pr- it. 40 V Gorici, v četrtek dne 8. aprila 1909. Točaj XXXIX. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek iv soboto ob 4t. uri popoldn* ter stan« po posti preje-jiiaua ali t Gorici na dom pošiljana: vse Itto.........15 K 8/3 „.........10 .,. .V« Posamične številke stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naslednje izredno priloge :•¦ Ob novem i«tu »Kažipot P? tiorjStem ^Grinl&ml^m^ia^v* v letu ,.Yozni red železnlcrparHt^ta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostora. --Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ijliliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Si 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče" govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. tJ.p r. a v ni š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le oredništvu. Naročnina, reklamacije in drago redi, katere no spadajo v delokrog Uredništva, naj se pošljejo 1» npravoištva. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soč"e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soca" in „Primoree" se prodajata v Gorici v ' naših knjigarnah in ieh-le tobakarnah: J. Anic, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Muovo 9; Hen, Jellorsitz, Nunska ul. 3. I. Hovarski. na GorišSeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primoži«, Mironska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserina. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Germizacija i [ftmili zBlBzntcaii. Med Slovenci nastavljajo pridno nemške železniške uradnike. Odkar teče po naši deželi planinska železnica, je prišlo ž njo med nas vse polno nemških že-le/.niši.th uradnikov, pa ne morda mirnih, jezikovno sposobnih ljudij, marveč pravih /ugiizcnili Nemcev, katerih poglavar je postajenačelnik v (iorici. prosluli Wieser. Taki ljudje sovražijo rod; med katerim bivajo, v svoji službi pa odrivajo slovenščino, kjer le morejo: pa saj je je že tako le mrv;-a po uradih c. k. avstrijskih državnih železnic na goriških slovenskih tleh. Tako pač delajo po navodilih svojega poglavarja v (iorici, slavnega VVieser-ja, kateremu odobre vse protislovenske korake pri ravnateljstvu in brezdvomno tudi v železniškem ininisterstvii. V Št. Petru pri (iorici je postaja Vipavske železnice. Ker je pa med Št. Petrom in goriško postajo pravzaprav le ko-Manjeviški hribee ter je na goriški postaji promet velikansk, se namerava tostrau proti Št, Petru napraviti postajališče ali > razširiti kolodvor, ker tečejo vagoni po ! wj črti z državne do postaje južne železnice. Postaja Št. Peter stopa torej s tem iz vrst navadnih majhnih postaj. Na taki postaji tik Gorice pa že ne sme biti slovenski postajenačelnik. V bližini Wie-serja mora stati nemški mož. takega mišljenja in takega duha. kakor on. in našel se je tak mož ter je že nasta-, '.Ijei: /a postajenačelnika v Št. Petru pri ! (iorici. Piše se Majer. Polgoletni sloven-[ >kf postajenačelnik je moral iti iz Št. Pena ter narediti prostor zagrizenemu Nemcu, ki ne zna slovensko. Na postaji v čisto ^'Ncnskem kraju, kjer je opravila izključi" le s Slovenci, je načelnik Nemec, ki i e /na slovenski, vrhu tega še Nemec ^ic-crjeve vrste. Prišel je v Št. Peter ter si ogledal P'stajn. Na verandi je odstranil svarilo za pljuvanje po tleh pa obesil v okvir postavljeno reklamo za izseljevanje v Ameri- ko; tam je naslikan parobrod, ki nosi ime cesar Viljem II. S p e č a t a p o:»t a j e,»e i z g i n il o slovensko besedilo. Doslej so bili pečati dvojezični, zdaj pa so pošiliatve pečateue samo po nemško: St. Peter be i G o r z. Ali je to storil s privoljenjem ravnateljstva državnih železnic, ali je to storil kar na ukaz \Vieserjev? Kdo mu je dal pravico, na tak način žaliti slovenski narod? Pa kaj pravi k temu upravni svet Vipavske železnice? Saj se to vendar godi na postaji Vipavske železnice! Ljudstvo iz Št. Petra in drugo, ki ima opravila na Št. Petet;ski postaji, je opravičeno užaljeno in ogorčeno, da je na postaji človek, ki zna le po istrijansko šteti do 20 krajcarjev, kakor pravijo oni, ki ga poznajo, človek, katerega ne razumejo in ki je nemški zagrizeuec, ki odpravlja slovenščino s postaje v Št. Petru. To je velikanski škandal, to je pljuska v obraz goriškim Slovencem, da se nastavi med samimi Slovenci paugerinan-, skega človeka za postajenačelnika. Kaj pa vendar dela tu upravni svet Vipavske železnice, v katerem sedi tudi mogočni profesor Berbuč? Nič ne dela; za take reči se malo meni; samo da se pripelje zastonj do Sela, pa je zadovoljen Berbuč. Kedo se bo pehal za uradnike! Tu je poklicano spregovoriti ostro besedo tudi županstvo v Št. Petru, katero se mora postaviti krepko proti temu. da se je postavilo v Št. Petru na postaji nemškega človeka, ki sovraži slovenščino ter jo odpravlja s kolodvora Naj izgine takoj iz Št. Petra ter gre službovat med Nemce! — Germauizacije po postajah na naši h tleh ne bomo trpeli. P r o t i tej se moramo postaviti vsi kot en mož! 3acques Damour. Novela. Francoski spisal EMIL ZOLA. i Dalje.) Nekega jutra proti koncu malega travna so prinesli v Rue des Envierges 1-vgcna na nosilnicah. Pri Moulineaux ga K- bila zadela kroglia v sredo prs. Izdih« !'i je na stopnicah, ko so ga nesli navzgor. *(| ie prišel zvečer Damour domov, jena-^'1 Felicijo molčečo ob sinovem truplu. duree fe bil strašen: zgrudil se je na tla, "n;> pa ga je pustila ihteti, naslanjajočega st k zidu. ne da bi izpregovorila; ako bi h»la mogla izustiti besedo, bila bi vzklik-;i'a: -Ti si kriv!- Vrata v Lujizino spal-nic,> Je bila zaprla in si ni upala delati šu-n'a. da ne bi prestrašila hčerke. Zdajpa-'¦daj je hodila gledat, če očetovo Hitenje ni zdramUo otroka. Ko je vstal, je stopil pred zrcalo in dolgo časa gledal Evgenovo fo-t(,grafijo. na kateri je bil oblekel uniformo Orodnega stražnika. Vzel je pero in zapisi spodaj na sliko: »Osvetim te«! z dnevom in svojim podpisom. To ga je neko-llko utolažilo. Naslednji dan je mrtvaški Jeleizdajniška* razprava v iagrebu. (Dalje.) Toženec Pavel M a ti jase vi e je v nadaljevanju razprave izjavil, da se sploli ne peča s politiko, da sploh ne pripada nobeni stranki, da je bil s prvega naročen na uradni list vlade »Narodne no-viue« in Še le pozneje se je naročil tudi na »Srbobrana«. Brata PribiČevič je spoznal še le v zaporu, a o Nastiču ne ve ničesar. Obtoževalno pričo Turajliča je bil dal kakor župan zapreti, ker, je tamošnje kmete ščuval proti plačevanju gozdne škode. Tu raji ič je zato pred mnogimi pričami prisegel maščevanje njemu in so-obtoženemn občinskemu notarju ter rekel: »Le počakajta, spravim vaju v ječo!« To je bilo v času, ko je bilo zapiranje Srbov v cvetju. Na volilnem shodu v Cerkvenem boku je bilo tucl Hrvatov. Med drugimi tudi katoliški župnik, a nikdo ni čul vsklika: »Živela Srbija!« - Na vprašanja branitelja dra. Lukiuiča je odgovoril toženec, da je tudi tekst k polkovnemu maršu 70. pehotnega polka »Srb gre rad v vojake«, in ki zvišuje z besedami: »In če cesar želi, gre Graničar v smrt« — inkriminiran kakor »veleizdajalski«. S t e v o Rad o v a n o v i Č. Izjavil je, da ni bilo nikakih tajnih sestankov. O obtoževalni priči Turajliču je rekel, da je ravno on (priča) zasramoval hrvatsko zastavo in da je ravno on (toženec) delil med otroke jajca, s katerimi naj bi obmetavali Turajliča, ako bi še enkrat zasramoval hrvatsko zastavo. Preiskovalni sodnik Košutič da mu ni na zaslišanju ničesar rekel o Nastiču in »Slov. Jugu«, ampak rekel da je, da se je srbska propaganda v Avstro-Ogrski zapričela tedaj, ko so bili ogrski p o s I a n c i s t r a n k e 4 8. leta v B e 1 e m g r a d u i ii šota m s Srbi iz kraljestva i zrn en j a-v ali z a s t a v e i n s a bije. Predsed: nik ni dovolil, da bi se govorilo o tem. (K obtožencu): »Kako si predstavljate to, da »Slovenski jug« ne bi bil mogel od kraljevega dvora v Belemgradu dobiti 5000 dinarjev za »revolucijo«, če bi bilo dvoru ležeče na tem, kakor trdi Nastič?«: Predsednik : »G j o r g j e« ni mogel več dati ni k a k c g a denar j a. Vse je izdal za makedonske komiteje.« — Državni'pravdnik Accurti: »Takrat Srbija še ni najela posojila!« Branitelj dr. Liikinič: 5000 dinarjev bi bil jaz moge! spraviti voz, okrašen z velikimi rdečimi zastavami, peljal mrliča na pokopališče Pere-La-chaise, ob mnogobrojnem spremstvu množice. Gologlav je korakal oče za njim, in pogled na zastave in njih krvavoškrlatno barvo, ki je delala črni les voza še temnejši, je polnil njegovo srce z divjimi mislimi. Felicija je bila ostala v Rue des Envierges pri Lujizi. Še tisti večer se je vrnil Damour na prednje straže streljat orožnike. Prišli so naposled dnevi velikega travna. Versaillska armada je bila v Parizu.Damour se ni vrnil dva dni; pridružil se je bil svoji stotniji in sredi požarov branil barikade. Nič več ni vedel, kaj dela; streljal je slepo v dim. ker je bila taka njegova dolžnost. Ves razcapan se je prikazal na jutro tretjega dne v Rue des Envierges, opotekaje se in onemogel kakor pijanec. Felicija ga je slačila in mu umivala roke z mokro servijeto, ko je prišla soseda in povedala, da se komunardi še vedno drže na Pere-Lachaise in da jih Versaillanci kar ne morejo pregnati. »K njim pojdem«, je dejal brez pojasnila. Oblekel se je in zopet prijel za puško. I Toda poslednji branitelji komune niso skupaj za .revolucijo in kakor dvor tudi vsikdar. — Branitelj dr. Budisavljič dr» pravdniku: To je žal j en je prijateljskega vladarja!! (Veliko gibanje in vzgledavanje). Mojo Hrvačin. Kakor vsi drugi* je tožen radi veleizdaje. Kakor obtoževa-len moment suma naglasa obtožnica nje-g o v o o s e b n o z n a n j e s kraljem Petrom. Toženec je izjavil, da je umel obtožnico in se ravno zato čuti nekrivega. Člen je srbsko radikalne stranske. Na vprašanja predsednika je pripovedoval toženec, da se je štirikrat sestal s kraljem Petrom. Prvikrat leta 1875. za časa listajo, ki sta se udeležila tudi kralj Peter pod imenom Peter Mrkonjič in toženec. Tedaj je toženec dai kralju Petru zaščito in skrivališče v svoji hiši v Dubiei skozi cel mesec. Kralj Peter je občeval tam mnogo tudi z avstrijskimi Častniki. Pozneje je bil toženec po protekciji svoJegnPbrnta, ki je še sedaj žurnalist v Belemgradu, prišel v Srbijo in je bil ta v nekem uradu dijuruht. Ko je kralj Peter zašel prestol, se je toženec sestal s tajnikom kralja, ki .mu Je povedal, da kralj želi govoriti ž njim. Tako je prišel do kralja in govorila sta o spominih iz leta 1875. To je bilo v drugič. V tretjič je prišel k njemu, ko mu je prinesel v dar neko puško, s katero so se borih age proti kralju in njegovemu dedu. V četrtič je ponesel kralju en izvod »Spominov na bosanske listajo v letu 1875«, ki jo je sestavil toženec. Prestolonasledr nika Gjorgje je videl samo enkrat,, ko inu je doiiesel neki »Oklic na nar,od« iz leta 1875. Ta oklic je sestavil kralj, in ki ga je kralj pred mnogimi leti pisal umrlemu bratu toženčevemu. S srbskimi'diploma-tičnimi in političnimi krogi ni imel to'ženejj i*s**do.V njem, je bilo podobno brezobr /ni mori: dolge ure, pričakane v temnih krajih, tru-dapolni marši po solncu, kriti streli in zijajoče tolpe, med katerimi je korakal. Ko ga je ta duševna onemoglost zapustila, se je nahajal kot jetnik v Versailiu. Felicija ga je prišla obiskat, bleda in mirna, kakor poprej. Ko mu je .povedala, da je Lujizi bolj:, sta molčala oba, ne vede, kaj naj si še povesta. Ko je odhajala; je dejala, hote ga obodriti, da skrbe drugi za njegovo reč in ga upajo oteti. Mož je vprašal: »Kaj pa Berru?« »O«, je odgovorila or:.; »Berru je na varnem«. "Popihal"jo je tri dni pred prihodom čet, še vznemirjali ga ne bodo«. .Mesec dnij kasneje je Damour.odhajal v Novo Kaledonijo, obsojen v navadno prognanstvo. Ker ni imel nobene šarže, bi ga bila vojna sodnija nemara oprostila, da ni mirnega obraza sam priznal, da je stre-, ljal Le od.prvega-dne. Ob poslednjem svidenju je dejal Feliciji: ~ »Vrnem se, le počakajta me z.malo«. To so-bile besede, ki jih je slišal Damour najbolj jasno v zmešnjavi ; svojih spominov, ko je sklanjal težko glavo pred pustim morskim obzorjem. Tam ga je večkrat zalotila noč, ko se je spuščala na zemljo. Svetla lisa se je še dolgo videla v daljavi liki pena, spremljajoča brzo-ladijo, in prodirala gostečo se temino; njemu pa vse je dozdevalo, da mora vstati in se napotiti preko valov, da odide po tej beli cesti, ker je obljubil vrnitev. pa res, da bi bil krali to Šolo stalno in redno podpiral. Predsednik: »Imate li tudi sliko Njeg. veličanstva cesarja in kralja Avstro-Ogr-ske?« Toženec: »Da, in tudi sliko pokojne cearice in kraljice.« Predsednik: »Rekli ste, da vas je kralj Peter potrkal po rami in vam zaklical: »Ali si ti brat Mojo?« (Predsednik je posnemal srbski naglas v izreku). Toženec (razburjeno): »Gpspod predsednik! Jaz sem Petru Mr-kbnjiču, današnjemu kralju, v letu 1875 rešil življenje in on meni tudi (Toženec je pokazal široko brazgotino na čelu). Tako sva se seznanila in postala prijatelja. Naravno je torej, da se je veselil, ko me je zopet videl po tolikih letih«. — Predsednik: »Ali se s kraljem Petrom tikata?« Toženec: »Ne. On mi pravi »ti«, jaz pa njemu »vi« in »veličanstvo«. Kfalf Peter je jako demokratičen, a meni laska to, da je z mano tako ljubeznjiv. Jaz sem raje njemu znanec in prijatelj, nego kakemu Strasnoffiif (Velika veselost med občinstvom. ~- Štrasnolf fe namreč tu poznani vejeslepar, ki je pred dvemi leti nadškofa zagrebškega, dra. Franka in drugo znano gospodo v Zagrebu osleparil in jim denarja izvabil). Toženec (nadaljevaje): A ker sem jaz znanec enemu kralju, sedim tu že osem mesecev v ječi. Midva sva spojena s krvjo, ker sva eden drugemu rešila življenje.« 26. dan razprave. — Drž. pravdnik Accurti je podal izjavo, s katero se zavzema za preiskovalnega sodnika Kosutiča, češ, da ni ta nikdar iti nikomur rekel, da obdolžuje Košutovo stranko veleizdaje, da so si to proračunjeno obtoženci sami izmislili. Nato je nastal hrup med obtoženci, vsi so pravili da jim je res tako govoril KošutiČ, in ker so povedali marsikatero bridko resnico i drž. pravdniku i predsedniku, jim je trikrat zagrozil, da jih bo kaznoval s postom za Velikonoč. Ker so se postavili ter si upali trditi, da govore resnico glede Kosutiča, so bili radi »impertinentnega vedenja« izkjučeni od razprav za 5 dni. Obtoženec Bekič je bi! zraven tega obsojen v dva dni zapora v temi in 2 dni posta. Adam Pribičevič in Gjurič v 24 ur zapora v temi in 1 post. Na to se je nadaljevala zaslišavanje. toženca D m i t r a E r v a č a n i na. Toženec ne pozna Nastiča in ne veruje v njegovo ekzistenco. Na nadaljna vprašanja votantov in branitelja dra. Rokniča je izjavil toženec, da smatra Hrvate in Srbe za dva različna ali sorodna si naroda. Na to je bil pozvan 35. toženec, 25-letni trgovec iz Dubice Dušan iErva-č a ni n. Toženec se sploh ne, havj s politiko in simpatizuje le z radikalno stran-* ko. — Po pavzi je napadel z ojstrimi besedami branitelj dr. Medakovič drž. pfavd-riika Accurtija radi njegoe izjave, ka+ero je ta v začetku razprave prebral in ki se je tikala Kosutiča. Branitelju so nazadnje odvzeli besedo. Zaslišana sta bila še G j u-ro Erak in Glišo Vašič, na kar je predsednik preložil razpravo na sredo po Veliki noči. DOPISI. ; Iz ajdovskega okraja." Brje. (Požar.) — V nedeljo 4. t. m, kmalu popoldne začelo je poslopje gostilničarja Antona Kodrič* pri Nečilcu ob Kasov-ljah goreti. Začelo je v hlevu, razširil 8.e je ogenj nad klet/ kjer je bila slama in nato v zraven se držečo hiSo. Požar je divjal s tako silo, da skoro ni bilo misliti na gaSenjej četudi je voda zraven hifie. Bila je ta} dan" namreč strahovit« burja. Le neumoraosti ne-^ katerih se je zahvaliti, da se je ovarovala lopa in deloma tudi posoda in vino v kleti, kjer je bilo tudi H vse v ognja od doli padajočega sena in gorečega tramovja. Posamezniki iz Brjij in Preserjev se res niso bali truda in nevarnosti I — Pogorelec je bil zavarovan pri banki „SlavijiB; toda najbržs za prenizko svoto. Ni še znano, kako je ogenj nastal. Le sreča, da je ta hiša na samoti l — Iz goriške okolice. BW. Tfrtnll. (Požar.) — V nedeljo do-poludne ob 11, uri je začelo goreti v po slopju krčmarja in posestnika Matije Voačina. V poslopju je bila tudi šola, iz kateie so rešili samo nradne spise. Unelo se je bilo v dimniku in skozi dimnik so padle iskre na slamnato streho. V šoli je zgorela tudi knjižnica, v kateri je biio .140 zvezkov. Škode je okoli 7000 K — ali poslopje ni zavarovano! Kmetje, zavarujte svoja poslopja, da ne boste trpeli prevelike škode v slučaju požara! — Nitriti f PllUl. — Včeraj pop. ob 4. in pol je popravljal neki 23 letni podajač Anton Ori iz Novevasi okoli 3. in pol metre visoki, z opeko pokriti vhod v dvorišče neke hiše gosp. Fogarja v Pevmi. Ko je eno stran strehe odkril, je izgubita streha seveda ravnotežje in zgrudil f se je ubogi mladenič na cesto, Materijal strehe je padel nanj, tako da je ubogemu mladeniču privrela kri skozi ušesa, nos in usta iu ostal je v par minutah mrtov. — Nekega malega fantiča, kateri je gledal, ko je ponesrečenec popravljal streho, pa je samo malo popraskalo po glavi. Iz kobariškega okraja. Brilne društvo »Svoboda" i SUremsalu priredi na Velikonočni pondeljek plesno veselico, pri Bobiču v prostorih g. Ivana Volariča. Vstopnina za ude 1 K, neude 1 K 40 v. K obilni udeležbi vabi odbor. klicali vse, kar leze in gre; od 15. do 60. leta; samo da so vam kronice prišle v pest. Ustanovili "ste drtiStvo za prepir in hinavstvo. .Torej pustite nas pri miru in pomedite pred .svojim pragom. Ko ste ustanovili društvo, ste samovoljno naredili odbor; rekli ste: jfaz> bom predsednik, ti boš podpredsednik, tretji se je oglasil v kotu: jaz bom blagajničar itd. t)oseauj smo molčali na vaše napade i •sedaj pa ne bomo več. II. Vedenje Damourjevo v. Noumeji je bilo vrlo. Našel je bil dela in obetalo se mu je pomiloščenje. Bil je mož prikupljivega značaja, ki se je rad igral z otroki. Ni se več bavi! s politiko, s tovariši je občeval le malo in živet jesamotno;;edina njegova slaba lastnost je bila, da je tuintam pil, a do dobre, otroške pijanosti: bridko ^lakaje, je šel spat sani od sebe, ne da bi mu bilo treba prigovarjati. Tako je bilo njegovo pomiloščenje skoro zagotovljeno, kar je nekega dne izginil. Začudenje fe zavladalo, ko se je raznesla vest, da4 je pobegnil s štirimi tovariši. V teku dveh let mu je dpšlo več Felicijinih pisem, ki so postajala čimdalje redkejša in so: kmalu prenehala, dočim je pisal oh sani dovolj pogostoma. Pretekli so trije meseci brez novic od doma. Takrat se ga je polotil obup, navzlic pomiloščenju, na katero mu je bilo čakati morda še dve leti; in v eni tistih ur, ki se jih čez noč skesamo, je tvegal vse. Teden dnij kasneje so našli nekaj milj od ondot na morskem bregu razbito barko in trupla treh begunov, gola in že gnijoča; svedoki so zatrdili, d&. so med njimi spoznali Damourja. Rast in brada sta bili isti. Po kratki preiskavi so Iz SttISti. — Smaškemu nazadnjaškemu društvu zmiraj šumi po glavi liberalstvo. No, ali se na* tako bojite, saj .rs m tolike, da bi se nas tako bali. Vsi se zmiraj hvalite po aPrismojericu V da vaše društvo vrtu napreduje. Naše društvo naj vam ne beli glave. Ustanovimo ga, vi pa ga niste mogli; imeli ste dva gospoda, enega celo iz Gorice. Mi nimamo pa nobenega. Vi sodite po svojem, ker vam je šlo težko. Upisanih vas je bi'o 20, a bito vas je komaj 10. Potem ste po- se izvršile formalnosti; sestavili so mrtvaški list in ga odposlali v Francijo, ka-| kor je zahtevala vdova po prejemu urad^-nega obvestila. Vse časopisje se je bavilo s tem dogodkom in dramatska historija o tistem begu in njegovem žalostnem koncu je šla po listih celega sveta. -Iri©amo'ur je bil vendar živ; Zamei njali so ga bili s tovarišem, in to na tem čudnejši način, čim si nista bila podobna. Edino je bilo to, da sta imela obadva dol*-go brado. Damour in četrti begun sta se ločila, kakor hitro sta dospela na angleška tla* videla se nista nikdar več. Oni drugi je umrl bržkone za rmeno mrzlico, ki bi bila malodane pobrala tudi Damourja. Prvo, na kar je mislil, je bilo, da pismeno obvesti Felicijo. Toda po naključju mu je prišel v roke časopis, kjer je našel vest o svojem begu in o svoji smrti: Od tistega trenotka se mu je zdelo pismo neprevid-: nost, ker bi ga mogli zajeti, citati in priti tako resnici na sled. Ali ni bilo bolje, da ostane mrtev za vsakogar? Nikdo se ne bo več vznemirjal radi njega; svobodno se vrne v Francijo, počaka pomiloščenja in se da šele takrat spoznati. Tisti čas se je zgodilo, .da ga je rmena mrzlica zgaveč tednov vrgla v izgubljeno holnišnieet1? (Pride še.) Domače vesti. P Imenovanja v sodni službi. — »Wie-f ner Zeitung« je objavila: Pravosodni mi-I nister je imenoval sodnika Kamila P o k j-jakindr. Oskarja Cumar v Trstu i, okrajnima sodnikoma v Trstu pri deželnem sodišču, sodnika Alberta AI b e r-ti v Rovinju k trgovinskemu sodišču v J Trstu * Sodnik Oton Weinberger v f Btfzetu je premeščen v Trst, sodniku Juliju;* Luc car di je podeljeno sodniško ' mesto pri deželnem sodišču v Trstu. Za | sodnike so imenovani avskultanti: Josip ; vit. Do 11 o r i in dr. Rudolf A b r a m za deželno sodišče v Trstu, Josip Z o r z i za ' Kanal, Marij Ouaran totto za Rovinj in Anton Brumatti za Buje. . ' Imenovanja v poštni službi. — Cesar je imenoval višjega poštnega svetnika Jo-! sipa G i u s v Trstu, podravnateljem poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu v VI. činovnem razredu; poštnega M svetnika Nikolaja Dudan pa višjim pošt- inim svetnikom. Vojaški nabor bo letos: V Gradišču ob , Soči 28. in 29. aprila; v Krminu 26. in 27. : aprila; v Gorici za okolico 24., 25., 26., 27., 28. in 29. maja; v Gorici za mesto 30. ! aprila in 1. maja; v Ajdovščini 1. in 2. ju- I nija; v Kanalu 4. in 5. junija; v Tolminu 7>m 8. maja; v Cerknem 10. maja; v Kobaridu 3. maja; v Bovcu 5. maja; v Komnu 11. in 12. maja; v Sežani 7. in 8. maja; v Tržita 27. in 28. maja; v Červinjanu 1., 2, ¦;\. in 4. jun. O veselicah »Marijinih družeb«. — Piše nam slovensko dekle iz gor: »Ali je Vam znano, kako prirejajo gospodje nurrt! Veselice v hribih. Bila,sem navzoča pri I eni veselici Marijine družbe. Prišli so ljudje po eno uro daleč. Veselica je bila na nedeljo. Prišla so tudi dekleta od 10. do | 14. leta v eno uro oddaljeno cerkev. Šle so deklice ob 9. uri od doma in ob 10. je , maša. Bile so prj maši in ko je maša minila, so šli gospod nune h kosilu, so dobro jedli in pili, a deklice so ostale v cerkvi j ter čakale popoldanske službe božje. Ker so eno uro daleč od doma, ne morejo na dom, da bi kaj povžile; pri popoldanski shižoi božji pa morajo biti, tako ukažejo gospod nune. Ko je minil žegen, je bila 2. ura popoldne. Sedaj začne veselica Marijine družbe, in sicer v eni revni majhni izbi. Mlada dekleta, ki niso že od 8. ure zjutraj nič zavžila, v hudem gorskem mrazu meseca februarja, zdaj jih nune podi in zahteva od vsakega vstopnico, kar sam pobira denar in daje listke, v sobi ni nobenega reda, kar tje v kot so zmečkane te uboge deklice, od mraza in še več od lakote blede kakor smrt, kajti veliki ljudje se postavijo pred oder, te uboge deklice pa stiskajo v kot, da je gorje, ker ni nobenega reda. Zdajpazdaj prosi katera na zrak, ne more dihati; mala izba je tako natlačena, ni več zraku, in pozno je že: 5 na popoldan. Hvala.Bogu, končano! Dekleta komaj čakajo rešilne ure, da se vrnejo domov. Od 8. ure zjutraj niso nič jedle in zdaj je že 5. popoldan; najhujše je, da so morale cel čas na nogah stati. In to imenujejo gospodje nunci veselico. Drugi dan pišejo po klerikalnih časnikih, kako so se »zabavali«: Tako nam piše slovensko dekle iz gor. Iz tega se vidi, kako lažnjiva so tista poročila o veselicah M. družeb, ki se nahajajo po farovških listih; kako strašno uneto da je ljudstvo za prireditve Marijinih družeb, kako lepo da se vršijo in kak blagor da so za ljudstvo. — Same sleparije in laži. Po farovžih se mastijo slov. politikujoči nunci, vboga dekleta pustijo pa stradati ter čakati pol dneva, samo da m o r a j o za drag denar prisostvovati taki-le predstavi »Marijine družbek, ki more na ljudstvo vplivati le poneum- |,Jnevalno. Škandali — Ljudstvo, vzdrami se, stariši, bodite pametni pa ne puščajte svojih deklet na ljubo nuncem, da jih bodo izkoriščali za Marijine družbe, samo da se morejo potem hvaliti v javnosti -^ ko pa dekleta trpijo le škodo! j Dekletu, ki nam je poslalo gorišnji 'dopis; pa izrekamo tu javno zahvalo. Luigi Zei zopet pred sodnljo. — Danes se je vršila proti znanemu Ceju pred tukajšnjo okrožno sodnijo kazenska razprava radi krikov »A b b a s o i š č a v i«! ob raznih prilikah lanskega leta, tudi radi takih krikov povodom bakljade v Čast novoizvoljenemu županu Bombigu dnč 14. oktobra 1. 1. Znano je, da Luigi Zei kriči ob vsaki priliki »Abbaso i ščavi!«, ob času bakljade pa je nosil celo zastavo ter kričal po mestu na polno grlo: »Abbaso i ščavi!« Sodnemu dvoru je predsedoval nadsvetnik Rutar; votanti svetnika Stra-usgittl in pl. Frohlich ter nadsvetnik p!. Kuhačevič. Zaslišanih je bilo več prič. Zei je tajil krike, bil pa je ginjen, da so nm stale solze v očeh. Navadno je pri razpravah proti Zeiu vse polno poslušalcev, njegovih prijateljev in znancev, danes pa je poslušalo razpravo le par ljudij. Luigi Zei, ki je bil radi kr i-č a n j a »Abbaso i š č a v i«, že op c-t o v a n o k a»z nova n, je dobil pri današnji razpravi 1 mesec zapora. Dri pnidnišifi ? Ljubljani Je de plčice ken-(sclnlo brošuro: »Slstenski visoki Soli v Ljubljani". — Na Dunaju in v Gradcu počenjajo Nemoi nemoteno največja barbarstva nad slovenskim dijaštvom, v Ljubljani pa se slovenskim di jakom zamaši usta, da ne morejo ožigosati oenaturnih činov avstrijskih barbarov. Tako početje malo aU nič ne zaostaja za Raucho-vim na HrvaŠkem 1 Slovensko dijaštvo že po skrbi, da uspešno pasira udarec državnega pravdništva. Koliko je vredno kričanje socialnih demokratov o bratstvu, enakosti in svobodi? — V »Slov. Narodu« čitamo: Kak*. socialni demokrat je umevajo svobodo in spoštujejo osebno prepričanje sodelavcev, kaže sledeči slučaj: V neki mizarski tovarni v Ljubljani je vstopil v službo mizar, kateri ni pripadal soc. dem. stranki. Sodrugi so takoj nastavili vse zanke, d.i tega nevarnega moža dobijo v svojo sredo. Prigovarjali so niti na vse mogoče načine, naj pristopi v soc. dem. tabor ni v njih organizacijo, toda zaman. Ko so uvideli, da s samim prigovarjanjem nične dosežejo, začeli so mu n e v a r n o groziti in mu obljubili, da v ^.učajn, ako ne pristopi v njih tabor in ne plačnic doneske, ga pobijejo in vržejo iz tovarne. Seveda so mu med tem časom na vseli koncih in krajih stavili pri delu vsakovrstne zapreke. Toda vkljub grožnjam in dejanskim insultom od strani sodrugov. je ostal mož trdovraten. Sedaj pa sodrugi na noge. Lepega dne ga primejo, osujejo in vržejo iz tovarne, in zgodila bi se bil.! gotovo še večja nesreča, da niso bili med tem »posebnim delom« moteni. Stvar je prišla pred sodišče, katero je glavna krivca A. Steklaso in J. Prevca obsodilo zavoljo hudodelstva po § 98 k. zakona prvega v 4 mesečno ječo, drugega pa v 10 tedensko ječo, poostreno s postom. Ime-resantno je bilo slišati pričo sodruga. ki pravi, da je jedro socijalne organizacije, da se s silo primora delavca, da pristopi k stranki. Res, lepi nazori sodrugov, obenem pa tudi lepo spričevalo za stranko. ki se hoče vedno bahati s pravičnostjo in je zapisala na svoj prapor bratstvo, enakost in svobodo. FurilMki učitelj! so imeli v nedeljo uva?-redoi občni zbor ? Gradišču ob Soči. Edin« točka drievnega reda je bila: izjednačeaje plač učiteljic s plačami učiteljev. Na to zborovanje so prišli tudi gospodje iz Gorice. Učiteljice so se na tem zborovanju z vso vnemo zavzele za svoje zahteve. Bazai govorniki so skušali vplivati na učiteljice, naj odtegnf jo za sedaj svoje zahteve, katere Se niso na pravem mestu in katere bi znale škodovati skupnim interesom vsega učitelj stva, nasvetovali so, naj se izroči cela m deva posebnemu odboru 6 učiteljev. Učite Ijice so se izrekle proti temu, ostale so 5 j dalje pri svojih zahtevah, vsled česar so se ločile od učiteljskega društva, kar se je tudi razglasilo in sprejelo. Občil lUt Stiki podružnic* Slov. planin, dn-ltW se,; bo vršil v T o 1 m i n u dne 22. t. m-ob 5. uri popoldne v prostorih »Narodne čitalnice" po običajnem dnevnem redu; valil «e bo tudi nov odbor. i.^E^L^J^i^ V slučaju nesklepčnosti se bo vršil uro pozneje drug občni zbor istotam, ki pa bo sklepčen pri vsakem številu navzočih, dru-gtveuikov. — Obilne deležbe pričakuje ' '. .....-.'lA .Mii^- ' Še o »sumljivih zvezah«. — Sumljive, zveze si je izmislil lažnjivi »Slovenec^ glasilo ljubljanskega škofa, tudi za to,.ker je »Grazer Tagblatt« priobčil nekaj besed 0 siavifem ko^eifs^emjspdTJiku.i renčiču. To, kar je prišlo v svet d tefrt gor spodu sodniku, bivšem »Daničarju«. to šele prav je »Slovenca«! »Grazer .Tag-. blatt« je posnel svojo vest gotovo po .»Soči«, saj je,»Soča« yendar.JAV.en list, iz ka-. terega zajame marsikaj tudi »Slovenec«, kakor to lahko stori tudi »Grazer Tag-blatt«. — Značilno pa za »Slovenca« in klerikalno bando je to, da skušajo braniti Lavrenčiča, mesto da bi ga obsojali oni, veliki ljudski prijatelji in pravični možje! Slabšega branitelja kot je »Slovenec*:, si Lavrenčič ni mogel izbrati. Ta ga mora pognati iz Komna. Ktkinl fiČI 30 „W pripoveduj« „NTotra-njec" y dopisu iz Novevasi pri Žirek. Ob velikonočni spovedi so čuki grdo kleli in vriskali, ko so se od obhajila gredd v gostilni napili, so se po cesti grdo pridušaii. Ti so pravi stebri katoliške cerkve. Lepa mo rala vlada med „Čuki"! Liška liberalna Stranka se je začela gibati po Furlaniji. Mlajši laški doktorji hodijo, oko-li ter ustanavljajo, kjer morejo, krajne odbore liberalne stranke. Tudi iz dež. odbora so pomaga, kar le mogoče. Na laSko stran kaže deželni odbor liberalno lice, na slovensko pa klerikalno t O naših srednjih šolah v Gorici je napisala »Gorica« čltnek, ki se čita sicer prav čedno, ali kdor bi mislil, da imajo klerikalci resne namene s temi šokuni, bi se ljuto varal. Take šole .ie..,.¦. ;. Laški prefriganček. — Pred kratkiul vim poročali, da je policija prijela v Gori:! nekega mutastega laškega dečka, ki k- napisal na papir, da je iz Mesine, ter i.:.- je onemel vsled potresa. Povedal je tudi ime. Poslali so ga v Italijo. Dečka so pridržali nekaj časa v Vidmu. Tu pa se je naveličal biti mutast. začel je govoriti z drugimi dečki. Dognalo se je, da prefri-guuček ni res iz Mesine doma, ampak iz 1 rsta, kamor so ga že poslali. Zasluži poleno kazen. PlIlB. — Ivan Collini je padel tri metre visoko pri goriški opekami. Poškodoval si je desno nogo. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. — Anton < eudek je padel na Travniku in se poškodoval na dednem ramenu. Tudi on se je zatekel po pomoč v bolnišnico. Z VOZI jt pldal 6-letni Anton Arčon iz ftenč. Pri tem je prišel z nogo v kolo. Nogo ima zlomljeno na več krajih. Otroka so prenesli v goriško bolnišnico,, kjer mu najbrže odrežejo nogo. Izprtti lOlttČa. — Ivan Tratnik iz Idrije je služil za konjskega hlapca pri pl. Preiner-^teinu v Tolminu, v čegar hlevu je imel tudi i'ranc Obleščak svoje konje. Novembra me s*va je zapazil Obleščak, kako ima zatečen »jpgov konj vrat. Konj je po par dneh_ tudi crknil. Preiskave so doguale, da je Tratnik i'. jeze na Obleščaka pretepaval njegovega ko nja tako, da je moral ta crkniti. Zi to je dobil 5 mesecev ječe s postom vsak mesec. -— Pri zaprtih dutih je bil obsojen na štiri mesece ječe kuhar Josip Santin iz Krmila, ker se je pregrešil z 11 letno deklico. Zveza narodnih društev. »Zveza narodnih društev«- b& ftlela, kakor že opetovano naznanjeno, dne 9. mala svoj letni občni zbor in sicer ob 10. KJ uri predpoludne v dvorani hotela »pr jzlatem Jelenu«. Popipjdi^^ štirih se%o Jvršila istotatn ljudska .vipseli^, jika%i !$>* jvabljena ne samo >>Zyeziria<<^ruttva, am-,:'1 ipak vsi prijatelji »^eže: narodnih dr||-J jt$y« iz mesta iti a^eleT Pfedsednlf^l opozarja si. društva na odgovor, na.Voza? devno okrožnico. . \. ,, : ° Do Gb.čnega^zbo.ca #Zyeze ^oafiili' _ :$&LLL_ k°4°jLlšile veselice jj?' i^a^i" deželi pio sledečem!vsporedu: dne '& aprila v Sovodnjah (društvo »Nada«), dne 18. aprila v Dol. Vrtojbi (Čitalnica), dri., Društvo »Nada« v Sovodnjah priiiodi velikonočni pondeljek svojo običajno prvo spomladansko veselico z jako lepim vspti-redom. To društvo se ne boji stroškov in truda samo, da nudi občinstvu kaj novega, originalnega. To pot vprizori za naše odre popolnoma novo impozautno opereto »Planšarica Ančka«. Tudi nekatera bratska društva so se javila za, prijazno sodelovanje. Vse kaže, da bode velikonočni pondeljek nekak narodni prja^-nik v Sovodnjah. seči, da ostanejo nerazdeljena. Predlagani državni zjav^jl j moral bi '.pospeševati razkosavanje velikih posestev'; nadaljno cepljenje prednje in male posesti pa bi moral preprečevati. ' - »Zadr.« ¦"f.frptl velikim mlinom na češkem. - v ne- deljb"^. t. m. se je vršil v Pragi shod mli-narjeriz Češke, ki je ostro protestiral proti nameri, da se osnujeta 2 attfcfjski družbi za 1'ustan^vitev 2 veUkih.^lhum {Sklenila' se je jresoluctja, v kateri se notranje ministrstvo [poživlja, da z ozirom ha žalostni položaj j mlinske industrije na Češkem" ne !!da dovo-ilJenjaV'v . • :« ... ^Politični pregled, istrski deželni zbor ne bo sklican. Tako' je/rekel ministerski predsednik' Bie-iierth:;'!poslancem:- dr. Laginia, ;SpinčiČ, Rizzi%i Bartoli, ko so bili pri njem ter so zahtevali, da -naj se skfiCe istrski deželni zbor/Rekel je, da ni mogoče sklicati istrskega dež._ zbora, češ, da bo v kratkem otvorjen zopet državni zbor, da se vrŠe volitve zhTiek&e^del. zbore/ejrugi pa niso iposobni za delo. Malo čudni vzroki, zakaj,bi ne bilo mogoče sklicati istrskega deL ^zbora. bolgarska. — Šoiii se, da bo "Bolgarska .y kratkem Lasu/najbrLe-takoj po Veliki noč1 i, od velevlasti priznana za neod-vjsijo"'kraljevino.'¦— Dva bolgarska iriinis-jni rsta se mudila v Petrogradu glede fl-nanclelnjli pogajanj pa tudi V politični misli^' SlMftl hriill ii FriBk zflublja m. - Franki ta slavni hrvaški politik, sličen slov. J klerikalcem, ki bo sposobni za vse slabo, le za nič takega, kar bi bilo narodu v korist, Je končno le začel izgubljati tla, Iz »Hrvatske Matice" so na občnem zboru vrgli vse IVankovce, istotako te dni k „ Obrtnega zbora". j ¦¦'?,\i Nov udarec za Čehe»•.— Društvo češ-' kili tžtelezuičarjev je vložilo na nižeavstrij-sk«m rtutnestništv,u .prošnjo za osuutje po-f Trgovsko-obrtae in gospodaril® vesti/ DifiaŠRjl tržni din je privabil v Gorico jako mnogo deželanov. — Prodajali so, kakor običajno, prfiute za Velikonoč. lt Vabi st k izvanrednemu občnemu zboru trjMSkJ-obrtneca društva i Gorici, ki se huHcuji> nu dan 18. t, ni. ob tO Vi »»rt -dopoldne v nristrhli , „ sko sobo hotela pri zatoni Jelenu v OorteiU ! *»'•*««« na l)ua«l«. NamestnlStvo je zali-? naslednjim dnevnim redom: ~ 1.) poročilo !fc*Vi,,° mmaka mavlln- ,n ni ,,h nfttrf,l,n tiiČHHiu u;n odbora o društvenem stanju, 2 ) volitev novih odbornikov na mesto od stopi v- sih, :>.) slučajnosti o društvenih zadevah,Ker s-' bode eventualno sklepalo o nnjdnlokose?.- nejSth ukrepih o društvenem „bitia ali .„rie liti", oziroma da m društvo k uspešnejšemu delovanju pomladi, vabi k mnogoštevilni.ulo ležbi odbor. ' • Slovansko trgovsko žbofnico hoče osnovati zveza ruskih trgovcev v Petrogradu. Namen je bb" pospeševanje liied-siovanske trgovine. ZastdpPiki 'bodoj'.v vseh večjih slovanskih mestih. <"] S hranilnimi knjižicami obdarovani novorojenci. Od 1. junija 1907.1. je v mestu Mons v Belgiji v veljavi sklep, na podlagi katerega dobi vsak v tem mestu rojeni otrok belgijskih starišev takoj po- rojstvu hranilno knjižico, glasečo se na en tranc (približno 1 K), v last. Čeli sel da sevalo nemška pravila, in ni jih potrdilo, ker; je poslovni jezik društva, češki, ki na Nižeavstrijskem ni v deželi navaden. Po tej logiki nižeavstrijskega naitiestniStva bi morali na Primorskem takoj razpustiti vsa nemška društva, pred vsem pa zapreti vse nemške in javne privatne Šole s. pravico javnosti. Pričakujemo sedaj od vlade, ki nam vedno zatrjuje, da je enako pravična vsem narodom, da bode iz ukre^ '|>af nižeavstrijskega namestništva izvajala fr&dedice, ter da^takoj zapre vse državne titi j 1 franc-a. Mestni zastop je temu predlogu J naklonjen in mu najbrže pritrdi. Upa namr reč, da bo določba, da mora biti l frank vedno naložen, vedno vzbujala zanimanje in željo, vlogo pomnožiti. Varčevanje bi se na ta način v prebivalstvu močno pospeševalo. ,; K vprašanju o parcelacijah. Narodnogospodarski odsek ogrskega državneda kmetijskega društva je sklenil, predlagati poljedelskemu ministru, da naj se ustanovi poseben državni urad, ki se bo bavjl z parcelacijskim vprašanjem in ki bo. tudi daval dovoljenje za parcelacije. V predlogu se navajajo pogoji, pod katerimi se.mo-re parcelacja smatrati splošno za koristno.. Nadalje označuje predlog, da je važna naloga vladne gospodarske politike, da sČitl srednjo posest in če bi taka posestva pri-, šla na prodajo,; naj jih kupi eventuelno tudi država, ako se drugače^ne^naore^do- ; Zaboden v srce. 18-letni mesar Natal Cituolino v Trstu v ulici Molin piecolo je naletel na več mladih jjudi. Pričeli so se prepirati; eden teh je sunil Cimolina z nožem v prsi in pleča. Ranilec in njegovi tovariši so nato zbežali, a Cimolina so prenesli v bolnišnico. Tu je zdravnik dr. Orisogono konštatiral, da je Cimolino zaboden v srce. Takoj mu je v navzočnosti štirih oseb odprl prsi in z aš i 1 srce. .. . Ker je nabiral prostovoljce za srbskd armado je bil v Samboru v Galiciji obso-serPmski inženir. Vorohcov na 6 tednov y -zapor. Ko prestane kazen, ga izženejo h -Avstrije'.' j ^Startna nesrfečai V torek predpoludne pe MtiiGoidina,.gostilničar in posestnik na fProseku, privel v Trst na nabor v.vojaške svrhe.svojega konja. Vračaje se na. Prosek je jahal konja. Okoli 11. ure pred-.poludne je dospel na Greto in nesreča je :hotela, da je padel s konja. Obležal je;na mestu v nezavesti in ni dal nikakega znaka življenja od sebe. Razun nekaterih manjših poškodb je imel poškodovanec tudi razbito, črepinjo..-^ Truplo pokojnikovo so pripeljali na Prosek. . : Volilne slepimi soc. demokratov. - Pri zadnjih -deželnozborskih volitvah v Ljubljuni so volili, nekateri soc. demokratje s tujimi legitimacijami ter tako zagrešili volilno sleparijo. Obsojeni so soc. demokratje Kresnik ih Šn-; šnik na 2 dai vsak, Klopčrč na 5,Petrifi na 8 dni zapora. Za 6 let.izgube aktivno in pasivno volilno pravico. - Občina H Istri hočejo razdeliti istrski Lahi. seseda, P^svoj^^ KM M»l#\m.'^ naift^iklct^ahHslo/, .p.ziroma hrvatske Kraje, kateri b,i bili izročeni iagki premoči; D4'1str-ski Slovani ne dopuiiekajUftk^seražiime samo po sel)L ' ''¦ »• ' ' ; •¦ .;. t." ^ i( xr Veilk poiin Teksas i sivini AmerlM.* -* V nedeljo je uničil velik božar v mestecu. Fori Worth.kakih 100 MS,« Sttri cerkve in dve goli in, znamenito popravljnlnioo strojev Teksas.-rPaoific—železnice. Vojaštvo Hodi po mestu, da zabranjuje vsako tatvino. ' .,. Umrljivost na Dunaju I. 1908. — Lansko leto je umrlo na Dunaju 35.511 Ijudij in sicer 18:834 »oškega in 17.177» ženskega spola. Med temi jo-bilo 8320 dojenčkov do enega leta, 2803 otrok do petega leta, skupaj 11.128 torej skoraj tretjina vseh slučajev, Med vzroki igra največjo ulogo jetifen, ki jt zantevala 5564 žrtev, hsnlk-lMllBC, - Siciltjanski pesnik Salomone je umoril pred leti zapeljlvca svoje neveste, župana svoje rojstne vasi; Pred poroto v Peruglji je bil obsojen m Mrl leta jftče..,i)brwn(vva,je pričela 1?. nov. 1008, zaslišanih je bilo ,050 prič, dvanajst odvetnikov -p- braniteljev je govorilo, aktov je toliko, du se je iz jih uaprnvllo 52 knjig. ''' Hirski blaznost. — Kmet Surgotn na Ogr-skemrti je domisljeval, da sta on in njegova «6proga od hudiča obsedena.'Da bi sebe in ženo rešil, .je zabodel naprej ženo, potem Se sebe v trebuh. Oba so smrtno ranjena pripeljali v bolnišnico. Veliki stiiki m diskom. — v Kiadnem je pričelo včeraj'' stavkati '5000 Tudarjev, ker jim je hotelo ravnateljstvo znižati plače; V Kladno je mišlo 200 orožnikov. Gonji proti ftoSklm narodnim socialoim. •- Vlada je razpustila vse orgonizacije češke narodno socialne stranke. . <;, iTrlJe srbski Konjeniki so streljali na orpžr niško. patruljo pri Bajatoviču ob Drini. Na k avstrijski,strani ni nihče ranjen, na srbski en konj. , V : PraU kratkim udlrll znimenltl Igmleo Sonnenthil je' nastopil v 472 ulogah 5971 krat. Odlikovane pince, jorffi preži in kranjske potice priporoča slau. občinstuu pekarna in ^ladeičama V^arol praščik ¦ 'na l^otnu. aPesara^l ^eititrtiiath ^mailtv. — v^Bu- dinjpeSti so zaprli večjo družbo, ki je izdelovala petkronske komade v veliki množini in*"prbdajala vsak komadlpoI40 v. V delavnicah jo bili'najmodernejši inštrumenti. Že delj Časa je bil tak denar v prometu, ne da bi se moglo zaslediti ponarejalce. Dima z. pičim klotiukoni^ — Po najbolj obljudeni ulici v I. okraju na Dunaju je stopala gospodična Albina Mahaček, kar opazi mimoidoči, da se ji kadi na glavi, na kar jo je opozoril, in ker se je ona hotela rešiti s tekom, se ji je cel klobuk unel. Neki sluga je stTgal onesveščeni dami. goreči klobuk z glave. . Parnlfc (8 ponesrečil. — Angleški pamik Oak Branch je zadel ob skalo na potu v Chile, 19 ljudij se je rešilo, 20 jih pogrešajo, Scc lalncdemokraHčne mjnlšli stalnosti v Nemčiji najbrže odpadejo. Vodstvo je nasvetovalo organizacijam, naj opuste slavnosti radi gospodarske krize in radi tega, ker delodajalci >sako leto radi teh slavnosti odpustijo obilo delavcev, t Žena S piti* — Gospa Turner v Winetoru v North Carolina je rodila petorčke in *icer;.tri dečke in dve deklici. Vsi otroci m zdravi in vsak tehta 4-5 funtov. Tako poroča „Daily Mail" iz New-Jorka. Ako bi ne zagledali luči sveta omenjeni petorčki ravno na dan i. aprila in ako se bi to ne zgodilo ravno v Ameriki, bi človek mogoče še verjel tej vesti, tako je pa morda „DaiJy Mail" sam rodil veliko ameiikansko časnikarsko raco, ki tehta celih šest funtov. Dober tek! Ravno za praznike se bo gostil ž njo. Vtllk požar je nastal v Vesprina. Goreti je začela streha velikega semeniškega poslopja. Vihar je gnal goreče kose lesa na vse strani. Pogorele so vse palače kanonikov, V stolni cerkvi se je zrušil stolp ter nekoliko stranskih sten. Večina mesta je pogorela. Škode je okoli 300.000 K. Koroška deželna vlada v službi na-cionalcev. Celovčanka je poročala v 66. številki o kandidatih za splošno skupino in ob tej priliki ni mogla opustiti priložnosti, da ne bi udarila po Slovencih. Našega kandidata Turka je zamolčala, Ora-ienauerja je pa označila sledeče: Slove-nisch-klerikaler (!) Wahlwerber, Orgel-bauer Franc Grafenauer in Egg. To je nezaslišano! Ali je bil Grafenauer od slovenske stranke na tak način oficielno proglašen za kandidata? Dobro vemo, kaj je hotela s tem doseči deželna vlada. Oficiozno glasilo deželne vlade bi pa moralo biti nepristransko, ne pa, da nas Slovence žali. Proti taki pisavi glasila deželne vlade Slovenci najodločneje protestiramo! Za to objavo delamo predvsem odgovornega deželnega predsednika Heina. »Mir«. Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas 1 — raSona za vsako besedo ? vin. Nujpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSlh trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in <• ilo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne insetf-ajo. Skoda ni majhna. Razprodaja zaostalih predmetov in sicer: 3 orala z železnimi kolesi, pripravna za lahko zemljo, 3 stroji za pranje in 3 šivalni stroji original »Viktorija«. Jos. Dekleva, Via Mimicipio št. 1. 10 sadov in nekaj meoesnovih plohov 5 cm debelih proda, ali zamenja tudi za rebulo ali tropinovec F.Gvek v Mosten pri Ljubljani. Cta&AtflP v *0Drem stanu se kupi takoj. Po siadUfll nudbe je pošiljati na naše upravništvo- Inmeme službe K^&SlMST želi. Ponudbe pod »Poštenost« na upravništvo. našega lista. Naznanilo. njena pri J. MEDVED Gorica. Priporočajo se tudi čevlji in klobuki najbojšega izdelka. Cenjenim odjemalcem Sorgendelfskega piva,, iz'pivovaren grofov Thurn-j Bleiburg, uljudno naznanjam, da se i nahaja zaloga piva, kakor doslej v Gosposki ulici šteu, 6 u doorišču na leuo. V zalogi imam vedno pivo najboljše vrste, v sodeih po 25, 50 in 100 litrov. Cene so najnižje. Priporočam se za nrmogobrojna naročila. — Z odličnim spoštovanjem R. hibiseh. AIojs Zmitko, velika izdelovalca godal v Lounsli na fiiikem priporoča svoja dobro znan *. nUa m sap, W so najtocaeje izdelana in čisto uglašena. Izključno lastni izdelek. — Popravlja vsa godala na lok in sapo. Ceniki in proračuni brezplačno. tioshrski atelje Postrežba UKornn. Iz Ljubljane u lleu>-Jork se vozi najcenejše 3 prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronpriiiezssin Cecilie, Kaisci* Williclm II. — Kvoiiprinz Willielm, Krti ser Willielm der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Priiiss Frietlrich Willieliii„ KOniff Albert, Prinzess Alice, Friedrlcli r> < z ogi.jom pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki frairio Pozor pri nakupovanju šivalnih strojev Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste, je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamko, ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo. Jos. DeMeva, trgovec, Gorica nI. Innicipio št. 1. edino zastopstvo. Pri bolnikih na ledvicah in secu lahko „Kufeke" kot živilo (zakuhan na vodi), prehrano z mlekom ne samo nadomesti dalj časa, nego dela tudi, kuhan na mleku, mlečno dieto za znosijivo in prijetno zdravljenje. Keil-ov lak najboljši lak zrt tla iz mehke ga lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umivalne hiize 90 vin. 'Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin. ^ Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. :iy Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah ima vedno z zalogi tvrdka ||oi>jcdiC fy %<\\tl $ ©OPICI. Postojna : Ant. Ditrich; Reka : F. Jechel, mirodilnica ; Ljubijaua: Leskovič & Meden; Lošihj niali: G. P. Budlia. Pulj: Avg. Zuliani; Rovinj: Gius. de Vescovi; Šibenik: Fausto Inchiostri; Tolmin s Ljudvik Gazafura. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče olrnberškega !o drobnega bt*g« ter tfcailt, preje li oltlj. POTREBŠČINE za pisarnioe, feadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ševffmf** R +tlnjlce. — Rožni vene!. — Masne knjižice. f išna obuvala za vso letno (Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ________ ter na deželi. 9 3n—8 Pijanosti ni ueč Uzorec tega čudežnega izdelka „C0ZA" se poSIjc brezplačno. More so daft v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih no da bi pivec to zapazil. Frašek „C0ZA" učinkuje Čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholno in močno pijačo. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga sinejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, no da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih o.wb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, posije vsem onim, ki zahtevajo knjigo s I500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv ri\7R iOTITllTF 62, Chancery Lane \.ULU I3LIV.LIL.V. London 255 (Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za i (Isto Trjž>o\/skG-ohrtqa zadruga V Gorici reeriotrcvanft sadruga s recEiejesim Jamstvom NfteelBtvo in nadzorstvo >Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 23. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne SO. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih ICO kron; na menice pa proti B% obrestovan]u. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalc<* določi tudi na 10 ali več let. Vsak izpoBO je valeč plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, meuto uradnine V,% prispevka v posebno rezervo za morebitne.izgnbe. Sprejema navadne hranilna vloge v VBakem znesku, jih obrestuje po 41/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem urada v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.