Letnik: XXVIII junij 1988 čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič REZULTATI POSLOVANJA Prvo polletje je minevalo v okolju mnogih skrbi in težav. Minevalo je tudi v vedno novih presenečenjih, ki nam jih je pripravljalo in serviralo zunanje okolje. Z močno prisotnostjo v izvozu, izvozili smo skoraj dve tretjini izdelanih parov obutve, je odvisnost poslovnega rezultata od tečaja dinarja in ostalih pogojev poslovanja s tujimi trgi toliko večja. V obravnavanem obdobju so nam pogoji poslovanja s tujino močno oklestili dohodek. Ves čas smo poslovali v težavnih finančnih razmerah. S sprejetimi ukrepi in dopolnilnimi plani smo želeli kar se da hitro odpraviti temeljne vzroke in uokviriti potrebni obseg denarja za nemoteno odvijanje poslovnega procesa. Dosegli smo določene vzpodbudne premike na področju zalog, predvsem zalog gotovih izdelkov, vendar smo še zelo daleč od želj enih stanj. Še nadalje poslujemo v skrajno resnih finančnih težavah, iz dneva v dan težje poravnavamo dospele obveznosti. Ne kaže drugega, da zasučemo naš poslovni krog bistveno hitreje, strogo po sprejetih planih, brez neodločnega stopicanja na mestu. Hitro, učinkovito, kvalitetno. Proizvodni rezultati niso ugodni. Priprava in oskrba sta zašepali, pomanjkanje naročil je težave še podčrtalo. Moteno odvijanje proizvodnje povzroča mnoge nepotrebne dodatne stroške, ki zaznavno vplivajo na uspeh poslovanja. Tekoče odvijanje proizvodnje je temeljni pogoj za uspešno, kvalitetno poslovanje, za zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih, za dober končni uspeh. Osebni dohodki zaostajajo za ciljem, ki smo ga sprejeli z letnim poslovnim sporazumom. Zakonsko so zelo strogo navzgor omejeni. Z izplačili v prvem polletju smo dosegli dovoljeno mejo. Bistveno več prostora bomo na osnovi izračuna, imeli v zadnji četrtini leta. K zakonu pridenemo lahko še dve notranji omejitvi, doseženi poslovni rezultat in finančno stanje delovne organizacije. Če se bomo hoteli hitreje približevati postavljenemu cilju, bomo morali bistveno izboljšati donosnost poslovanja in razrešiti (odpraviti) finančne težave. Poslovni uspeh v prvem polletju je slika omenjenih težav. V drugem polletju moramo biti uspešnejši. Z več znanja in delovne discipline moramo obvladovati porajajoče naloge, ki izvirajo iz uravnoteženega poslovnega načrta. Uspeh je odvisen povsem od nas samih, zunanjost je revna, nima naj kaj podariti. Navsezadnje je tudi edino prav, da imamo le tisto, kar sami ustvarimo in da to res tudi imamo, ne da nam velik del tega odtuji nenasitna »Nadgradnja« ČLAN KPO Edvard Košnjek, dipl. ing. DATUM PRAZNOVANJA JE DOLOČEN Pripravljalni odbor za praznovanje 85-letnice Peka se je sestal na 4. redni seji in razpravljal o programu praznovanja. Osrednja proslava bo 3. septembra, v soboto pred Šuštarsko nedeljo. Praznovanje bo razdeljeno na štiri dela: — športne igre - DAN DELAVCEV PEKA — slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta — kulturni in — zabavni program. Športna tekmovanja DAN DELAVCEV PEKA, bodo organizirana in izvedena na enak način kot že dve leti, v soboto dopoldne. Popoldne bo ZA VIRJEM, na igrišču za hokej, OSREDNJA PROSLAVA s kulturnim programom in modno revijo. Zabavni del se bo nadaljeval na tržnici. Slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta bo v petek popoldne. Podeljene bodo jubilejne nagrade za 25 in 35 let delovne dobe v delovni organizaciji. Zabavni del se bo nadaljeval na tržnici. Tam bo razglasitev rezultatov dopoldanskih športnih tekmovanj in družabno srečanje za vse, ki bodo prišli na jubilejno proslavo. V sklop praznovanj sodi tudi DAN ODPRTIH VRAT v soboto, 20. avgusta s poudarkom, da si našo delovno organizacijo ogledajo predvsem mladi, ki se odločajo za poklice. Letos praznujejo tudi v Budučnosti. Petintrideset let je za njimi, enako obletnico pa imajo tudi naši gasilci. Vsa praznovanja bodo združena z osrednjo proslavo 3. septembra. ZA UREJENO OKOLJE Da bi spremenili odnos do našega okolja, da bi bilo bolj čisto, lepše in urejeno, je naloga nas vseh, še posebej pa sektorja za investicije, ki sprotno opozarja na stanje in ga redno spremlja. Akcija za urejeno in čisto okolje je dobila poseben pomen v letošnjem jubilejnem letu. Skupno reševanje problemov: (od leve) Vodja tozda Obutev Pavel Roblek, Lidija Žnidarič, pomočnik vodje oddelka, vodja oddelka Vili Špehar in Franci Ruparčič, pomočnik vodje oddelka. ZAČETEK DELA V NOVEM ODDELKU S KVALITETO V SVETOVNI VRH Pred dnevi so pognali stroje in trak v novem oddelku 524. Oddelek nosi oznako vodnje pa jih bo 40. Vodja oddelka je ŠPEHAR. VILI Izdelki novega oddelka so ženske galanterke z gumijastimi in usnjenimi podplati. To je obutev najvišjega ranga v smislu kvalitete, izbora materialov in modelov ter ponudbe. Spremljajoča vizu-elna ponudba čevlja, oziroma celotne kolekcije naj bi nastopila s svojo izvirnostjo in markantnostjo. Škatle bodo bele z oznako LINEA PEKO in metuljem v zlati barvi. V škatlah bodo priložene čistilne krpe, tudi vložni papir bo drugačen. V prodajalnah bo za izdelke oddelka 524 posebna ponudba. Poskusno proizvodnjo spremljajo mnoge velike in drobne težave, kar je pri novi strojni opremi povsem običajno. V oddelku je 20 delavcev, pri polni kapaciteti proiz- Kako ocenjujejo delo delavci: MIRA VELDIN je bila prej v montažnem oddelku 521. Z novim delom in pogoji dela je izredno zadovoljna. Delo je povsem drugačno, več časa ima za posamezno operacijo, ker mora biti izdelek kvaliteten. To ne pomeni kvalitete v običajnem smislu, ampak kvaliteta, ki ji pravimo visoka. Tudi pro-r storsko se ji zdi »super«. Povedala je tudi, da se sicer srečujejo z mnogimi težavami, vse je novo, prilagajajo se na nov način dela. Zbrani so iz vseh oddelkov. Po štirinajstih dneh sicer še ne more dati ocene, toda prepričana pa je, da bo tako kot je bilo predvideno. IVICA VLAHOVIČ je delal v bivšem oddelku direktno brizgane obutve. Na začetku ima mnogo težav, prilagaja se novemu delu. Tudi zanj je vse še preveč novo, da bi povedal kaj več. Je kosmatilec, čeprav takega dela še ni delal. »Človek se nauči vsega, kaj bi se ne, ko pa so delovni pogoji izredni.« PETER PRAPROTNIK dela na kombiniranem stroju za navlačenje napetja in vzgiba. Prej je bil v montažnem oddelku 520. gfr. ‘L V Hpy XŠ|JjL p v» * smi 1 fetóri > 1 »Delamo po dva bloka dnevno, mislim pa, da bomo v kratkem, če bo pripravljeno tako kot mora biti, proizvodnjo približali planirani.« Novi stroji, obnova prostora, to je oddelek 524. SREBRNA PLAKETA Na podlagi predloga komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič so zbori SO Tržič odločili, da se ob 5. avgustu, prazniku občine Tržič podeli FRANCU GRAŠIČU predsedniku KPO naše delovne organizacije SREBRNA PLAKETA MESTA TRŽlC za delo in dosežke na gospodarskem področju V obrazložitvi navajajo: Franc Grašič velja za enega najvidnejših poslovodnih organov v slovenskem prostoru, še posebej gospodarskih strokovnjakov na področju usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Tako mu je zaupana tudi funkcija predsednika izvršnega odbora Splošnega združenja usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, kjer velja za odličnega poznavalca gospodarskih razmer v tej panogi ter za zagovornika tržnega načina gospodarjenja, vključevanja panoge v mednarodno delitev dela, intenzivnega razvoja panoge, kritika administrativnega urejanja gospodarskih razmer, vzpodbuje-valca aktivnosti za večjo usposobljenost zaposlenih, aktivnosti za pravično delitev dela in podobno. Ta svojstva so prisotna pri njegovem delu v delovni organizaciji, kjer se posebej navajajo uspehi na področju vključevanja v mednarodno delitev dela ter dejstvo, da je postala delovna organizacija največji izdelovalec modne obutve v Jugoslaviji. Še posebej so poudarjena njegova prizadevanja za dvig kvalitete dela in prizadevanja za kvalitetno opravljanje vseh poslovnih funkcij v delovni organizaciji. V obrazložitvi priznanja je poudarjena njegova pripadnost delovni organizaciji PEKO kot tudi prizadevanja v organih združenja usnjarsko predelovalne industrije in v gospodarski zbornici Slovenije in Jugoslavije. Priznanja smo veseli tudi delavci Peka. iskrene Čestitke z željami za uspešno vodenje delovne organizacije v težkih pogojih gospodarjenja. METULJ — SIMBOL Avtorji zaščitnega znaka in simbola so sodelavci iz investicijskega oddelka: Breda Jazbec, Dušan Koren in Željko Pelaič. Modni trendi so taki, kot da je vse metuljasto in od te ugotovitve do simbola kolekcije ni daleč. Gre za žensko kolekcijo z vsemi lastnostmi, ki jih ima metulj. Metulj, to čudežno živo bitje očarljivih barv in elegance! Na svetu jih je okoli 100.000 vrst. So dnevni in nočni. Najdemo jih vsepovsod, živijo praktično na vseh kontinentih. So zelo dobri letal- ci. Okoli 2000 vrst se jih podaja na dolga potovanja s celine na celino, tudi do 3000 km daleč in več. Za metulja je značilna transformacija: jajčece, ličinka — gosenica, buba (»kokon — svilo-prejka«) in odrasla žival — metulj — popolna fantazija oblike in barve. Slučajnost, da je karakteristični oris metulja istočasno oris meje Slovenije, dobi izbor simbola kolekcije dvojno vlogo in vsebino. Slovenija — majhna dežela komunicira s svetom. Premaguje razdalje kot metulj, ki leta s celine na celino kljub svoji majhnosti, krhkosti, gracilnostiv V tej Sloveniji PEKO TRŽIČ ponuja svojo ustvarjalnost, smisel za lepoto, tehnično dovršenost vsemu svetu, celinam. SAMOUPRAVLJANJE SKUPNI DELAVSKI SVET Na junijski seji skupnega delavskega sveta so razpravljali in odločali: 1. o predlagani korigirani začasni delitvi dohodka za obdobje januar—marec 1988, izračunu skupnega rezultata in stopnje za izračun usluge prometnim tozdom. 2. podana je bila informacija o tekočih gospodarskih gibanjih. 3. obračunske osnove se od 1. 5.1988 povečajo za 15 % 4. Skupni delavski svet je že v začetku leta sprejel sklep, da bo spremljal izvajanje dopolnilnih planov letnega poslovnega sporazuma. Pospešiti je treba obračanje sredstev, zmanjšati porabo sposojenega denarja, povečati akumulacijo in osebne dohodke. Zadovoljni smo s trendom, kažejo se pozitivni premiki, dosežki pa še niso na zadovoljivi višini. Pozitivni premiki so na področju znižanja zalog, s takim trendom je treba nadaljevati. Zanimiv je bil predlog člana SDS Marjana Horvatiča, ki je vsem delavcem Peka predlagal akcijo SPLOŠEN NAPAD NA STROŠKE. 5. Potrjene so bile razlike, ki nastanejo pri plačilih izvoženega blaga in storitev. Stroški nastanejo zaradi prepoznih dobav, prevoznih stroškov, nekvalitetne izdelave in podobno. 6. Potrjeno je bilo koriščenje kredita za nakup stanovanja iz sredstev za strokovnjake. 7. Poslovno poročilo firme AFIS ne kaže zadovoljivih rezultatov, saj izkazuje izgubo. Na naslednjem zasedanju SDS bo podana dodatna obrazložitev. 8. Da bi bili bolj seznanjeni s sklepi in odločitvami SDS, bomo zaključke in povzetke objavljali tudi v Čevljarju. Pripombo smo upoštevali, zato je nastal tudi ta zapis. 38 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Zvezni svet in Svet narodov ljudske skupščine FLRJ sta 27. junija 1950 po obsežni uvodni besedi tovariša Tita sprejela zgodovinski Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih ZAKON O SAMOUPRAVLJANJU. »Po zakonu o nacionalizaciji proizvajalnih sredstev je sprejetje tega zakona najpomembnejše zgodovinsko dejanje naše Ljudske skupščine. Že v decentralizaciji, ne samo gospodarstva, ampak tudi političnega, kulturnega in drugega življenja, je ne le globoka demokracija, temveč so tudi klice odmiranja, in sicer ne le centralizma marveč države nasploh kot sredstva nasilja. Pri nas bodo sedaj upravljali tovarne, rudnike in drugo delavci sami. Sami bodo določali, kako bodo delili in koliko, vedeli bodo zakaj delajo in v kakšen namen se bodo uporabljali uspehi njihovega dela. PREZRAČEVANJE V MONTAŽNIH ODDELKIH V oddelku investicij pripravljajo tudi projekt za ureditev prezračevanja v montažnih oddelkih tozda Obutev. Del sredstev za opremo je zagotovljen v letošnjem letu, za dokončno ureditev pa prihodnje leto. Objekt je obsežen in precej zahteven. Prepričani smo bili, da bomo gradili Loko, zato tudi problem prezračevanja še ni odpravljen. Izvedba pa je nujna, zato so se lotili izdelave projekta. m § INFORMATIVNI DAN £0=5^ ---------------- rdsK, VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO V oddelku 541 in 540 ni dovolj dela, ker ni naročil. Kako bo z delavci? Za izdelke iz gume in plastike je manj naročil, zato kapacitete niso zasedene. V Peku je dela dovolj, zato bodo delavci iz gumarne in plastike razporejeni drugam. Čeprav to ni prijetno, se bodo morali prilagoditi. Še vedno pa se zbirajo in iščejo naročila, da bi se proizvodni program nadaljeval. V šivalnici 512 jih zanima, ali je možno vsake tri mesece izplačati rezervni sklad (vrednost dosežene točke)? V samoupravnem sporazumu imamo določeno, da sredstva rezervnega sklada delovna enota lahko koristi med letom, če je na skladu dovolj sredstev kot jih določa sporazum. Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata je opozoril na nekatere ne dovolj jasne stvari, ki ovirajo de- lo. Je to ponujeni odstop ali kaj? Kaj ovira sindikat, da ni uspešen? O tem je razpravljal IO konference, zato povzemamo zaključke, ki jih je pripravil predsednik konference Matjaž Hr-govič. Na seji Izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata Peko dne 15. junija, je bilo obravnavano gradivo za razširjeno sejo republiškega sveta zveze sindikatov. Bistvene pripombe naše seje: — premalo smotrno se uporabljajo sredstva, ki so namenjena za pomoč nerazvitim — program, ki je predlagan je samo načelno v redu, ker ne opredeljuje konkretnih akcij, ki naj bi jih osnovne organizacije izpeljale — prispevki iz dohodka naraščajo nenormalno, saj je njihova realna rast skoraj še enkrat tolikšna kot rast osebnega dohodka — sindikat kot družbenopolitična organizacija največkrat sploh nima pravice do kakršnegakoli odločanja v zboru združenega dela skupščine SFRJ, tudi takrat ne, kadar gre o povsem »delavskih stvareh« — jasni računi in sprememba delitve sindikalne članarine — zmanjšanje števila profesionalcev od občinskega do republiškega nivoja — iskati vzvode za boljše (tržno) gospodarjenje, s tem pa tudi za boljši položaj delavca in njegov standard — nezadovoljivo delo sindikata do sedaj — sindikat naj predstavljajo tisti, ki bodo pripravljeni uresničevati zahteve delavcev — država naj ne bi krojila osebnih dohodkov delavcev — vse, ki nam bodo predlagali slabe programe, tako v delovni organizaciji, kot v sindikatu, klicati na odgovornost. .. ... in še precej podobnih, udarnih zahtev, za katere je jasno, da bomo morali dosledno stati za njimi vsi delavci Mnenja smo, da je na republiškem in zveznem nivoju zadostno število profesionalcev, ki pa morajo svojo strokovnost, žal šele dokazati. Za stanje kakršno je, namreč nihče ne prevzema odgovornosti, krivi smo spet mi vsi ali drugače povedano, nihče. Vsaj v bodoče pa to področje zahteva korenite spremembe. Operativni programi ali po domače akcije z dobro obdelanim potekom, nosilci, roki in cilji morajo biti pripravljeni zgoraj, izpolnjevati in preverjati pa jih moramo mi vsi. Poleg tega je bilo na seji poudarjeno, da tistih nekaj (vsaj ponavadi) sindikalnih aktivistov, ki bi želeli delati tega ne morejo zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu. Do takih problemov prihaja tudi v naši delovni organizaciji, upamo pa, da bodo rešeni uspešno. Počasi nam mora postati jasno, da sindikat v delovnih organizacijah mora preiti iz formalnosti v aktivnost, ne da obstaja samo na papirju, za kakšen podpis ali za dvig rok, pač pa tudi v sami pripravi, naj si bo to nagrajevanja, samoupravne reorganiziranosti, delitvi dohodka v dveh delih in podobno. Jasno nam mora postati, da delavci ne bomo mogli kvalitetno potrjevati denimo dopolnilnih programov, saj gre tudi za stvari, ki so največkrat strokovne narave. MORALI pa bomo spremljati podatke o delu v tromesečjih, polletju in pa zaključne račune, ki nam bodo pokazatelji o upravičenosti teh programov. Tudi od vodstvenih struktur DO pa moramo zahtevati razumevanje, ko gre za sindikalno delo, ki je v mnogih sredinah ovrednoteno kot manjvredno v primerjavi s proizvodnim delom. Vedeti moramo, da žal prihajajo časi, ko bo vse več delavcev rabilo sindikat, ne takšen kot je, pač pa kvalitetnejši, udarnejši in nenazadnje strokovnejši. Za strokovnost pa je potrebno tudi nekaj časa, ne samo popoldne — tudi med delovnim časom, kajti sindikat je med ljudmi. KOVINARJI POKAZALI SVOJE ZNANJE Tradicionalno delovno tekmovanje gorenjskih kovinarjev rezkalcev je bilo tudi v naši orodjarni. Udeležilo se ga je 12 mojstrov svojega poklica. V preizkusu teoretičnega znanja so odgovarjali na vprašanja iz samoupravljanja, varstva pri delu in stroke. Pokazati so se morali tudi v praktičnem znanju. Z največ točkami je bil prvi Franc Baloh iz Iskre, naš najboljši pa je bil Jože BODLAJ, ki je zasedel nehvaležno četrto mesto, nekoliko za njim pa je bil Uroš KING. V Kladivarju Žiri pa so tekmovali strugarji, med njimi so bili tudi naši: Mićo DRAGIČEVIĆ, Vinko AHAČIČ in Janko KOKALJ. Za udeležbo na republiškem tekmovanju se ni uvrstil nihče, sicer pa je priznanje tudi udeležba na regijskem tekmovanju. Našim fantom čestitamo. Jože Bodlaj PRENOVA RESTAVRACIJE Za investicijsko odločitev je pripravljen projekt za kompletno prenovo in razširitev restavracije K-2. Cilj prenove je, da bo doma, »v hiši«, primeren prostor za kvalitetne gostinske usluge. Gre za to, da hrano, pripravljeno v obratu družbene prehrane, ponudimo gostom na primeren, restavracijski način. To naj bi bila reprezentančna ponudba internega značaja, ki bo poslovnim sodelavcem dajala dober vtis o delovni organizaciji in nenazadnje tudi prihranek, ker ne bo treba koristiti uslug v gostinskih obratih. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, smer usnjarsko predelovalna tehnologija — višnja stopnja, je diplomiral SLAVKO BOHINC, vodja modelirnice. Čestitamo! Na pobudo delovnih organizacij in združenja usnjarsko predelovalne industrije Slovenije je bil v Ljubljani odprt oddelek usnjarsko predelovalne tehnologije. Slavko je eden od petih diplomantov, ki so v začetku jinija prvi diplomirali. Študij ob delu je naporen, terja mnogo truda in prizadevanj. Za študente ob delu so predavanja ob koncu tedna. Predavanja so kvalitetna, ker pa je to nova smer študija v Sloveniji, še ni potrebne strokovne literature. Nekoliko ugodnejše je, ker prihajajo z določeno prakso iz dela. Slavko pravi, da mu študij ni delal velikih preglavic, ker ima delovna organizacija razumevanje, posebno pa je poudaril, da sta mu veliko pomagala Božidar Meglič, vodja nabavnega sektorja in Jože Tišler, tehnični sodelavec na področju modeliranja. USMERJANJE MLADIH NOVI UPOKOJENCI Že nekaj let delujejo na osnovnih šolah v Tržiču, Križah in Benediktu čevljarski krožki. Učenci z zanimanjem izdelujejo izdelke iz usnja in se seznanjajo z izdelavo čevljev. V minulem šolskem letu je krožke obiskovalo 90 učencev. Ob koncu leta razstavijo izdelke in risbe. Strokovna komisija izbere najboljše in jih nagradi. Nagrada za vse pa je bil izlet. 4. junija so bili skupaj z mentorji v Lipici, ogledali so si Škocjanske jame in tehnični muzej v Bistri. Zanimivo je morda to, da v čevljarskih krožkih skoraj ni osipa. Verjetno imajo za to zasluge predvsem mentorji: Janez Ambrož, Neva Dolinar, Janez Dobrin in Marija Šifrer. Nagrade za najboljše izdelke. Razstava risb ob koncu šolskega leta. Marija JANC, Francka RAJTERIČ, Bernarda PERČIČ, Marija LUČKI, Zofka MEGLIČ, Ana BOLDIN in Dragica KODOROVIČ iz šivalnice 512, Jože TIŠLER, Slavko KERŠIČ, Alojz PAPLAR in Marija BARTOLAC iz montažnih oddelkov, Ljubica FRANTAR, Edo PETEK in Vlado MATURIČ iz splošnega sektorja, Branko IVNIK, Rudolf COTELJ in Franc RADON iz oddelka kontrole kvalitete. Peter FRANTAR in Vinko STUDEN iz nabavnega sektorja, Franc BUČAN iz montažnega oddelka 524, Marjan SMOLEJ in Anton PRAPROTNIK iz sekalnice 51.0, Marija DUH in Anton SLAPŠAK iz Trbovelj, Stanita 1C iz Dcugiaua 111 Friderik PEŠL iz Ptuja. Ob odhodu želimo vsem še mnogo zdravih in srečnih NOVA ORGANIZIRANOST Pri iskanju rešitev, da bi bili v poslovanju učinkovitejši, da bi zmanjšali stroške in dosegali ugodnejše finančne rezultate, je v pripravi in obdelavi predlog nove organiziranosti. Predlog bo po dopustu pripravljen za samoupravno odločitev. Do konca leta se bomo odločili ali bomo tozde združili v tri. Po novem naj bi imeli tri tozde: Budučnost, Vsa ostala proizvodnja, Mreža, DSSS. POZDRAVI S HIMALAJE Dobili smo kartico s pozdravi iz Pakistana. Poslal nam jo je Filip Bence, naš sodelavec in član odprave, ki bo skušala priti na drugi najvišji vrh na svetu K 2. Našim fantom smo ob odhodu zaželeli, da jim gora ne bi pokazala zobe in jih odklonila. RAZMIŠLJANJE OB SLOVESU Vsako slovo je po svoje težko pa čeprav se poslavljaš od dela, od tovarne, ki ti je vsa leta dajala vsakdanji kruh. Poslavljaš se od sodelavk, med katerimi si preživel najboljša leta svojega življenja, z njimi delil delo, žalost, veselje in vsakdanje skrbi. Mnogo jih je odšlo že pred menoj, prihajali so novi, mladi, ki bodo nadaljevali naše delo. Dvajset let sem delala na zagibalnem stroju, zadnja leta kot kontrolorka v šivalnici. Rada sem delala na zagibalnem stroju, dela je bilo skoraj vedno več kot smo zmogle v osmih urah. Takrat ni bilo še toliko strojev kot danes, zato je bilo potrebno delati nadure, tudi marsikatero noč, saj prostih sobot še ni bilo. Dokler si mlad si kos vsem naporom v tovarni in doma, ko pa pridejo leta z njimi bolezni, nisi več kos vsakdanjim dirkam in vse hitrejšemu tempu življenja. Tedaj je čas za slovo čeprav težko. Začenja se novo življenjsko obdobje, Upam, da bo sedaj več časa tudi za kakšno knjigo, ročna dela, za vrt in cvetje. Če bom zdrava, bom obiskala še kakšen vrh naših lepih gora in prehodila našo slovensko transverzalo. Tovarni Peko želim še veliko lepe in kvalitetne obutve, ter da se uresničijo vsi zastavljeni cilji v jubilejnem 85 letu. Zofka Meglič SPREMEMBA LASTNIŠTVA V prejšnji številki smo objavili, da je pri firmi AFIS nastala sprememba lastništva. Svoj delež je prodal družabnik g. Schmitt, kupil pa ga je g. Horst, tako, da je pri firmi udeležn z 51 %, 49 % pa je delež Peka. Torej: družabnik g. Schmitt je izstopil iz firme, njegov delež pa prevzel g. Horst. NASI PETDESETLETNIKI EVA KOŽAR, pomoč pri kuhanju in razdeljevanju hrane v obratu družbene prehrane IVKA PAVKOVIČ, odpravljanje napak pri dokončevanju obutve v oddelku 521 ALOJZ ŽABKAR, vodenje skladišča spodnjega materiala ZOFKA MEGLIČ, kontroliranje zgornjih delov v šivalnici 512 MEVLIDA ŠAKANOVIĆ, obdelava tehničnih artiklov v oddelku 531 ANTON SMOLEJ, obdelava tehničnih artiklov v oddelku 531 ČESTITAMO! Medicinsko programirani aktivni oddih REKREACIJA IN SPROSTITEV Z medicinsko programiranega aktivnega oddiha v Čatežu se je vrnila že četrta skupina. Vsi udeleženci so mnenja, da je tak način rekreacije in oddiha čudovit. Četrta skupina je bila skupaj z delavci iz Litostroja. Ob zaključku so zpisali: Udarniki Peka in Litostroja smo v Čatežu prelili veliko znoja, najprej razvrščeni v razrede staro mlado, vsi junaki — ve se. Merili so nas in obračali, kaj nas čaka še nismo vedeli Daliborova beseda je bila prva, poslušali smo kot mali črvi. Rekel nam je za začetek tukaj boste dobili kondicijo, »malo sutra« smo mislili takrat naša telesa niso več tako mlada z veseljem smo se lotili dela, moč in formo smo ujeli. Ljudje, saj to je nekaj vredno, da te malo truda osreči. Naši simpatični profesorji so po hribih in dolinah nas podili, silili nas na kolo in k žogi z nasmehom brez ukazov svoj posel dobro poznajo in nam ga nesebično prenašajo. Vseskozi mislijo na to, da delati morajo profesionalno. Storili so, da iz naše mase domov pridemo kot pravi dase, ko nas take vidijo doma, se nas ne bodo več sramovali. Rekli bodo — poglej mojga ali mojo, izgubil tam je kilo kakšno. To je čudno, ker jedli smo dobro, pa tudi popili smo kar nekaj. Roberta, Zlatko in naš Ivica naredili so čudež od svojih mišic. Z njimi se služimo zdaj lahko plava, teče in ljubi vsak sedaj. Zato recimo lepa hvala, firmi, ki nam je to dala Litostroj in Peko sta zaslužna, da po stilu nismo grdi. Oddolžimo se jim z dobrim delom, da se bo slišalo po celi Evropi. In zdaj prijatelji, vzdignite kozarce, in naj traja zdravje naše. dvaindvajset udeležencev Peka C PRIŠLI - ODŠLI j V TOVARNO: Kokalj Janko, Ahačič Boštjan, Koren Dušan, Lausegger Igor, Voglar Marija, Ahačič Oki, Perne Marko, Adžem Gordan, Hrnčič Senada, Klemenčič Magdalena, Rožanc Marjana, Sladič Dragica, Grujič Divna, Moravic Aljoška, Ključev-šek Irena, Petrovič Janja, Majstorovič Radmila, Boštar Filip, Verlič Matjaž, Zlatnik Marta, Polič Marija, Malec Tatjana, Črešnjevec Slavica, Vogrinec Marija, Kneževič Zofija, Lašič Jožef, Bizjak Evelin, Borak Majda, Kurtič Senada, Šušteršič Bernarda, Krsnik Franc, Čehajič Fadila, Dobrin Joško, Čeh Robert, Kozarič Zehra, Deželan Anton V BUDUĆNOST: Filipašič Franjo, Repič Senija, Kolarič Kresimir, Novak Darinka, Krajač Dijana, Vručina Josip IZ TOVARNE: Černilec Franc, Uranjek Sašo, Žibert Cvetka, Divanefen-dič Mehmedalija, Janc Marija, Vasilič Fanika, Karišnik Salih, Kumer Lilijana, Urbanija Cornelija, Bogdanič Ivo, Meglič Matija, Debenec Tomaž, Ahačič Janez, Faflik Aleš, Šivic Branko, Perc Željko, Savičič Milivojka, Djurič Kata, Zukanovič Mirsa, Ilič Nadica, Perko Viljem, Kolač Bojana, Jurjaše-vič Jožica, Jaušovec Bojan, Vručina Josip, Divkovič Janja, Feratovič Reko, Brlek Marija, Hribar Marija, Ribarič Tatjana, Debeljak Zofka, Stajnko Jožefa, Činč Marija, Brejc Marija, Debeljak Marija, Dolžan Marija, Frantar Ivana, Skrjanc Peter, Perčič Viktor, Rozman Marija, Keršič Anica, Hočevar Frančiška, Lučki Mirko, Omerhodžič Ševka, Valjavec Irma, Eršte Branko, Serčič Katarina, Markovič Gordana, Hočevar Marija, Švab Vinko, Perko Edi, Perkič Marija, Uzar Janez, Jelakovič Franjo, Pogačnik Draga, Kaštrun Robert, Vukota Darko, Cvrtnjak Fanika. IZ BUDUĆNOSTI: Škripač Miroslav, Gača Smiljenka, Jakopič Verica, Novosel Mladen, Kraljič Josip, Prettner Branko, Petrosanec Katica, Petrosanec Nenad, Lengelič Ružiča, Vadjon Nada, Kancijan Željko, Petak Slava, Bohnec Tomo, Ivanuša Marija. V MREŽO: Litija Tržič II Ludbreg II Banja Luka II Ptuj Rogaška Slatina Beograd I Bled Dakovo IZ MREŽE Bled Kranj III Litij a Titovo Velenje Šoštanj Crikvenica Šibenik Beograd II Zrenj anin Titograd I Slovenj Gradec Celje I Vranje Rogaška Slatina Prevalje Sežana Dubrovnik Ljubljana I Kragujevac II Kovačevič Sonja Prešeren Simon Dragič Slavica Vujič Darinka Biber Martin Krsnik Zdenka Mihajlovič Dragan Frčej Blanka Grizelj Gordana Ažman Barbara, Kozalj Ivana Meglič Boštjan Savšek Firdolina Molan Andreja Klavž Elizabeta Denopoljac Snježana Meič-Sidič Senija Stanišič Jelena Rajič Irena Zindovič Batrič Herman Metoda Kolar Stanislava Milenkovič Divna Školnik Vida Lakovnik Antonija Trbižan Irena Njavro Marija Zaplatil Majda Jankovič Dragan JUBILANTI - 30 let IZ SOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Kaj rada berem Doma imam veliko knjig. Veliko sem jih že prebrala, zdaj pa obiskujem šolsko knjižnico. Najraje berem pustolovske knjige, ki imajo veliko dijaloga. Te knjige se mi zdijo zelo zanimive, saj se včasih sploh ne morem ločiti od njih, da bi napisala domačo nalogo. Katarina Remškar, 7. a Zelo rada obiskujem knjižnico. Rada berem kriminalke, detektivke, skratka pustolovske knjige. Rada jim berem zato, ker se pri nas doma nič ne dogaja. Takrat sežem po knjigi in se znajdem v svetu domišljije in resničnosti. Včasih presedim ob knjigah tudi po nekaj ur, če so zanimive. Martina Horžen, 8. b Vse knjige rada berem. Najraje pa knjige o vojnah in knjige, v katerih je polno humorja. Knjige o vojnah so mi zelo všeč, ker rada poslušam dogodke iz vojne. Največkrat si knjige izposodim v šolski knjižnici, kjer knjige izbiram po svojem okusu. Mojca Švajger, 6. a ZAHVALE Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar nas druži — so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačičeva) Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA KRALJA se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji Peko, kolegiju, sodelavcem tozda Gumoplast, sodelavkam šivalnice 512/3, sindikatu, Budučnosti iz Ludbrega, firmi Elastogram iz. Pirmasensa in ansamblu Blekato za podarjeno cvetje, vence in denarno pomoč. Še posebej hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, čustvovali z nami, nam izrazili sožalje in ga tako številno spremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. žena s hčerkama Ob boleči izgubi brata ANTONA KRALJA se iskreno zahvaljujem ožjim sodelavcem montažnega oddelka 521 za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. sestra Marija 4. junija je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša ljuba mamica in hčerka LILJANA HRNČIČ. Lepa hvala vsem, ki obiskujete grob moje mamice sin Gašper in Hrnčičevi Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcerm v tozdu Poliuretan za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Hvala tudi mojstrom in vsem za lepe želje in poslovilne besede. Pri delu želim vsem veliko uspehov. Marija Sluga Ob priliki odhoda v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem moje izmene oddelka 512/4 za izkazano pozornost. Najlepša hvala za prejeto darilo. Prav tako tudi lepa hvala za darilo skupini, s katero sem bila v Čatežu. Vsem skupaj mnogo uspehov pri nadaljnem delu. Bernarda Perčič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem nabavnega in prevzemnega oddelka 300 za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Hvala vsem za lepe želje in poslovilne besede. Obenem vam želim vsem mnogo osebnega zadovoljstva in delovnih rezultatov. Peter Frantar Ob odhodu v pokoj se delavcem oddelka 524 in pa nad-mojstrom montaž iskreno zahvaljujem za lepa darila. Obenem jim želim še veliko delovnih uspehov. Franc Bučan Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem oddelka 510 iskreno zahvaljujem za darila in prijazne besede ob odhodu iz kolektiva. Vsem skupaj pa še v naprej želim veliko uspeha pri delu, medsebojnega razumevanja, predvsem pa osebne sreče. Marija Janc Delovni organizaciji in sindikatu, sodelavcem podplatne modelirnice, modelirjem, delavcem sekalnice, finančno-računovodskega sektorja in kontrolorjem, se ob izgubi našega dragega moža in očija JOŽKA DOBRINA zahvaljujemo za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja ter spremstvo do mnogo preranega groba žena Majda s hčerko in sinom Ob boleči izgubi našega dragega očeta STANKA KOJIČA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam šivalnice 512/1 in sodelavkam in sodelavcem tozda Poliuretan za izrečena sožalja in denarno pomoč žalujoči hčerki Branka Dacar in Nada Kovačevič z družinama Ob izgubi dragega očeta ANTONA MURGIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v tozdu Gumoplast za denarno pomoč in izrečena sožalja sin Brane Vsem, ki ste se poslovili od našega dragega očeta VALENTINA SPENDALA in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Hvala sodelavkam šivalnice 512/4 za lepo cvetje in denarno pomoč. V imenu družine Francka Gabrovšek Ob smrti očeta JAKOBA NEJAKA se sodelavkam in sodelavcev iz oddelka 541 — plastika iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izraze sožalja hčerka Marica Lauseger z družino Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 300 za izkazano pozornost in lepo darilo. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče ter medsebojnega razumevanja. Vinko Studen Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam šivalnice 512/2 ter režije in vsem kontrolorkam v šivalnici in vodji kontrole za prelepo darilo, za vse dobre želje ob odhodu. Pogrešala vas bom drage sodelavke, saj smo se dobro razumele. Vsem želim še dosti delovnih uspehov predvsem pa zdravja. Zahvaljujem se tudi delavskemu svetu tozda Obutev za lepo sliko ob koncu mandata. Vsem želim plodnih zasedanj, saj problemov v tako velikem podjetju ne manjka. Zahvalim naj se tudi aktivu rdečega križa Peko za izkazano pozornost in lepo darilo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zofka Meglič Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem montažnega oddelka 523 zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Prav tako se zahvaljujem mojstrom in režijskim delavcem. Hvala za dolgoletno sodelovanje. Vsem želim še mnogo delovne in osebne sreče ter medsebojnega sodelovanja. Slavko Keršič ANTON KRALJ V ponedeljek 7. junija 1988 smo se v njegovem rodnem kraju poslovili od dolgoletnega sodelavca in prijatelja Antona Kralja, vodja TOZD Gumoplast. Anton Kralj se je v delovni organizaciji kot samostojni orodjar zaposlil prav v obdobju intenzivnega utiranja nove razvojne poti delovne organizacije, izdelave orodij. Kot kvalificirani orodjar se je hitro vključil v delovno sredino ter marljivo in vestno opravljal delo, ki mu je bil in ostal zvest vse življenje, delovanju zmogljivostim in tehničnemu napredku strojev za izdelavo izdelkov iz plastike. Obogaten z delovnimi izkušnjami, ki si jih je pridobil z delom doma in v tujini je z leti postajal nenadomestljiv pri snovanju razvoja izdelav izdelkov iz plastike. Marljivo delo in neslutene razvojne perspektive s katerimi se je srečeval še kot urejevalec strojev v plastiki, kasneje pa kot mojster, nadmojster in vodja plastike so ga oblikovale kot priznanega strokovnjaka v in izven delovne organizacije pripravljenega prenašati svoja spoznanja in znanja na sodelavce, kot strokovnega in delovnega vodjo, zadolženega za reševanje odprtih proizvodnih pa tudi običajnih vsakodnevnih človekovih problemov. Njegove strokovne in osebnostne lastnosti so se posebej uveljavile ko je bil v letu 1978 imenovan za vodjo TOZD Gumoplast, nepogrešljiv pri vprašanju razvoja novih izdelkov, pa tudi pri prevzemanju obveznosti glede rokov izdobav ter njihove kvalitete. Kljub angažiranju na delovnem področju se je vseskozi vključeval v različne aktivnosti, predvsem v krajevni skupnosti kjer smo ga srečevali kot enega izmed pobudnikov za izgradnjo koče na Javorniku ter aktivnega funkcionarja športnih pa tudi kulturnih društev v krajevni skupnosti. Nesreča je preprečila uresničitev nešteto idej, zamisli in snovanj, ki jih je v sproščenem razgovoru večkrat omenjal in jih v sredini tudi skušal uresničiti tudi v času, ko so ga njegovi sodelavci po nesreči obiskali v bolnišnici. Njegova delavnost in prispevek, ki ga je dal delovni organizaciji, ga bodo ohranili v trajnem spominu, še posebej pa bo ostal v spominu sodelavcem kot delovni in osebni prijatelj. JOŽKO DOBRIN Verjeti nismo mogli, da ga ni več, saj je bil nekaj dni prej še med nami. Pogovarjali smo se o delu, nalogah. Nit njegovega življenja se je pretrgala nepričakovano. Vedeli smo, da bije bitko z boleznijo, toda upali smo, da bo zmagal. Želje so ostale neuresničene in hotenja neizpolnjena. Rodil se je pred enainpetdesetimi leti v Tržiču. Že zelo zgodaj se je odločil za poklic čevljarja. Po končani vajeniški šoli se je leta 1954 zaposlil v naši delovni organizaciji. Svojo življenjsko energijo je podaril Peku, zato bo njegov prispevek nepozaben. Nenadni konec nas primora, da si zastavimo vprašanje: smo dovolj časa posvetili nekomu, ki ga vsakodnevno srečujemo, s katerim skupaj rešujemo probleme in težave? Bremena službenih dolžnosti si delimo, svoja nosi vsak sam. Še dolgo bomo nosili v sebi lik sodelavca, ki ga ni več, ostala bo praznina, ki boli. Ne znamo z besedami izraziti tega, kar zdaj čutimo. Odprta noč in dan so groba vrata al’ dneva ne pove nobena pratka, je zapisal naš največji slovenski pesnik. Kako kruta in hkrati resnična je njegova misel, se zavedamo šele ob odprtem grobu. sodelavci FRANCI ŠKRJANC Težko in boleče je med sodelavci odjeknila vest, da ti je kruta usoda ustavila dih in srce ter te za vedno iztrgala iz naše sredine. Mnogi tega nismo mogli verjeti, saj si ves čas vestno opravljal naloge in še pred dnevi živel in delal v krogu svojih sodelavcev. Toda resnica je boleča. Kruta smrt te je iztrgala od domačih, od znancev in prijateljev. Življenjska luč, dragi Franci, ti je ugasnila, med nami pa bo še naprej ostal in živel spomin na dobrega prijatelja in nekdanjega sodelavca. Rodil si se leta 1966 v kmečki družini. Po končani osnovni šoli si se zaposlil v naši delovni organizaciji, sprva kot dostavljalec materiala v nekdanjem oddelku 511, kasneje pa si zaradi svoje pridnosti in prizadevnosti napredoval v sekalca zgornjega usnja. Življenska luč ti je ugasnila v najlepših letih tvojega življenja, ko si iz dneva v dan reševal težke naloge, ki jih je od tebe zahtevalo delovno mesto in okolje. Leta, ko si živel in delal v našem kolektivu, so bila in so še za našo delovno organizacijo težka. Kljub težavam si živel s kolektivom, zavedajoč se, da bo prišel boljši jutri, ko se bo delovna organizacija otresla težav, ki jih obdajajo. Tudi v tem pogledu ti gre zahvala delovnega kolektiva. Dragi Franci! Ko se poslavljamo od tebe v imenu tvojih nekdanjih sodelavcev, v imenu delovne organizacije Peko, v kateri si preživel šest kratkih, a ustvarjalnih let in vseh, ki so se zbrali na tvoji zadnji poti, se niti ne zavedamo krute usode in praznine, ki je ostala za teboj. Iskreno sočustvujemo s tvojimi domačimi, tebe Franci pa bomo ohranili v trajnem, lepem spominu. sodelavci oddelka 512/6 ŠUŠTARSKA NEDELJA V letošnjem jubilejnem letu Peka bo jubilejna tudi ŠUŠTARSKA NEDELJA. Že od začetka, vsako leto pa bolj in bolj, je to tudi praznik Tržišča. Prireditveni odbor za izvedbo prireditve se je že sestal in določil okvirni program praznovanja. Ker je prireditev tradicionalna, problemi pa vsako leto enaki, je treba do jeseni zagotoviti in urediti stalni prostor za modne revije in rezervne prostore za prodajo v slučaju slabega vremena. PRED DOPUSTOM SMO PRIPRAVLJENI? Da se je začela sezona dopustov kaže gneča na cestah, v trgovinah, avtobusih in železniških postajah. V gneči je težko misliti na vse, da bi na dopust odšli nepripravljeni in utrujeni, pa tudi ne gre. Modro je že nekaj tednov prej misliti na priprave. Dobro je napraviti plan nakupov za stvari, ki jih je treba še kupiti. To so pripomočki, ki nam pripomorejo k boljšemu počutju ali pa blažijo težave, na primer opekline. Preden odidemo od doma zapremo vse pipe, izključimo električne aparate in naprave, zapremo okna, sosedom povemo naslov letovanja, da nam v slučaju potrebe pošljejo telegram. Še pogled v torbo, če so v njej vsi dokumenti, rezervacije, zdravstvena izkaznica in podobno. Ko smo vse to postorili, ne mislimo več na dom in na težave, ki nas čakajo v jeseni (ozimnica, problemih z otroki, ko bodo šli v šolo). V počitniških kapacitetah Peko bo letos letovalo 353 naših delavcev, od tega 112 v Čatežu, 229 ob morju in 12 v Atomskih Toplicah. Nekaterih bodo hodili po okoliških planinah, nekateri pa namakali noge v »la-vorju«, kakorkoli že UŽIVAJTE IN SREČNO! Modne revije bodo na hokejskem igrišču ZA VIRJEM. Igrišče je treba za to primerno urediti. Izmed treh variant projekta je izbran tisti, ki predvideva preureditev v stilu LJUBLJANSKIH KRIŽANK. Projekt je obsežen, zato bo do letošnje Šuštarske nedelje izpeljana prva etapa, ki obsega: postavitev garderob in sanitarij ter po možnosti tribun. Po zaključku del v prihodnjih letih, bo to pokrit prireditveni prostor za večnamensko uporabo; pozimi bo drsališče, v poletnem času bodo tam prireditve. Navajeni smo, da je prva nedelja v septembru lepa in sončna. Toda lahko jo skazi tudi dež, tako kot lani. Turistično društvo si prizadeva, da bi se v takem primeru uporabili vsi razpoložljivi prostori, to so predvsem velike veže v hišah na Trgu svobode. Te bo treba seveda primerno opremiti in pripraviti za presenečenja »od zgoraj«. Že desetletja je bila uvod v Šuštarsko nedeljo »frajšre-hunga«. Vajenci, po novem učenci usmerjenega izobraževanja, so na način kot je bil v navadi pri cehih, dobili spričevala na osnovi uspešno opravljene »frajšprehunge«. Letos frajšprehunge ne bo, ker končujejo šolo le trije učenci. Da pa ne bi bilo brez tako pomembnega dogodka, kot je bil sprejem vajencev med pomočnike, bo Mladinsko gledališče Tržič pripravilo igrano delo, kjer bo prikazan cehovski običaj. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.