno zaposluje, vendar se otroci ne odločajo za ta poklic in imamo, podobno kot večina srednjih šol, premalo vpisa. Vseeno se mi zdi, da se otroci zadnje čase bolj zanimajo za konkretne poklice, kar je velik plus za nas in dijake. Nekdo bo pač moral tudi delati in pomanjkanje določenih kadrov je bil precejšen problem,« je nanizal Ivan Lampret, učitelj praktičnega pouka v Šolskem centru Rogaška Slatina. Dijaki Šolskega centra Šentjur, srednje poklicne in strokovne šole, so mimoidoče vabili tudi z različnimi dobrotami. Med drugim sta dijaka 3. letnika, ki se kot sošolci pripravljata za zaključni izpit, ponujala vafle s smetano, posuto z lešniki. »Za vpis v program pek ali slaščičar, kar predstavljava midva, ni prevelikega zanimanja. Mene osebno delo slaščičarke zelo veseli, pa še za zaposlitev ni problema. Že med obvezno prakso so mi povedali, da bi me takoj zaposlili,« je pripovedovala Tjaša Gošnjak iz Draže vasi. Član uprave in delavski direktor Marko Cvetko v Cinkarni Celje: »Letno na novo zaposlimo 20 do 30 ljudi. No, res da se otroci zelo zanimajo za bloke in bonbončke, hkrati pa postavljajo kar veliko vprašanj o zaposlitvi. Zagotovo so tovrstni festivali potrebni tako za promocijo podjetja kot tudi, da otroke seznanimo, kaj lahko pričakujejo, ko enkrat nastopijo na trgu delovne sile. V našem podjetju je za dobre kadre s področja naravoslovja zagotovo mesto.« Na celjskem sejmišču so svoje delo, pravzaprav bolj utrinke iz delovnega vsakdana, predstavili grafični oblikovalec, frizer, kozmetični tehnik, klepar krovec, avtoserviser, avtoklepar, suhomontažer, natakar, voznik v mednarodnem prometu, programer, video montažer ^ V celjski obrtni zbornici pač ne morejo mimo dejstva, da nekaterih poklicnih profilov kronično primanjkuje že kar nekaj let, posebej na področju obrtnih poklicev, na področju storitev, tehnike in naravoslovja. Zbornica je zato zadnja leta zelo aktivna pri promociji poklicev, inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti med mladostniki. Izjemna gneča na razpravi Priložnost za kadrovske štipendije in zaposlitev v Savinjski regiji, ki jo je pripravila Razvojna agencija Savinjske regije, je pokazala, da so sejem kot eno od možnosti za iskanje zaposlitve razumeli tudi brezposelni. Tem so predstavniki Steklarne Rogaška, podjetja Valji, Emo Orodjarne in Uniorja povedali, katerih kadrov jim primanjkuje, obiskovalci pa so jim lahko oddali svoje življenjepise. V agenciji so tako želeli sporočiti, da so v Savinjski regiji kljub gospodarski krizi na voljo tako zaposlitve kot tudi kadrovske štipendije. NOVI TEDNIK ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE 15 Sam skrbiš, da imaš škarje in platno v svojih rokah »V življenju se je vedno obrnilo tako, da je še tako huda stvar postala za nekaj dobra,« strne življenjske izkušnje Ivan Grobelnik Ivo Ivan Grobelnik Ivo je oktobra dopolnil 91 let, leto prej, pri 90., je v Celju na lokalnih volitvah kandidiral za mestnega svetnika. V letih, ko večini poidejo moči že za vsakdanja opravila, izžareva neverjetno energijo. In jo tudi udejanja - s pisanjem knjig in pripovedovanjem šolarjem, kaj se je dejansko dogajalo med narodnoosvobodilnim bojem - zlasti z nenehno skrbjo, da naša polpretekla zgodovina ne bi bila pozabljena. »Verjetno mi je bila ta energija dana, ker zdravo živim. A tudi geni so najbrž zaslužni, zlasti materini, saj je tudi doživela več kot 90 let,« na hitro opravi z našim začudenjem, od kod mu toliko moči. Da se je na zadnjih lokalnih volitvah spustil v predvolilni boj kot najstarejši kandidat za mestnega svetnika, se mu ne zdi nič posebnega. »Nobenega prepričevanja ni bilo treba, a čeprav sem na >svojem< volišču dobil daleč največ direktnih glasov, sem po svoje vesel, da imamo proporcionalni volilni sistem,« ni razočaran, da se potem v mestni svet ni uvrstil. Dela ima namreč že brez tega več kot dovolj. »Doma, v hiši in okoli nje, zlasti s sadnim drevjem in košnjo,« našteva in dodaja, da je »dela zmeraj toliko, kot ga sam vidiš«. Misliti je treba z lastno glavo »To izvira že iz otroštva, ne od doma pač pa iz prvih šolskih let. Takrat so se marsikomu godile krivice,« pravi Ivo. Otrok iz gostilničarske družine v Arji vasi je bil član Sokola, ko pa so se potem ustanovili še Orli, so kar naenkrat nastale prve razprtije. »In prijatelji smo postali sovražniki, pa nismo bili krivi otroci, pač pa naši voditelji,« se spominja in dodaja, da lahko človek zraste le tako, da misli s svojo glavo. »In tako seveda tudi ravna.« Tudi učna doba ni bila lahka. Da bo krojač, so odločili doma. »A v Celju sem padel v roke pravemu sadistu, tako da sem se potem krojaštva izučil pri mojstru v Zagrebu,« je spet kratek, a vseeno izvemo, da je bila pot do Zagreba le malce daljša. Najprej se je namreč nizdol Savinje odpravil kar »na črno« z vlakom, a so ga odkrili že v Laškem. Potem je načrtoval pobeg s kolesom in ko je le prišel do Zagreba, je skrb zanj prevzela teta in uspešno se je izučil obrti. Potem se je vrnil v rodno Savinjsko dolino: »Izkoriščanje je bilo takrat zelo veliko, delalo se je po 11 ur dnevno za borno plačo, tudi ob sobotah. A sem našel čas za ljubiteljsko kulturo. Pel sem pri pevskem društvu v Libojah. Leta 1940 pa sem bil vpoklican v kraljevo vojsko,« pripoveduje o časih, ki jih je leta 2004 podrobneje opisal v svoji prvi knjigi Harmonika, škarje in Stari pisker. Ob okupaciji Jugoslavije se mu je leta 1942 uspelo prebiti domov, a potem v Savinjski dolini in Celju ni bilo dela. Pa sta s prijateljem pobegnila v Gradec, kjer sta dobila zaposlitev. »Pa se je dogodilo, da so me za eno leto zaprli, k sreči,« pravi, saj so ga potem mobilizirali v nemško vojsko. Ko mu je 9. junija 1944 uspelo pobegniti, ga je pot vodila na Pohorje, v Zidanškovo brigado. Iz tistih partizanskih časov v ospredje postavi spomin, ko je vlekel meh in tako vzpodbujal soborce. »V juriših in tudi sicer, na mitingih in podobnih srečanjih je bilo harmoniko vselej slišati,« pripoveduje in mimogrede navrže, da se je s harmoniko kot otrok seveda srečal v domači gostilni, potem pa je bila najbolj zvesta poslušalka njegovih viž domača krava, na katero je pazil na bližnjem pašniku. »Čeprav je bila prej kar begava, se od harmonike ni oddaljila za več kot 15 metrov.« Ivan Grobelnik Ivo že od svojega 25. leta ni vzel več harmonike v roke. »S koncem vojne je ugasnil tudi zvok harmonike, prodal sem jo za preživetje.« Starega piskra ne smemo pozabiti V partizanih je bil Ivo s harmoniko do konca avgusta 1944. »Po zavzetju Zgornje Savinjske doline in Gornjega Grada sem prišel nazaj v Celje, kjer se je ustanavljal odbor Osvobodilne fronte za mesto,« pove. Deloval je kot aktivist na tem terenu - vse od Šmartnega v Rožni dolini do Lokrovca, Lopate, Ostrožnega in do predmestja Celja. Tam se je začela tkati mreža aktivistov, ki je potem decembra 1944 poskrbela za največjo uporniško akcijo v Celju - osvoboditev zapornikov iz Starega piskra. »Zelo, zelo na hitro je šlo. Opoldne se nam še niti sanjalo ni, ko pa smo govorili s paznikom Gradom, da v dveh sobah čaka okrog 82 ljudi na transport za Maribor, kjer jih bodo ustrelili, smo se odločili za akcijo še isti večer,« opisuje dogajanje 14. decembra 1944. Končalo se je srečno, brez enega samega strela, in o junaškem dogajanju je že naslednji večer poročal Radio London. »Ker zadnja leta nekateri osporavajo, da akcija ni bila tako pošteno izvedena, sem leta 2010 napisal knjigo Stari pisker - resnica in laži,« pravi Ivo in dodaja, da so v njej objavljeni dokumenti, s katerimi najboljše odgovarja. »Zato je prav, da jo vsi, ki dvomijo, preberejo - sami naj si na podlagi objavljenih dokumentov ustvarijo resnico.« Zadnja leta spomin na te dogodke ohranja tudi Društvo pohodnikov Starega piskra, ustanovljeno ob 60-letnici osvoboditve zapornikov. Vsako leto sredi decembra pa pripravijo tudi slovesnost na dvorišču Starega piskra, kjer je bilo med vojno ustreljenih 384 talcev. »Ti pohodi so prijetni in vesel sem, da pot do Šmartnega v Rožni dolini prehodi vedno več mladih. Na zadnjem je bila že skoraj polovica od skupaj 260 pohodnikov mladih, zvečine najstnikov in takšnih, kakšno leto čez.« Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra »To drži v vseh pogledih. Kadar koli se mi je zgodila krivica - pa tudi če sem si bil sam kriv - se je potem izteklo tako, da sem na koncu prišel na boljše,« pravi Ivo in dodaja, da mora za to človek tudi sam kaj storiti. »Se potruditi. Ne moreš kar sedeti na mestu in čakati, da bodo drugi vse uredili, poskrbeli za tebe.« Ivan Grobelnik Ivo je bil po končani 2. svetovni vojni direktor Gostinstva Celje. Kot sam pravi zato, ker je izhajal iz gostilničarske družine, a direktor je ostal le dotlej, ko je v podjetju želel vzpostaviti red in dobro poslovanje. Zatem je nekaj časa vodil še Perutnino Ptuj, do upokojitve pa še tri desetletja delal kot trgovski potnik. »Če takrat ne bi bilo soproge Jelke, ne vem, kdo bi skrbel za našo družino,« še zdaj ne skriva hvaležnosti življenjski sopotnici, ki je bila med drugimi tudi zaprta v Starem piskru in s katero sta se zbližala ter poročila takoj po osvoboditvi. »Po upokojitvi pa sem najprej odprl popoldansko obrt in zatem ustanovil še podjetje Gro-pik, ki še zdaj deluje, a ga je najprej prevzel sin, zdaj pa ga vodi že vnukinja,« je zadovoljen, da podjetje ostaja v družinskih rokah. In kljub temu, da se je izučil za krojača, a potem tega dela ni opravljal, je vendarle imel ves čas škarje in platno svojega življenja trdno v lastnih rokah. Po sili pisatelj »K pisanju knjige Harmonika, škarje in platno so me nagovorili,« pravi Ivo in dodaja, da mu je pri tem veliko pomagal zgodovinar dr. Tone Kregar. »Pisal sem o svojem življenju, zelo enostavno, a odkrito je zapisano vse,« pravi in nam zaupa, da je prav spominov na otroštvo in takratne čase, takratne običaje in nenazadnje izrazoslovje, ki je bilo precej dru- gačno od današnjega, še ogromno. »Toliko, da kar kličejo še po eni knjigi.« Z drugo knjigo - Vigred se povrne - je na nek način vrnil izziv Kregarju. Pri orisu dogajanja med 2. svetovno vojno na Celjskem sta kot so-avtorja s svojima prispevkom še Franta Komel in Ivan Grobelnik Ivo. »Bralcu prinaša zgoščen prikaz s terena od Solčave do Rogatca, a tako je bilo na celotnem okupacijskem območju tretjega rajha,« pravi in dodaja, da je prav predaja spominov na mlade generacije zanj nekaj najbolj pomembnega. »Lahko rečem, da mi je v posebno veselje obiskovanje šol. A lahko tudi kritično ocenim, da je tega vse premalo. Otroci več vedo o dogajanju pred tisoč leti, poznajo zgodovinske datume in dogodke izpred 500 let, časa okupacije in narodnoosvobodilnega boja pa ne poznajo. Ne vedo, kakšen je bil takrat teror.« In da bi to vrzel v poznavanju naše polpretekle zgodovine vsaj malo ublažil, bo Ivo zagotovo še hodil med mlade. Pa leta gor ali dol - nenazadnje smo dogovorjeni, da čez osem let preverimo, kako drži dane obljube. »Ena tistih stvari, ki se je v življenju nikoli nisem lotil, je računalnik. Pa sem prijateljem obljubil, da - če učakam - to nadoknadim in se vpišem v računalniški tečaj pri svojih stotih,« nam je namreč zaupal, ko smo ga spraševali, kako je pisal knjige. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Samo kralj Peter ga ni odlikoval Ivana Grobelnika Iva in peterico njegovih tovarišev je takoj po osvoboditvi za junaško dejanje v Starem piskru odlikoval maršal Tito. »Ob 60-letnici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra pa takratni predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek kar ni mogel verjeti, da smo bili za slovensko državno odlikovanje predlagani tako pozno,« se spominja Ivo kot edini še živeči iz šesterice aktivistov. »To odlikovanje sem sprejel za vseh šest, zato sem ga tudi takoj predal v Muzej novejše zgodovine Celje in je vsakomur na ogled,« pravi in šegavo zavrne vprašanje, kako to, da kakšnega odlikovanja ni prejel že v svoji »prvi« državi. »Obe sem prejel za osvoboditev zapornikov iz Starega piskra. Kralj Peter pa s tem res ni imel nič opraviti.« »Tisti, ki dvomi v dogajanje ob osvoboditvi zapornikov iz Starega piskra, naj najprej prebere to besedilo in natančno pregleda objavljene dokumente, potem pa naj si sam ustvari svoje mnenje,« je ob predstavitvi knjige septembra 2010 priporočil avtor. Konec leta 2009 smo pisali o izreku osemmesečne pogojne kazni Janku Vizjaku, ki so ga na okrožnem sodišču obsodili zaradi povzročitve prometne nesreče, v kateri je umrl 30-letni motorist. Takšna kazen je takrat presenetila, saj je Viz jak vozil popolnoma trezen, pri s smernikom nakazanem zavijanju levo v neposredni bližini zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah pa je vanj trčil motorist, ki je vozil za njim s preveliko hitrostjo in ga poskušal prehiteti kljub polni črti. Vrhovno sodišče je zdaj odločilo, da bo sodbo razveljavilo. Primer postane toliko bolj zanimiv, če se spomnimo, da je isto sodišče prav tako na pogojno kazen obsodilo tudi povzročitelja tragedije, v kateri je umrl 17-letni kolesar v Prožin-ski vasi. Obsojenec v tem postopku je v času nesreče vozil skorajda napol slep, čeprav je vedel, da tega ne bi smel, hkrati je odpeljal s kraja dogodka (vendar mu pobega niso uspeli dokazati), pri čemer so ga našli šele naslednji dan. Čeprav je dejal, da je uvidel, da je storil nesrečo, se ni javil na policijo, izsledili so ga v eni največjih akcij iskanja povzročiteljev nesreč na Celjskem, a jo je prav tako odnesel »zgolj« s pogojno kaznijo _ Vizjakova obsodba bode zato še toliko bolj v oči, kar se je že ob njenem izreku zavedal njegov zagovornik Primož Feguš, ki meni, da Vizjak ni kriv za nesrečo. Odvetnik se je najprej pritožil na višje sodišče, kjer so njegovo pritožbo zavrnili kot neutemeljeno. Potem je z Vizjakom vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti in Vrhovno sodišče RS je sodbo razveljavilo. Soditi bodo morali še enkrat. Pri razlagi obsodbe na okrožnem sodi- šču je sodnik Vizjaku dejal: »Za nesrečo ste odgovorni, ker se niste prepričali, ali lahko v križišču varno zavijete brez ogrožanja drugih v prometu. Ne glede na to, da je motorist vozil prehitro, napačno prehiteval in četudi ni nosil čelade, so motori-stove napake le soprispevale k nesreči, niso pa vzrok nesreče« Feguš se s tem nikakor ni strinjal: »Moj klient se je pred začetkom zavijanja v levo prepričal, ali to lahko stori. Res pa je, da v trenutku zavijanja noben voznik ne gleda več nazaj, temveč naprej, saj mora spremljati promet iz nasprotne smeri, morebitne kolesarje in pešce na levi strani vozišča, ki prečkajo cesto, na katero bo zapeljal, in drug promet na poti, kamor zavija. V trenutku zavijanja je gledanje nazaj celo nevarno.« In vrhovno sodišče je bilo takšnemu mnenju naklonjeno. »Voznikova krivda naj bi bila, ker ni pogledal v Motoristi so pogosto nevarni tudi za ostale udeležence v prometu. Bo razveljavitev sodbe Vizjaku dobra šola za vse motoriste, ki izsiljujejo? (slika je simbolična) »Načelo zaupanja v prometu« razveljavilo sodbo Je povzročitelj smrtne nesreče sploh povzročitelj? INFO 113 Ovadeni zaradi trinajstih tatvin Na območju Žalca je bilo v zadnjih mesecih več tatvin in vlomov v poslovne objekte in gostinske lokale. Za kaznivimi dejanji naj bi bil odgovoren 21-letni moški iz Liboj skupaj še s petimi sostorilci. Osumljeni so decembra vlomili še v hišo na območju Maribora in ukradli za tisoč evrov stvari. Že pred tem so kradl: tudi na območju Velenja in Celja, kjer naj bi vlamljali v oseb na vozila. Žalski policisti so dva od petih tudi pridržali, pr njiju opravili tudi hišno preiskavo, v kateri so zasegli nekaj ukradenih stvari. Poleg trinajstih tatvin so jih ovadili tudi zaradi prikrivanja. Preiskava še ni končana, saj sumijo, da so storili še več takšnih kaznivih dejanj. Žerjavica povzročila požar V četrtek okoli poldneva je zagorelo v Kokarjah v občini Nazarje. Ogenj je izbruhnil v kotlovnici ene od stanovanjskih hiš. Pri čiščenju peči na trdo gorivo je namreč žerjavica zanetila kartonski papir, ogenj pa se je razširil še na leseni strop in hodnik. Ognjeni zublji so poleg stropa uničili še električno ter vodovodno napeljavo. Na terenu so bili prostovoljni gasilci iz Gorice pri Dreti in Nazarij. Gmotno škodo še niso ocenili. Dan prej pa so morali velenjski gasilci posredovati na Šaleški cesti, kjer je na hodniku 15-nadstropne stolpnice zagorel koš za smeti. Večje škode ni bilo. Prav tako v sredo pa je požar zajel podstrešje pekarne na Attemsovem trgu v Gornjem Gradu, kjer je gorel lesen opaž ob dimniku. V avto po denar Konec preteklega delovnega tedna so neznanci vlomili v poslovni prostor v Celju, kjer pogrešajo tri tisoč evrov. Velenjski policisti pa preiskujejo vlom v vozilo, iz katerega so neznanci odnesli večje število glasbenih zgoščenk. Tudi celjski policisti so opravili ogled kraja vloma v vozilo, lastnik pogreša kuverto, v kateri je imel 1.300 evrov. V Laškem pa se nepridipravom ni »posrečilo« ukrasti osebnega avta WV Golf 5. vzvratno ogledalo. Obdolženec tega ni bil dolžan storiti, če se je na ustrezni razdalji od križišča pred tem zadostno prepričal, da lahko zavija levo brez nevarnosti za druge udeležence v prometu,« so zapisali vrhovni sodniki. In dodali ugotovitev: »Glede na načelo zaupanja v prometu ni bil dolžan računati na tako grobe kršitve, kakršne je zagrešil motorist, ki je povzročil nevarno situacijo. Motoristove kršitve so bile ne le grobe z vidika razumnosti ravnanja v prometu, ampak tudi nepričakovane ter v vozniški praksi izjemne in zelo redke.« Kar zagotovo ne bi mogli trditi na primer v postopku sojenja za smrt mladega kolesarja v Prožinski vasi, ki je vozil pravilno. Toda kazni sta podobni. Pravično? SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT, GrupA Odvisnikom prodajali kokain Trojica od sedmih osumljenih prekupčevanja z drogo, ki so jih policisti na Celjskem in v Kranju prijeli te dni, je v priporu. Storilci so stari od 25 do 33 let, med njimi je tudi državljan Kosova. V preiskavi, ki je trajala skoraj leto dni, v njej pa so kriminalisti članom združbe tudi prisluškovali in jim sledili, so ugotovili, da so glavni akterji odvisnikom na Celjskem in širše vsakodnevno prodajali od 5 do 200 gramov kokaina. Pri tem so bili dobro organizirani, v svojih vrstah pa so imeli tudi že »stare znance« policije. Osumljenci naj bi mesečno prodali do enega kilograma kokaina, ki je na Celjskem poleg konoplje trenutno najbolj razširjena droga. Cena za gram se je v zadnjem času spustila na okoli 50 evrov. Med preiskavo so kriminalcem zasegli kilogram kokaina, 50 gramov amfetaminov, 94 tablet ecstasyja, večjo količino denarja in tudi 99 nabojev za kratkocevno orožje. Učitelj smučanja je goste iz Slavonskega Broda seznanil z osnovnimi pravili smučanja. Prijateljstvo brez meja Učenci iz Slavonskega Broda na obisku pri celjskih kolegih Mlade iz Slavonskega Broda je na petdnevne zimske počitniške dni že drugo leto zapored povabila Mestna občina Celje. K pripravi programa obiska so se aktivno vključili tudi Osnovna šola Lava, Turistično rekreativni center Celjska koča in Dom ob Savinji. Za hrvaške otroke so pripravili pester in raznovrsten program, da so lahko minuli teden preživeli čim bolj ustvarjalno in športno. Ideja za mednarodno izmenjavo se je porodila lani, ko je skupina učencev iz Osnovne šole Lava, Četrte osnovne šole Celje in Osnovne šole Frana Roša odšla v Slavonski Brod, in sicer na povabilo Mestne občine Celje in mesta Slavonski Brod, ki sta se leta 2010 pobratila. Lani je izšel razpis, na katerega se je lahko mesto Celje prijavilo za pridobitev finančnih sredstev za gostovanje otrok iz pobratenih mest. »Na ta način se je porodila ideja, da izpeljemo izmenjavo s Slavonskim Brodom. V prihodnje si želimo čim več takšnih izmenjav, saj prispevajo k širjenju razgledanosti naših otrok,« je razložila zametke izmenjave ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko. Slovensko -hrvaški slovar Mladim generacijam jeziki bivše Jugoslavije niso več tako samoumevni, kakor se zdijo starejšim. Velikokrat se zato bolje razumejo kar v angleščini. Po besedah ravnateljice Marijane Ko-lenko tokrat to ni bil noben problem: »Malo smo prevedli, nekaj malega so se otroci naučili do sedaj že na morju, straši pa še vedno v glavnem razumejo.« Ravno sporazumevanje je pripeljalo do zanimive skupne aktivnosti slovenskih in hrvaških učencev, saj so izdelali slovarček s slovenskimi, kakor tudi hrvaškimi izrazi, kar je po besedah ravnateljice med drugim tudi prispevalo k širjenju in bogatenju jezikovne kulture. Zimske radosti navdušile goste Organizatorji so poskrbeli, da so otroci čas pre- življali kar se da aktivno in raznoliko. Pozabili niso niti na medgeneracijski dialog, saj so se hrvaški učenci mudili tudi v Domu ob Savinji. Kljub temu, da je pretekli teden postregel z vremenom, ki je bil bolj podoben aprilskemu kot januarskemu, so na Celjski koči zagotovili dovolj snega, da so se Brodovčani lahko v spremljavi dveh celjskih smučarskih učiteljev naužili bele strmine. Glede na to, da je večina na smučeh stala prvič, je bila to zanje nepozabna izkušnja. Še posebno pa so uživali med kepanjem, sankanjem, kotaljenjem in nenazadnje tudi padanjem. Poleg večerne zabave so bile zimske radosti eden izmed najzabavnejših delov izmenjave. Športne aktivnosti pa niso bile edine, ob katerih se je mednarodna druščina zabavala. Na samem začetku so ob spremstvu spoznali Celje in njegove znamenitosti ter imeli skupno večerjo s predstavniki mestne občine Celje. Na filmskih ustvarjalnih delavnicah so naredili svoj film, kakor tudi poštno znamko. Da pa južni sosedje ne bi popolnoma pozabili, kako je pri pouku, so po eno uro na dan preživeli tudi v šoli. »Na izmenjavi v Celju sem bil že lani, a je letos veliko bolj zanimivo, saj spimo pri naših vrstnikih,« je zaupal eden izmed gostujočih otrok. Za hrvaške otroke je bilo to še posebno doživetje, saj so lahko spoznali navade slovenskih družin. S takim načinom bivanja se namreč spodbuja sklepanje novih prijateljstev, omogoča spoznavanje življenja in navad šolarjev iz različnih okolij ter se krepi prijateljsko sodelovanje med mestoma. Kaj vse bodo hrvaški kolegi pripravili za slovensko delegacijo pa bomo izvedeli aprila, ko se bodo Celjani odpravili v Slavonski Brod. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Minuli teden je tako Celje obiskalo 34 otrok iz osnovnih šol v Slavonskem Brodu, ki so bili v veliki večini tokrat prvič v Sloveniji. Gostili so jih učenci Osnove šole Lava, saj so bili nameščeni pri njih doma. »Za eno šolo je bil to kar precejšen zalogaj, vendar lahko rečem, da so tukaj odigrali pomembno vlogo tako starši kot otroci,« je pohvalila učence Kolenkova. Za otroke je bila to popolnoma nova izkušnja, kakor tudi za starše, ki pa se morda še spominjajo tovrstnih izkušenj iz njihove mladosti, ko so bile pobratene šole z vseh območij bivše Jugoslavije. Kljub pomakanju snega so na Celjski koči uspeli obdržati in dodati nekaj umetnega snega, na katerem so se minuli teden zabavali osnovnošolci. PODARDTE Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje ob torkih - izz vašega kraja ob petkih - zgodbe s celjskega Novi tednilc iziiaja dvaicrat na teden ob toriciii in peticiii. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjsicem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA i DME DN PRDDMEK: PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU DME DN PRDDMEK: ULDCA: ; KRAJ: KONTAKTND TELEFON/GSM: I = NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. ULDCA: KRAJ: : DATUM ROJSTVA: i Plačano obdobje: od ; do : PODPDS: I : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe : Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRDLOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 18 0TR05KI ČA50PI5 »Žur« za zahvalo prostovoljcem V Mladinskem centru Šentjur je lani pomagalo skoraj devetdeset prostovoljcev. Konec leta so obeležili z zabavo, s katero so se zahvalili tem mladim. Med zadnjimi uspelimi projekti je bila prav decembrska Pravljična dežela. »S pozitivnim pristopom in z odprtostjo smo uspeli pritegniti mlade, ne samo kot obiskovalce prireditev in udeležence izobraževanj, usposabljanj in predavanj, ampak tudi mlade, ki so aktivno sooblikovali program, sodelovali pri izvajanju projektov in podobno,« so ponosni v MC Šentjur. Kot pravijo, so njihovi pro- inkubatorja velikokrat pre-stori v stavbi podjetniškega tesni, kar je dober znak po dveh letih delovanja. Glavni cilj je nuditi spodbudno podporno okolje za neorganizirano mladino, za mladinska društva po vsej občini. Skrbijo za osebno rast in integracijo mladih v družbo ter njihov prispevek za razvoj skupnosti, v kateri živijo. »Prizadevamo si, da so aktivnosti in možnosti, ki jih dajemo mladim na njihovi življenjski in poklicni poti, dosegljive tudi tistim, ki imajo zaradi geografskih - oddaljeno od centra mesta - in ekonomskih dejavnikov manj priložnosti kot njihovi vrstniki v središču občine, zato svoje aktivnosti, predvsem med počitnicami, izvajamo tudi izven mesta Šentjur,« so povedali nosilci projektov v centru. Njihov program je razdeljen na devet področij in se usmerja v preventivo, osebnostno rast mladih, podjetnost in prosto-voljstvo. Večina aktivnosti v centru je brezplačnih. StO V programih mladinskega centra Šentjur je v preteklem letu sodelovalo blizu 90 mladih prostovoljcev. Priljubljeni prireditvi v OŠ Hudinja V OŠ Hudinja imamo veliko prireditev, ki so vedno zelo lepo pripravljene. Med učenci najbolj priljubljena prireditev pa je Bodi idol Hudinje. Na njej strokovna žirija in naši učenci izberejo tri najboljše, ki zelo lepo zapojejo in jih navdušijo. Za to prireditev je potrebno veliko dela in seveda imajo učitelji težko odločitev. Zakaj? Zato ker za vse to potekajo avdicije. Avdicija pa ni samo za pevce, ampak tudi za voditelja. Na avdicijo sem se prijavila tudi jaz, in veste, kaj? Uspelo mi je in skupaj z Urhom Luzarjem sva bila izbrana za voditelja prireditve. Vsi smo komaj dočakali 19. december, ko se je prireditev končno začela. Bilo je že temno, ko smo vstopili v telovadnico in zagledali prekrasno sceno. Še bolj smo bili presenečeni nad glasbenim gostom, Žanom Serčičem. Dekleta so kar kričala od veselja. Nato je nastopilo V1. razred asnavne šale za šolsko leto 2012/13. Starši naj k pisni prijavi priinžijo: atrokave rnjstne padatke, kratek življenjepis otroka, otrokovo fotografijo, • razlage za vpis v waldorfski program, • telefonska številka, • e poštni naslov. Waldorfska šala Ljubljana QE Cslje bo Izvajala javno veljavni pragram uvaldnrfske osnovne šole. Prijave za vpis pošljite do srede, 1. i 2012 na naslov: Waldorfska šola Celje, Ljubljanska 97,3000 [elje, s pripisom VPIS. Pd prejemu prijave vas bomo povabili na razgovor. Dodatne Informacije dobite po telefonu 03/'t2B 5916 in na spletni strani vvww.\ivaldDrf-celje.si deset odličnih pevcev, ki so pokazali veliko pevskega znanja in navdušili učence naše šole. Zmagala je Helena Čater, ki je zapela pesem Malo miru. Seveda so se tudi ostali pevci zelo dobro odrezali. Kako pa sva gledalce navdušila jaz in moj sovoditelj? Ocene so bile več kot odlične! Pred odhodom na počitnice smo imeli učenci še novoletno prireditev, kjer so poleg pevcev nastopali tudi plesalci in glasbeniki. Seveda pa s tem kulturnih prireditev še ni bilo konec. Uživali smo v koncertu pihalnega orkestra Glasbene šole Celje. Zadnji dnevi decembra so bili resnično praznični in pričarali so nam novoletno vzdušje, čeprav smo si želeli vsaj malo snega. »Umetnost je trajna, življenje je kratko,« pravi pregovor. V naši šoli se učenci in učitelji tega dobro zavedamo. ALEKSANDRA ŽUŽELJ, TŽ Ravnateljica OŠ Vojnik Majda Rojc in pomočnica ravnateljice Olga Kovač sta certifikat prejeli iz rok Sonje Zavrl iz SIQ. Certifikat kakovosti ■ BVIBV ■■ vojniski soli Helena Čater je postala Idol Hudinje 2011. Na drugo mesto se je zavihtela Živa Knez s popularno pesmijo A night like this, tretje mesto pa je zasedla zasedba šolskega narodno-zabavnega ansambla Štirje mušketirji (Urban Ratej, Rene Ratej, Urban Pajk in Denis Žalig). ——- Št.5-17.januar2012 - WÙ V Osnovni šoli Vojnik so se pred kratkim vsi zaposleni veselili prejetja certifikata kakovosti za prihodnost, ki ga podeljuje Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ). To je ena redkih slovenskih šol oziroma vrtcev in prvih na Celjskem, ki so certifikat in zastavo prejeli v uporabo, kar dokazuje visoko kakovost na področju izobraževanja. Certifikat je izkaz večletnega dela v okviru sistema vodenja, urejanja dokumentacije in nenehnega izboljševanja učinkovitosti. Za pridobitev certifikata so se v vodstvu šole odločili v šolskem letu 2010/11 in ga v letošnjem letu pridobili že pri prvem preverjanju. Certifikat je direktorica področja izobraževanja S1Q Sonja Zavrl podelila na prireditvi in ga predala v roke ravnateljici OŠ Vojnik Majdi Rojc ter pomočnici ravnateljice Olgi Kovač. Prireditev so s skupnimi močmi pripravili učitelji in učenci šole, nekdanji učenci, otroci iz Vrtca Mavrica Vojnik ter moški pevski zbor Občine Vojnik. Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Vojnik, Beno Podergajs, ki je izrazil pomembnost pridobitve certifikata ne le za šolo, temveč za celo voj-niško občino. BARBARA OJSTERŠEK BL1ZNAC NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 19 LJUBAVizija V srednji zdravstveni šoli so konec leta pripravili glasbeno prireditev LJUBAVizija 2011 pod mentorstvom Nina Šloserja, umetniškega vodje prireditve, ter Petre Mrzdov-nik in Mojce Gorjup. Kot so se izrazili voditelji prireditve Nina Čoki, Sandro Draganović, Sandra Verdev in Nina Zdolšek, so dijaki raje sodelovali, kot tekmovali in namesto evra uporabili najstabilnejšo valuto - ljubezen. Na prireditvi so nastopili številni dijaki in tudi nekateri učitelji, ki so navduševali z raznolikostjo glasbenih svetov, od afriških bobnov, zborovskega petja do harmonike, od rapa in beatboxa do slovenske popevke. Za sceno je poskrbela učiteljica Petra Pižmoht. Foto: LUKA ŠAVORA ROBI JELEN Pomoč gluhim staršem Kljub težkim časom so nekateri posamezniki in organizacije še vedno naklonjeni pomoči tistim, ki si sami zaradi okoliščin, v katerih so se znašli, težje pomagajo. V takšnem položaju so tudi številne gluhe osebe, ki so v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državljani in invalidi še vedno diskriminirane. Sami si težko priskrbijo tehnične pripomočke, ki jih potrebujejo za premagovanje komunikacijskih ovir. Cekinčki med nastopom Polzelski zbori skupaj zapeli Drugo januarsko nedeljo popoldne so se v župnijski cerkvi na Polzeli na že tradicionalnem trikraljevskem koncertu predstavili vsi polzelski pevski zbori in vokalne skupine. Med prihodom kolednikov so nastopili združeni pevski zbori, v nadaljevanju koncerta pa so nastopili župnijski otroški pevski zbor Cekinčki, mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, vokalno-inštrumentalna skupina Marpole, župnijski mešani pevski zbor, vokalno-inštrumentalna skupina Margareta, moški pevski zbor in mešani pevski zbor Oljka. Številni poslušalci so z aplavzom nagradili nastopajoče. Z besedo zahvale pa je ob koncu spregovoril tudi župnik Jože Kovačec. TT BRALCI FOTOGRAFIRAJO Naš bralec Matej Vrečar je poslal zanimivo fotografijo krožišča in mosta čez Savinjo v Celju. Bojana Mazil Šolinc (desno) izroča indikator otroškega joka predstavnici celjskega društva gluhih in naglušnih. Eden takšnih tehničnih pripomočkov je tudi indikator otroškega joka, ki ga potrebujejo ob rojstvu otroka gluhe mamice in očetje. S svetlobnim učinkom ali vibriranjem omenjenega tehničnega pripomočka gluhe osebe zaznavajo jok svojega otroka. Cena indikatorja je približno 260 EUR. Veliko gluhih staršev si ob rojstvu otroka takšnega nakupa ne more privoščiti. Društvo gluhih in naglušnih (DGN) Celje spremlja potrebe gluhih oseb in jim poskuša pomagati po svojih najboljših močeh. S tem namenom že drugo leto sodelujemo z Lions klubom Celje Mozaik, ki se vedno znova odziva na potrebe našega društva. Predsednica kluba Bojana Mazil Šolinc je 22. decembra izročila indikator otroškega joka našemu društvu. Klubu smo zelo hvaležni. Pripomoček bo lahko koristilo čim več gluhih staršev. SIBILA ČATER, sekretarka in strokovna delavka DGN Celje iiiiiiiiiii.iioviteilni.Gi)iii Ponovoletni koncert v Laškem Na Šolskem centru Celje tretje leto deluje vokalna skupina Amantes. Sestavljajo jo Anita La-znik, Klavdija Špur Jereb, Valentina Hrastnik, Janja Čuvan, Katarina Obreza, Tanja Jelenko, Metka Jagodič Pogačar in Andreja Tkalec. Nizu nastopov so pevke v božičnem času dodale še enega, in sicer so nastopale na Gomilskem z moškim pevskim zborom Savinjski zvon iz Šempetra in mladimi instrumentalisti. V četrtek, 12. januarja, sta imela pevska sestava, oba delujeta pod umetniškim vodstvom Metke Jagodič Pogačar, ponovoletni koncert v Zdravilišču Laško. V lepem okolju Zlate dvorane so se predstavili z božičnimi pesmimi. AL HmiiiiMaiEoceljexoiii MAČJA PREJA Nagrajenki sta srednješolka Simona in njena Tačka Mačja preja se je odvila do konca. Pravzaprav rubrike s tem imenom, ki jo je konec minulega leta nekaj tednov zapored pripravljala Tatjana Čuden, ne bo več. V njej je pisala o mačkah, seveda. Za konec je predlagala, da razveselimo tudi bralce. Tako smo jih povabili, da sodelujejo v nagradnem razpisu za najbolj zanimivo zgodbo o štirinožnih prijateljih. Tatjana Čuden pa je kot lastnica podjetja Hana-Ana obljubila, da bodo vsi avtorji objavljenih prispevkov dobili vrečo kakovostne hrane za mačko oziroma psa, glavni nagrajenec pa bo s to hrano za svojo žival preskrbljen vse leto. Odziv je bil dober, vsi prispevki so bili sicer o mačkah, zdeli pa so se nam tako zanimivi, da smo objavili vse. Nagrajenci so medtem obvestilo o nagradi že prejeli po pošti. Tisoč fotografij Tačke Glavno nagrajenko Simono Šinko iz Celja je Tatjana Čuden povabila na sedež svojega podjetja Hana-Ana v Zadobrovi pri Celju, kjer ji je izročila nagrado. Simona je poslala dva prispevka. V ob- javljenem je s fotografijami in z besedilom na zabaven način ilustrirala, kako si njena muca Tačka prizadeva, da bi zlezla v hrčkovo kletko. V drugem pa je opisala mucin neuspešen pobeg od doma. Srednješolko, dijakinjo Gimnazije Celje - Center, je na nagradni razpis opozoril prijatelj, češ da dobro piše in naj poskusi s kakšnim prispevkom. »Imam okrog tisoč Tačkinih fotografij in ko sem jih pregledala, sem ugotovila, da lahko sestavim zgodbo. Če jo želim ujeti v objektiv tako, da to vidi, zbeži, sicer pa redno skuša zlesti v hrčkovo kletko.« To Tatjana Čuden (levo) je Simoni Šinko izročila glavno nagrado za zmagovalni prispevek v rubriki Mačja preja. je njena prva mačka, dobila pa jo je od prijateljev, ki so imeli leglo. Tatjana Čuden kot velika mačja ljubiteljica in vzredi-teljica svojih mačk ne šteje, ima pa jih kar nekaj, pravi sama. Poleg svojih rodovniških perzijskih mačk skrbi še za nekaj okoliških, ki hodijo k njej jest. Za konec januarja pa enega od svojih perzij-cev pripravlja na razstavo v Celovcu. Zdi se ji prav, da se več pozornosti namenja mačkam, saj meni, da je večina dogajanja okrog živali namenjena psom. »V Slove- niji sta samo še dve mačji razstavi in za večino ljudi so to drugorazredna bitja, tudi zavetišča so polna. Zato sem želela, da tisti, ki imajo mačke, o njih kaj napišejo in da so zato nagrajeni.« TC Foto: GrupA ISCEMO TOPEL DOM Prijazni kosmatinci na fotografijah iščejo skrbne gospodarje in nanje čakajo v zavetišču Zonzani. Tia je stara 5 mesecev. Mešanko so našli v Celju. Bo manjše rasti. Boro je leto dni star mešanec, ki so ga našli v Šentjurju. Je srednje rasti. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Laški rejci s priznanji z Jesenic Tudi Meda je 4-mesečna mešanka, ki bo srednje rasti. Našli so jo v Šmarju. Najboljši rejci kuncev Laško društvo gojiteljev pasemskih malih živali deluje od leta 2004, ko so ga ustanovili v Hudi Jami. V svoji kratki zgodovini pa je že četrtič osvojilo naslov najboljših kunčjerejcev. Ta laskavi naziv so si prislužili lani konec leta na slovenskem superpokalu za kunce na Jesenicah. Tako so številnim državnim, evropskim in mednarodnim lovorikam in priznanjem dodali še eno. Kot pravi Ivan Hrastovec, je namen društva, da v svojih vrstah združuje gojitelje in ljubitelje malih pasemskih živali v širši celjski regiji in drugje. Tako društvo danes šteje 22 članov in 4 mladince, ki gojijo okoli 40 pasem kuncev, 17 pasem perutnine in 13 pasem morskih prašičkov. Vse od začetka se člani društva udeležujejo razstav doma in v tujini, kjer žanjejo zavidljive uspehe, ki govorijo o kakovosti dela članov in društva. Na predlanski državni razstavi v Celju je društvo postalo najuspešnejše v Sloveniji. V goste jih vabijo društva iz sosednje Italije in Avstrije, da jim s svojimi ljubljenci popestrijo razstave, kar je zanje velika čast. TC Kara je mešanka. Stara je 4 mesece. Našli so jo na Polzeli. Bo srednje rasti. DELOVNI ĆAS pon.-pet.7.-i9. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.sl ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Dišave in zdravje Vprašanje: Ali lahko vdihavanje posameznih dišav vpliva na naše zdravstveno stanje? Odgovor: Aromaterapija je ena od alternativnih metod, ki je ponovno doživela razcvet v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Poznamo vpliv vonjav na človeka in povezavo olfaktornega in limbičnega sistema ter tako vpliv, ki ga imajo aromatične snovi oziroma dišave na posamezne organe in zlasti na možganske centre. To so izkoristili pridelovalci dišav-nic, aromatičnih olj in različnih drugih dišav. Omogočili so pridelavo, predelavo in destilacijo zelišč in rastlin v večjih količinah. Z odkritjem aktivnih molekul, pomembnih za senzorično zaznavo vonja, se je začela tudi sintetična izdelava dišav, ki jih težko ločimo od naravnih. To danes opravijo le strokovnjaki z razvitim čutom zaznavanja vonjav, kar jim omogoča diferenciacijo naravnih od sintetičnih ter tako nabavo in izdelavo različnih dišav in parfumov, ki spodbujajo posamezne centre. Ugodne vplive poznali že nekoč O vplivu vonja na človeka je več raziskav, ki so potrdile ugoden vpliv vdihavanja dišavnih olj na človeka. Potrjeno je, da posamezne dišave spodbujajo ugodna, a tudi drugačna psihološka stanja, da vplivajo na posamezne bolezenske znake in tudi na vnetja, krvni tlak, ritem srca, hormonalni ciklus _ Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog Takšno obliko »zdravljenja« so uporabljali že tisočletja v različnih kulturah na različne načine. Uporabljali so jo v kopelih, pri premagovanju strahu, stresa, pri lajšanju bolečin z vnašanjem v kožo v obliki različnih masa-žnih tehnik, v prostorih za Bioaktivne substance v dišavnih oljih naj bi bile praviloma za človeka varne in naj ne bi imele stranskih učinkov. Opravljene so raziskave z različnimi dišavami, vendar se je pri številnih ugotovilo, da pri večjih koncentracijah in neposrednem nanašanju na kožo povzročajo vnetja, dražijo kožo in sluznice, lahko sprožijo alergične reakcije in so lahko foto toksične. V naših krajih se za pomirjanje in lajšanje nespečnosti pogosto uporablja olje sivke. Dokazano pa je, da lahko to olje povzroči celo rast prsi, pri moških ginekomasti-jo. Posamezna olja imajo podoben učinek kot hormon estrogen in spadajo v skupino fitoestrogenov. sprostitev z vdihavanjem in tudi ob različnih daritvenih obredih in nenazadnje tudi ob smrti. Za mnoge so bile dišave darilo bogov, vonji zdravja, olja življenja. Tudi sveti Trije kralji so prinesli Jezusu v dar dišave. Dišave naj bi omogočale stik tudi z duhovi iz onostranstva, zato so jih pogosto povezovali z nadnaravnimi silami, uporabljali so jih in jih še v različnih skupinskih seansah _ Manj stresa, več sprostitve Danes je z znanstvenimi raziskavami dokazano, da imajo eterična olja tudi v obliki, ko jih le vdihavamo, določene antibakterijske in protivirusne učinke. Dokazano je, da zmanjšujejo stres, omogočajo sprostitev in izboljšajo koncentracijo. Ali ima takšna oblika tudi dolgotrajni učinek na zdravje, je pogosto vprašanje, ki se nam postavlja ob vseh alternativnih metodah. Ugodni učinki so ponavadi kratkotrajni, povezani so s prijetnimi občutki, ki so vezani tudi na situacijsko stanje ob vstopu v prostor, ki je topel in odi-šavljen. Izkušnje dokazujejo, da imajo takšne alternativne metode »zdravljenja« zares pozitivne učinke in da se ob vdihavanju dišav ljudje hitreje in lažje sprostijo, predajo ugodnim učinkom masaž, kar ob izhlapevanju masa-žnih olj omogoča sproščanje napetosti v mišicah, sprošča hormone sreče v možganih, pri nekaterih vonjavah pa spodbujajo libido. LEP IN ZDRAV NASMEH Izgubljen zob moramo nadomestiti Mehanski začetek prebave se začne v ustni votlini. Vse od zgodnjega otroštva do pozne starosti je za normalno rast in razvoj nujno potrebno hrano najprej prežvečiti in jo tako pripraviti za pestre biokemične procese v prebavnem traktu. Sprva je v ustni votlini 20 mlečnih zob, le-te nadomesti od 28 do 32 stalnikov. Funkcija zob pa še zdaleč ni zgolj mehanična. Skupaj z izraščanjem zob se nam oblikujejo dlesni, čeljusti v celoti, izgled in oblika ustnic, lica, brada in obraz v celoti. Zobje so v ustni votlini izpostavljeni milijonom različnih bakterij. V neugodnih trenutkih in pod vplivom negativnih dejavnikov se ravnovesje poruši in popustita tako sklenina kot dentin. Pojav zobne gnilobe, ki se lahko razširi tudi na korenino, vodi do izgube zoba. Statistično je pri populaciji med 20. in 40. letom ravno karies glavni vzrok izgube zob. Po 40. letu pa glavni vzrok pripisujemo prisotnosti parodontalne bolezni. V otroštvu in mladosti je pogost vzrok za izgubo zob tudi poškodba. Le popolna zobna vrsta zagotavlja prostor za stalnike. Posledično zaradi predčasne izgube mlečnih zob največkrat nastopi tesno stanje, ko izra-ščajo stalniki. Idealno je nadomestiti izgubljen zob v čim krajšem Piše: HELENA PUNGERŠEK, dr. dent. med. času. Obstajajo točno določeni pogoji, ko lahko celo zob, z zelo slabo prognozo, odstanimo in nadomestimo takoj. Zavedati se moramo, da se z izgubo zoba izgubljajo tudi obzobna tkiva, dlesen in kostnina. Nadomeščanje slednjega je praviloma zahtevnejše, dražje in manj predvidljivo. Mostiček, vsadki, proteza Danes se nam ponujajo številne rešitve za nadomeščanje izgubljenih zob. Kadar manjka eden, dva ali pod določenimi pogoji tudi več zob in nastalo vrzel še vedno na vsaki strani omejuje vsaj en zob, lahko manjkajoče nadomestimo s tako imenovanim fiksnim mostičkom. To pomeni, da zob na vsaki strani vrzeli obrusimo in pripravimo kot nosilec fiksne konstrukcije. Takšno nadomeščanje pomeni relativno tveganje za obrušena zoba. V sodobni stomatologiji je nedvomno najnaprednejša implantologija. Z vsadki lahko nadomestimo vsak izgubljen zob in se tako izognemo nepotrebnemu brušenju. Celo kadar nam status zobovja ne omogoča mo-stovne konstrukcije, ker ni zoba nosilca, lahko z vsadki dosežemo fiksno rešitev in se s tem izognemo snemne-mu nadomestku oz. protezi. Tudi pri popolni brezzobosti lahko z minimalnim številom implantatov v zgornji in spodnji čeljusti izboljšamo no-sljivost snemnoprotetičnega nadomestka. Seveda se nemalokrat zobozdravniki srečujemo z relativno visokim številom izgubljenih zob v ustni votlini. Upoštevajoč relativno veliko finančno breme, ki ga predstavlja oskrba z vsadki, se lahko v takih primerih pacient odloči za izdelavo snemnoprotetičnega nadomestka ali proteze. Lep in harmoničen nasmeh je nedvomno element estetike človeškega obraza in izraz telesnega zdravja. Ni razloga, da ne bi ohranili vseh zob do pozne starosti. Včasih nam do popolnosti zmanjka zelo malo. Skupaj z izbranim zobozdravnikom poiščite ustrezno rešitev in ohranite lep, sijoč nasmeh na obrazu. TERAPEVT SVETUJE Samopodoba otroka Sanje skoraj vsakega starša so, da bi bil njegov otrok srečen, uspešen, mogoče bogat, z dobro službo ^ a predvsem srečen. Otrok ne more biti srečen, če si ni izoblikoval zdrave samo-podobe. Veliko staršev vloži veliko časa v to, da bi bil njihov otrok samozavesten. Kupujejo mu najboljše igrače, najboljša oblačila, najboljšo hrano. Vpisujejo ga v vse mogoče dejavnosti, pri šoli mu pomagajo in mu plačujejo celo dodatno pomoč. S tem naj bi postal bolj ali najbolj samozavesten. Pa je to dovolj? Samopodoba je pomemben del človekove osebnosti, saj vodi posameznika v odnosih z drugimi. Človek druge obravnava v skladu s tem, kako vidi sebe in kako razmišlja o sebi. Samopodoba se izoblikuje v družini, v kateri ljudje odraščajo. Ravno v družini človek prvič začuti globino Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka intimnosti, pripadnosti, ljubljenosti in želenosti. Nekje do tretjega leta preko faz hranjenja in spanja, prvega obraznega stika s starši in z okolico, preko igre, samega izoblikovanja navezanosti in intersubjek-tivnosti ter jezikovnega in fizičnega razvoja otrok izoblikuje občutek pripadnosti, zaupanja, spoštovanja, prepoznavnosti in sočutja. Te komponente so osnove, da lahko otrok postane oseba z zdravo samopodobo in je srečen. (ta zadnja poved mi je zelo zapletena) Pripadnost ni dana zgolj z biološko pripadnostjo, ampak z občutkom, da tu, kjer otrok je, pripada in ga imajo radi takšnega, kot je. Vsak otrok je svet zase in je prepoznaven po eni lastnosti, ki je drugi nimajo. Dokler je ta prepoznavnost v skladu z družbenimi normami, bi starša morala pustiti, da izoblikuje to drugačnost (npr. otrok piše z levo roko), ker ravno ta drugačnost mu daje smisel. Ko so zadovoljene vse prej naštete komponente, lahko otrok izoblikuje zdravo sočutje do sebe in okolice. Spomin zbledi, čutenja ne Mogoče večina meni, da se le redko kdo spomni, kaj se mu je dogajalo do treh let in se pri iskanju partnerja, prijateljev, izbiri poklica in izoblikovanju odnosov ne spomni na dogodke iz ranega otroštva. Res je, da spominov ni, so pa čutenja in to prva čutenja, ki jih je človek občutil in doživel in so globoko zapisana v implicitnim spominu. Nehote in nevede človek išče ta čutenja, saj ga ta pomirijo, kot so ga takrat, ko je bil še dojenček. Bi potemtakem to pomenilo, da so starši kreatorji življenja svojih otrok? So, a od otrok je odvisno, ali bodo to sprejeli ali pa bodo začeli znova. Če vzamemo primerjavo, da je otrok kot čisto nov računalnik, če najprej vanj programiramo virus in šele potem programe, bodo vedno Zaupanje se izoblikuje v odnosu otrok-mati in bi ga najlažje opisali s stavkom, da mati ve, da otrok ve, da mati ve. Spoštovanja se ne da vsiliti, ampak se izoblikuje s tem, ko otroku pustijo, da čuti, misli in doživlja, kar on čuti, misli in doživlja, ne da mora čutiti, misliti in doživljati, kar mu starši ali drugi rečejo (npr. če mu neka hrana ni všeč, staršem in celotni družini je, še ne pomeni, da mora otrok ob tej hrani čutiti enako zadovoljstvo). težave, ne glede na to, kako dober in najboljši program bomo nanj naložili. Ko bomo nanj naložili antivirusni program, imamo vse možnosti, da bo zdaj delal. Podobno je z otrokom in kasneje odraslo osebo. Če je bila osnova slaba v prepričanju, da se dogodkov iz otroštva nihče ne spomni in da otrok ne ve, kaj se dogaja, bodo ne glede na to, kako dobra je vzgoja, dalje težave, vsaj dokler ali starš ali otrok sam ne popravi napake iz osnov. To delo je vse prej kot lahko, a ob pomoči terapevtov in ob lastni želji se da. Hiijiiiiiyi 8- 12 kg I sčno Dr. PIRNAT 22 BORZA DELA / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE DELAVEC BREZ POKLICA delo v proizvodnji - m/ž; delo na stroju za brizganje plastike, sortiranje, zlaganje izdelkov, določen čas, 3 mesece, 18.1.2d12; penca, orodjarstvo-plastika, d.o.o., kidričeva ulica 13, 3ddd celje tiskar - m/ž; izdelava potiskancev, priprava na tisk, določen čas, 3 mesece, 23.1.2d12; b-pro proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o., veselova ulica 7, 3ddd celje NEZNAN NAZIV voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu - m/ž; voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu, voznik/voznica v cestnem prometu, določen čas, 12 mesecev, 28.1.2d12; ribič transport mihec ribič s.p., slatina v rožni dolini 15 a, 32d1 šmartno v rožni dolini AVTOMEHANIK avtomehanik - m/ž; popravilo vozil, nedoločen čas, 9.2.2d12; ro + so trgovina in servis d.o.o., skaletova ulica 13, 3ddd celje AVTOKAROSERIST avtoklepar - m/ž; avtokleparska dela, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; avtohiša škorjanec d.o.o. podjetje za prodajo avtomobilov in rezervnih delov, mariborska 115, celje, mariborska cesta 115, 3ddd celje PRODAJALEC prodajalec bele tehnike - delovno mesto v celju, mariborska cesta - m/ž; prodaja bele tehnike in gosp. aparatov, delo z blagajno, urejanje prostora, nedoločen čas, 18.1.2d12; mpf, svetovanje, prodaja, odkup, franc plavčak s.p., polžanska vas 2, 324d šmarje pri jelšah KUHAR kuhar - m/ž; kuhanje malic - delovno mesto v celju (teharska 4), določen čas, 6 mesecev, 18.1.2d12; oualita, trgovina in storitve, d.o.o., šlandrova ulica 26, 325d rogaška slatina NATAKAR natakar - m/ž; strežba pijače in malic, določen čas, 12 mesecev, 23.1.2d12; trgovina, manjša gradbena dela in okrepčevalnica škorpijon, mojca špes s.p., zadobrova 68, 3211 škofja vas INŽENIR STROJNIŠTVA tehnolog - m/ž; po pooblastilu in navodilih vodi in organizira tehnološke procese v proizvodnji, skrbi za pripravo, analizo in izboljšave tehnoloških postopkov v proizvodnji, uvajanje novih tehnologij, cnc programiranje, skrbi za pripravo in izboljšave logistike v proizvodnji, obdeluje dokumente v office programih, določen čas, 3 mesece, 18.1.2d12; vigrad trgovina, posredovanje, proizvodnja d.o.o. celje, kocbekova cesta 3d a, 32d2 ljubečna INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE inženir živilske tehnologije - pomočnik vodje obrata za področje tehnologije keksarstva - sladki program - m/ž; pomoč pri vodenju in organiziranju proizvodnje v srednje veliki delovni enoti.razvijanje novih keksarskih proizvodov in uvajanje v proizvodnjo. sestavljanje proizvodnih specifikacij in receptur za področje keksarstva. izdelava vse potrebne tehnološke dokumentacije za keksarske izdelke. določen čas, 3 mesece, 18.1.2d12; klasje mlinsko predelovalno podjetje celje, d.d., resljeva ulica 18, 3ddd celje UNIVERZITETNA IZOBRAZBA marketing, trženje - m/ž; izvajanje marketinških aktivnosti, določen čas, 12 mesecev, 27.1.2d12; inpos, tehnična trgovina na debelo in drobno, d.o.o., celje, opekarniška cesta 2, 3ddd celje DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) vodja službe računovodstva - m/ž; vodenje računovodske službe, izdelava zaključnih računov, računovodskih izkazov, določen čas, 6 mesecev, 2d.1.2d12; kapis mednarodno podjetje za proizvodnjo in prodajo kablov, d.o.o., teharje 1 b, 3ddd celje UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST vodja podružnice v budimpešti - m/ž; upravljanje in koordinacija del in nalog zaposlenih s področja prodaje in marketinga, nedoločen čas, 29.1.2d12; ema d.o.o - označevanje in sledljivost v industriji in logistiki, mariborska cesta 1 c, 3ddd celje UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA pomožni delavec - m/ž; ročna dela, kopanje jarkov, pranje strojev in vsa dela v gradbeništvu, določen čas 12, 1d.3.2d12; msv žohar, storitve in trgovina, d.o.o., trobni dol 34, 3271 šentrupert BOLNIČAR-NEGOVALEC bolničar negovalec - m/ž; nega stanovalca v ds, določen čas, 6 mesecev, 21.1.2d12; ther-mana d.d., družba dobrega počutja, zdraviliška cesta 6, 327d laško bolničar negovalec - m/ž; nega stanovalcev ds, določen čas, 6 mesecev, 21.1.2d12; thermana d.d., družba dobrega počutja, zdraviliška cesta 6, 327d laško ZDRAVSTVENI TEHNIK zdravstveni tehnik - ž - m/ž; opravljanje kozmetičnih storitev, določen čas, 2 meseca, 5.2.2d12; kozmetika kahne, proizvodnja, storitve, trgovina, d.o.o., dom in vrt 21 a, 142dtrbovlje KOZMETIČNI TEHNIK kozmetični tehnik - m/ž; opravljanje kozmetičnih storitev, določen čas, 2 meseca, 5.2.2d12; kozmetika kahne, proizvodnja, storitve, trgovina, d.o.o., dom in vrt 21 a, 142dtrbovlje UE MOZIRJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA voznik tovornjaka - m/ž; vožnja po evropi, določen čas, 3 mesece, 18.1.2d12; avtoprevo-zništvo češnovar franc s.p., spodnja rečica 68, 3332 rečica ob savinji UE SLOVENSKE KONJlČl" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA elektroinstalacijska dela - m/ž; elektroin-stalacijska dela, montaža - delo je v tujini, določen čas, 2 meseca, 23.1.2d12; em elektro brečko montaža, storitve d.o.o., oplotni-ška cesta 6, 321d slovenske konjice SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ekstruder - m/ž; priprava mešanic po re-cepturi in doziranje materiala nastavitev, upravljanje in kontrola delovanja strojev vodenje predpisane tehniške dokumentacije izločanje, razrez in mletje izmeta avtokontrola po potrebi druge naloge za katere je usposobljen. določen čas, 3 mesece, 23.1.2d12; koplast ekstruzija in konfekcija, d.o.o., slovenske konjice, tovarniška cesta 2, 321d slovenske konjice NATAKAR natakar - m/ž; strežba hrane in pijače ter ostala dela v gostinstvu, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; mesnica karmen stra-šek, družba za trgovino in gostinstvo d.o.o., stari trg 11, 321d slovenske konjice DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE vodja dializnega centra - m/ž; odgovorni boste za strokovno usmerjanje, vodenje in nadzor dializne dejavnost dializnega centra, načrtovanje in izvajanje procesa hemodializnega zdravljenja hdf (hemodi-alfiltracijo) in hd (hemodializo) ter dela v programih dejavnosti transplantacije, izvajanje diagnostično preiskovalnih postopkov, podporo in usmerjanje bolnikov pri reševanju težav klinične narave, tudi če niso neposredno povezane z ledvično boleznijo, izvajanje ambulantne dejavnosti za interne in eksterne paciente ipd., določen čas, 6 mesecev, 29.1.2d12; nefrodial, nefrološka in dializna dejavnost, d.o.o., dobrava 14, 3214 zreče zdravnik specialist interne medicine - m/ž; odgovorni boste za načrtovanje in izvajanje procesa hemodializnega zdravljenja hdf (hemodialfiltracijo) in hd (hemodializo) ter dela v programih dejavnosti transplantacije, izvajanje diagnostično preiskovalnih postopkov, podporo in usmerjanje bolnikov pri reševanju težav klinične narave, tudi če niso neposredno povezane z ledvično boleznijo, izvajanje ambulantne dejavnosti za interne in eksterne paciente ipd., določen čas, 6 mesecev, 29.1.2d12; nefrodial, nefrološka in dializna dejavnost, d.o.o., dobrava 14, 3214 zreče UE ŠENTJUR PRI CELJU~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA vrtnar - m/ž; vrtnarska dela na vrtnariji in na terenu, določen čas, 4 mesece, 18.1.2d12; prevozništvo - vrtnarstvo val-ner stanislav valner s.p., vodruž 1 a, 323d šentjur SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA voznik tovornjaka - m/ž; vožnja tovornega vozila, nakladanje in razkladanje, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; prevozništvo in storitve, mitja janžek s.p., ulica dušana kvedra 26, 323d šentjur SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA zavarovalni zastopnik-svetovalec prodaje na terenu - delo v šentjurju pri celju - m/ž; svetovanje strankam, trženje zavarovalnih produktov, pridobivanje terminov, določen čas, 24 mesecev, 5.2.2d12; grawe zavarovalnica d.d. maribor poslovna enota ljubljana, komenskega ulica 4, 1ddd ljubljana VRTNARSKI TEHNIK vrtnar - m/ž; vrtnarska dela na vrtnariji in na terenu, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; prevozništvo - vrtnarstvo valner stanislav valner s.p., vodruž 1 a, 323d šentjur UE ŠMARJE PRI JELŠAH~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA monter kovinskih konstrukcij, konstrukcija cevnih sistemov v petrokemiji - m/ž; priprava in montaža cevi v petrokemiji, potrebno poznavanje izometričnih načrtov. nedoločen čas, 2.2.2d12; sifleks, kovinar-stvo, proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o., trška cesta 5, 3254 podčetrtek DELAVEC BREZ POKLICA voznik tovornjaka - m/ž; voznik tovornjaka, določen čas, 12 mesecev, 21.1.2d12; avto-prevoz bogdan kampuš s.p., stranje 6, 324d šmarje pri jelšah PLESKAR pleskar kovinskih konstrukcij v tujini - m/ž; čiščenje in pripravljanje kovinskih konstrukcij za pleskanje, izbiranje in pripravljanje barv za zahtevane odtenke, nanašanje ali razprševanje barve na kovinske konstrukcije, delo je v tujini (4-6 tednov v tujini, 1 teden domaJ, določen čas, 24 mesecev oz. nedoločen čas, 25.1.2d12; mkv montaža proizvodnja, storitve, trgovina d.o.o., rogaška cesta 23, 324d šmarje pri jelšah EKONOMSKI TEHNIK knjigovodja - m/ž; knjiženje v programu birokrat, vodenje gotovinske blagajne, določen čas, 3 mesece, 21.1.2d12; bay jedan podjetje za proizvodnjo in projektiranje d.o.o., podružnica šmarje pri jelšah, sladka gora 19, 324d šmarje pri jelšah DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE zdravnik specialist splošne ali družinske medicine v zd rogaška slatina - m/ž; zdravnik specialist splošne ali družinske medicine ali zdravnik brez specializacije z licenco v ambulanti zd rogaška slatina, nedoločen čas, 22.1.2d12; zdravstveni dom šmarje pri jelšah, celjska cesta 16, 324d šmarje pri jelšah UE VELENJE ~ ŽELEZOKRIVEC železokrivec na terenu - m/ž; delo železo-krivca na terenu - tujina, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; ko - nekt, elektroinšta-lacije in montaža, d.o.o., efenkova cesta 61, 332d velenje GRADBENI DELAVEC gradbeni delavec - m/ž; izvaja enostavnejša pripravljalna zidarska, tesarska, betonerska, železokrivska dela ..., določen čas, 3 mesece, 18.1.2d12; algor trgovina, storitve in gradbeništvo d.o.o., vurnikova ulica 2, 1ddd ljubljana VARILEC tig varilec - m/ž; delo tig varilca na terenu - tujina, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; ko - nekt, elektroinštalacije in montaža, d.o.o., efenkova cesta 61, 332d velenje MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ monter konstrukcij in alu in steklene fasade - m/ž; delo monterja konstrukcij in alu in steklene fasade na terenu - tujina, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; ko - nekt, elektroinštalacije in montaža, d.o.o., efenkova cesta 61, 332d velenje SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA zavarovalni zastopnik-svetovalec prodaje na terenu - m/ž; svetovanje strankam, trženje zavarovalnih produktov, pridobivanje terminov ..., določen čas, 24 mesecev, 5.2.2d12; grawe zavarovalnica d.d. maribor poslovna enota ljubljana, komenskega ulica 4, 1ddd ljubljana PRODAJALEC prodajalec - m/ž; prodaja točenih parfumov, svetovanje, vzdrževanje čistoče prodajnega prostora in urejanje polic, določen čas, 3 mesece, 18.1.2d12; zastopanje, posredovanje in trgovina leonida tomažič s.p., rožnodolska ulica 64, 2341 limbuš prodajalec - m/ž; priprava in prodaja modne konfekcije, delo na blagajni, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; onaon, notranja trgovina d.o.o., proletarska cesta 4, 1ddd ljubljana KUHAR picopek - m/ž; priprava in peka različnih vrst pic., določen čas, 6 mesecev, 27.1.2d12; pekarna vodovnčnik peter vodovnčnik s.p., paka pri velenju 43, 332d velenje ELEKTROTEHNIK elektrikar - m/ž; delo elektrikarja na terenu - tujina, določen čas, 12 mesecev, 18.1.2d12; ko - nekt, elektroinštalacije in montaža, d.o.o., efenkova cesta 61, 332d velenje INŽENIR GRADBENIŠTVA projektant - m/ž; obdelava arhitekturnih načrtov, določen čas, 12 mesecev, 21.1.2d12; lm projekti, podjetje za prostorsko, urbanistično in arhitekturno načrtovanje ter svetovanje, peter lojen, s.p., goriška cesta 2, 332dvelenje DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) elektrotehnik komercialist - m/ž; vodenje in upravljanje tehničnih vsebin in projektov podjetja, oblikovanje idej za projekte na področju učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in varovanja okolja, določen čas, 12 mesecev, 25.1.2d12; ades-co menedžment, investicije in marketing za energetsko zanesljivost in konkurenčnost d.o.o., koroška cesta 37 a, 332d velenje UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST vodja nabave - m/ž; odgovorni boste za vodenje celotnega področja nabave v skladu s procesi in politiko družbe (pomembno poznavanje standardov iso9dd1, iso 14dd1) optimizacijo in racionalizacijo nabave glede na potrebe proizvodnega procesa (sodelovanje s plansko službo in prodajo - priprava potreb materialov za različna obdobja (mesečni, trimesečni plani)) samostojno izdelavo poročil za vodstvo podjetja (mesečna poročila o vrednosti nabave, obračanju zalog, priprava finančnega plana za računovodsko službo ...) raziskavo trga, spremljanje cen in zalog nabavnih materialov vodenje in pripravo nabavne dokumentacije (priprava izjav, testnih poročil, pogodb ob začetku novih projektov iskanje novih dobaviteljev ocenjevanje obstoječih dobaviteljev vodenje pogajanj z dobavitelji ter pripravo osnutkov pogodb in druge dokumentacije upravljanje z zalogami (just in time dobave, dobave na odpoklic) reševanje reklamacij ipd, določen čas, 12 mesecev, 27.1.2d12; plastika ska-za, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., selo 2d a, 332d velenje UEŽALEC ~ MESAR mesar - m/ž; priprava in prodaja mesa, nedoločen čas, 9.2.2d12; mesarstvo čas, ervin čas, s.p., savinjska cesta 77, 331d žalec MIZAR mizar - m/ž; izdelava in montaža pohištva, nedoločen čas, 22.1.2d12; inoles, notranja oprema, d.o.o., kapla 16, 33d4 tabor ELEKTROMEHANIK električar, monter-serviser, - m/ž; delo na terenu in v delavnici, nedoločen čas, 2d.1.2d12; fortunata sabina rozman s.p., zabukovica 143 a, 33d1 petrovče SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA voznik tovornjaka - m/ž; prevoz in razvoz živil po sloveniji, določen čas, 6 mesecev, 24.1.2d12; avtoprevozništvo in posredništvo, bojan žnidaršič s.p., šlandrov trg 3, 331džalec STROJI KINO mmm Spored 17. in 18. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama (19.05 torek), 21.20 Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D (16.50 torek) Misija nemogoče 4 - akcijski triler 17.40 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 18.25, 20.55 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska pustolovska kriminalka 20.30 Dekle z zmajskim tatujem - triler 20.20 Jack in Jill - komedija 16.00 Muppetki - družinska komedija 16.20, 18.40, 21.05 Tihotapci - kriminalka/triler 16.20, 18.40, 21.00 Parada - komedija/drama 21.05 Angleška pita - komedija 16.10, 18.30, 20.40 Obuti maček - animirana družinska komedija (18.00 sreda) TOREK 19.00 Leteti ali umreti in Ber-hault - ciklus alpinističnih in gorniških filmov SREDA 20.00 Severna stena Eigerja - zgodovinska pustolovska dra- PRODAM OBRAČALNIK Pajek, 350 širine, prodam. Telefon 041 245-894. Š 20 STANOVANJE PRODAM VODNIK TOREK, 17. 1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ 16.00 Glasbena šola Celje 17.00 Knjižnica Šentjur 17.00 Knjižnica Velenje 18.00 Knjižnica Šentjur Živeti v Celju demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča Javi nastop učencev osnovne stopnje od 4. do 8. razreda Ura pravljic Ura pravljic v nemškem jeziku pripoveduje Ivana Matoševič Argentina potopisno predavanje Aljaža Kolarja 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami 19.19 Mestna knjižnica Velenje Rodoslovci pogovor bo vodil velenjski rodoslovec Franc Retko 19.30 Narodni dom Celje Klavirski trio Amadeus za koncertni abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Matej Grahek, flavta in Bojan Gorišek, klavir koncert; abonma Klasika (4) in izven SREDA, 18. 1. 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica_ Bralna čajanka čajanko izvaja Bernarda Lukanc 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pepi izgubi hišico glasbeno-gledališka predstava 17.00 Savinova hiša Žalec O sodobni likovni umetnosti (1. del) predava mag. Alenka Domjan 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Metka Pivk Srdič 18.00 Mladinska knjiga Celje, mestna knjigarna Vlado Kreslin: Pesmarica gost Vlado Kreslin bo v besedi in s kratkim koncertom predstavil svojo Pesmarico 18.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Grofica Marica xék VZLA3ARNIKRAGOLNIK V CmrCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KIUGOLMIiaKIUGOLNIKd.0.0. Kettejeva 12, Celle CELJE, Dečkovo naselje. Dvoinpolsobno stanovanje, 62 m^, v mirnem in urejenem bloku, adaptirano leta 2005, popolnoma opremljeno, zelo nizki mesečni stroški, prodam za približno 1.200 EUR/m^. Telefon 041 736-093. I6I ENOINPOLSOBNO stanovanje v Žiberniku pri Rogaški Slatini, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 3 8 0-196, 041 763-801. 164 ODDAM DVOSOBNO stanovanje, Pod kostanji, oddam osebi brez otrok. Telefon 041 367-143. 139 CELJE. Dvosobno pritlično stanovanje, 70 m^, mirna lokacija, bližina infrastrukture, oddam. Telefon 041 720-568. 169 MAJHNO stanovanje v centru Celja oddamo. Telefon 041 531-284. 170 ^ Vedeževanje insvetovanje, ^ S T E..L L A 68 91 090 68 92Î opereta 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Jean-Baptiste Poquelin Molière: Skopuh komedija, Mestno gledališče Ljubljansko; za gledališki abonma in izven 19.30 Kulturni center Laško Tradicionalna mavrica polk in valčkov z laškimi ansambli abonma Mavrica polk in valčkov z laškimi ansambli ČETRTEK, 19. 1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ 16.00 Knjižnica Šentjur 18.30 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 19.00 Narodni dom Celje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje 19.00 Knjižnica Laško Živeti v Celju demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik Učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur javni nastop Zimske serenade tradicionalni koncertni večer z mladimi umetniki iz Gimnazije Celje - Center Kaj nas združuje? okrogla miza s predstavniki verskih skupnosti v tednu edinosti Kolumbova hči (Alma Karlin) predavanje dr. Barbare Trnovec 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 4, U razstava likovnih del in koncert; predstavitev dijakov in dijakinj 4. letnika Umetniške gimnazije Velenje 19.19 Knjižnica Velenje Pakistan - dežela prijaznih ljudi predava Zoran Furman 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Novi spomini, Šestica posebna gostja Fanika Požek; koncert za narodnozabavni abonma in izven 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja Slovenije večer kulinarike in kulture s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje ma MALI OGLASI / INFORMACIJE PRODAM HRASTOVO omaro za dnevno sobo, 5-delno, dolžina 4,40 m, zelo ugodno prodam. Telefon 031 586-333. 134 ŽIVALI PRODAM KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, dobro dojiljo, prodam. Telefon 041 809-871. 140 TELIČKO pasme limuzin, težko 250 kg, prodam. Telefon 041 222-762. 138 PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 144 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon 041 525-464. 149 PONI kobilico, staro 9 mesecev in osla, starega 3 leta, prodam. Telefon 041 736-248. 150 S katere galaksije gledaš name in mi pošiljaš svetlobo? Živim od nje. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob končnem odhodu ljube mami MILKE SENICA iz Šmarja pri Jelšah se prav vsem iskreno zahvaljujem za izrečena in pisna sožalja, cvetje, sveče, tolažbo in pomoč. Hvala, da ste jo v tolikšnem številu pospremili na zadnjo pot in jo ohranjate v lepem spominu. Hvaležna hčerka Meta z družino KUNCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 515-416, po 15. uri. 158 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 070 866-657. 153 SVINJO, težko 200 kg, za zakol, krmljeno z domačo hrano, možnost zakola, prodam. Telefon 041 513-109. 162 BIKCA starega 15 dni in bikca simentalca, 200 kg, prodam. Telefon 041 324-256. Š 18 MLADO kravo za zakol prodam ali menjam za brejo kravo ali telico. Telefon 041 519888. 163 MLADO kravo za zakol prodam ali menjam za brejo kravo ali telico. Telefon 041 519888. 163 KRAVO, 3. tele, z bikcem starim 3 mesece, prodam. Telefon 051 209-649. 168 VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. 80 BIKA in telico, 150 do 200 kg ali kravo s teletom, kupim. Telefon 041 547-769. Š 12 KMETIJSKI PRODAM DRVA za kamin in metrska drva, v Dramljah, prodam. Telefon 051 610-398. 5163 PAJEK 350 in telico simentalko, staro eno leto in teličko simentalko, težko 130 kg, prodam. Telefon 5778-377. 136 8 m suhih bukovih drv prodam. Telefon 031 399-763. 142 MALO rabljen otroški stolček za hranjenje Chicco Polly 2 in 1 Manhatten prodam za 50 EUR. Telefon 041 665-037. 148 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše predrage bake STANISLAVE VINKOVIČ rojene Zidar, iz Nove Cerkve (25. 4. 1931 - 6. 1. 2012) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede, podarjene sveče, denarno pomoč in svete maše, pevcem za zapete pesmi, gospodu župniku za opravljen obred, za zaigrano žalostinko, govornici za prebrani čustveni govor in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zelo te pogrešamo. Žalujoči vsi njeni VINO šmarnica in izabela prodam. Telefon 041 245-894. Š 20 OSTALO KUPIM PRODAM KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 562 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 575 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p LES na panju kupim. Telefon 041 506-958. 6 HLODOVINO: bukev, jesen, kupim. Telefon 041 794-200. n ZAPOSLITEV IŠČEM delo v gospodinjstvu: likanje, kuhanje, čiščenje. Telefon 051 854-702. Š 13 IŠČEM delo v Savinjski regiji: pomoč starejšim in bolnim na domu pri gospodinjskih opravilih, prevoz in spremstvo k zdravniku. Sem poštena, pridna in zanesljiva. Telefon 070 740-862. 135 IŠČEM delo: varstvo otrok na svojem domu, starost od 1 do 6 let. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 226-188. 157 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ra 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz naročite NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZ VAŠEGA OB PETKIH - ZGODBEiScliJfKEGA NAROCILNICA NAROCILNICM NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 165 ZANIMIWOSiTI l/AM. l/V-«- Zmagovalna ekipa z Vranskega Vranski Planšarji z največ znanja Na letošnjem 23. državnem tekmovanju Mladina in gore, ki je bilo v nedeljo v Rušah, so največ znanja pokazali člani ekipe Planšarji z Vranskega. Državno tekmovanje Mladina in gore je bilo tokrat v znamenju severne Triglavske stene in Sfinge, saj so morali mladi planinci poleg znanja iz Planinske šole pokazati svoje znanje tudi o tej tematiki. Mladi planinci tekmovalci so najprej na testih, potem pa še v kvizu pokazali svoje planinsko znanje, ki so ga pridobivali v večletnih planinskih aktivnostih na planinskem krožku, taborih, pohodih _ Zmagovalno ekipo so sestavljali Nina Dolar, Tjaša Pikl, David Pavlič, Žan Dolar in mentorica Zlatka Bukovec, sicer profesorica športne vzgoje in vodnica PZS. »Na tekmovanje smo se pripravljali skrbno. Ne samo zadnje tedne, ampak smo se že prej poglobili v poglavja, svoje znanje pa nadgrajujemo že več let, se udeležujemo planinskih izletov, pohodov, taborov in vrsto let tudi planinskih orientacijskih tekmovanj. Zadnji teden pa smo si večkrat ogledali film Sfinga,« so povedali v zmagovalni ekipi. V Rušah se je na tokratnem državnem tekmovanju pomerilo 24 najboljših skupin mladih planincev od 6. do 9. razreda, ki so že prej zmagali na regijskih tekmovanjih. V finale tekmovanja sta se z našega območja uvrstili tudi ekipi Slivniški svizci iz Slivni- ce pri Celju ter Nepredvidljivi iz Braslovč, ki so osvojili tretje mesto. Na likovnem natečaju so na temo Alpinizem nekoč in danes tretje mesto osvojile Flosarke z OŠ Ljubno ob Savinji. »Tekmovanja Mladina in gore so v vseh dosedanjih izvedbah dokazovala, da lahko mladi planinci tudi na tekmovalni način pridobivajo znanja in izkušnje za obiskovanje gorskega sveta. Seveda velja tudi obratno, saj najboljše ekipe vedno sestavljajo tekmovalci, ki so planinsko aktivni že dlje časa,« je izpostavil Šoštanjčan Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije. Prihodnje leto bo državno tekmovanje Mladina in gore na Vranskem, saj sta organi- zatorja zaključnega tekmovanja pod okriljem Mladinske komisije pri PZS, planinsko društvo in osnovna šola zmagovalcev prejšnjega leta. US, foto: ZDENKA MIHELIČ FOTO TEDNA Foto: SHERPA UUL Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Izobraževanje med čakanjem na delo Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Poîijite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki imamo dojenčka] Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.