ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MAYRJEV CATALOGUS LIBRORUM, PRVI V LJUBLJANI TISKANI KNJIŽNI KATALOG, SPET V EVIDENCI BRANKO REISP S protireformacijo, v kateri je bilo priza- deto zlasti plemstvo, in verskimi vojnami se je gospodarsiko stanje naših pokrajin močno poelabšalo. Kulturno življenje je za- stalo. V drugi polovici XVII. stoletja pa so že premagane hude gospodarske posledice tridesetletne vojne. Obrt, zlasti pa trgovina, zaradi lege kranjske dežele pamemibna go- spodarska panoga, zopet bogati plemiča in nekatere meščanske družine. Pogoji za kul- turno življenje se izboljšajo. Pojavijo se domači pisci, ki morajo svoja dela sprva tiskati na tujem. Ko pa Ljubljana po skoraj sto letih zopet dobi svojo tiekarno, za oib- stoj katere so torej že dani pogoji, se ma- terialni itemelji kulturnega življenja še iziboljšajo. Začne se kulturni razcvet, ka- kršnega dotlej z izjemo proteistantske de- javinosti Ljubljana še ni doživela. Omenim naj le publicistično delo Janeza Ludvilca Schönleibna, Janeza Vajkarda Valvasorja in Janeza Gregorja Dalničarja na zgodovin- skem ali še boilje na širšem domoznansltem področju, Janeza Štefana Florjančiča in Franca Alberta Pelzhofferja na pravnem, Marka Gribca iin Volfganga Andreja Vidma- yerja na medicinskem in Matije Kastelca in iše drugih piscev ma verskem področju. Na prelomu etoletja se ustanavljajo znan- stvena društva, bogate se privatne in uista- novi se prva javna knjižnica. Jezuitska gimnazija ipreraste v višjo šolo. Ljubljana postane umetnostno središče in ohrani ba- ročno podobo, kakršno je dobila v tej dotbi, še do danes. Da so bili pripravljeni in dani pogoji za tak kulturni razcvet v nas'lednjih desetlet- jih, vidimo tudi iz drobnega, toda pomemb- nega dejstva, da izda tisikar Janez Krstnik Mayir prvi v Ljubljani tiskani knjižni ka- talog jeseni 1676. leta, ko začne v Ljnbljant tiskati. Iz knjižice izvemo, da je imel tiskar in kinjdgotržec Mayr naprodaj okrog 2500 različnih del, kar ni malo, in pomeni, da Ljubljana takrat ni bila provincialno, od kulturnih tokov nedotaknjeno mesto in da so bili tudi v širšem zaledju številni ljubi- telji znanosti in kupci knjig. Baron Jožef Kalasanc Erberg je imel edi- ni znani izvod tega kataloga v svoji biblio- teki pod sdgnaturo LIX.' Precej podrobno ga je popisal leta 1825 tudi v svojem roiko- pisu: »Versuch eines Entwurfes zu einer Li- terar-Geschichte für Krain«.^ Vsa kasnejša literatura le povzema podatke iz Ei^bergo- vega rokopisa ali pa iz Klunove objave dela tega rdkopisa v Mittheilungein des histori- schen Vereines für Krain iz leta 1852.' Nov 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je Radicsev podatek iz leta 1881, da je bil katalog tega leta prodan izven dežele.* O tem Radicsevem podatku je Šlebinger v Slovenskem biografskem leksikonu leta 19'53 zapisal takole: »Edini znani izvod kataloga, ne^koč v Enbergovi posesti, je bil 1881 na dražbi neznano kam prodan«.' Dejstvo ipa je, da ima Knjižnica Narod- nega muzeja v Ljubljami Erbergov izvod Mayrjevega kataloga v svojem knjižnem fondu ß isignaturo 16553. Ker je prišel del Efbergovih zbirk v last Deželnega muzeja leta 1880, knjiga pa ima poleg Erbergovega žiga na naslovni strani samo še žig: »Knjiž- nica Narodinega muzeja v Ljubljani«, toTCJ žig iz časa med obema vojmama, in je bila po signaturi soideč katalogizirana leta 1936 ali 1937, sodim, da je ležala neopažena ali neevidentirana v muzejskem fondu od leta 1880. V poročilu muzejskega kustosa Kanla Dežmana Kranjskemu deželnemu odboru o nakupu Dolskega arhiva se navaja v 10. po- glavju: »Camiolica. Alte Laibacher Drucke nebst andern von Krainern herrührende oder auf Krain Bezug habende Bücher«. 51 različnih del in še cesarski patenti in odredbe oblasti, zibirka juridionih razprav iz preteklega (XVIII.) stoletja in kolekcija moliivenikov, tiskanih večinoma v Ljublja- ni. iPosebej pa Dežmam pravi, da navaja le važnejša dela.^ Ni torej nemogoče, da je kataloig tega leta prišel v last Deželnega muzeja z drugimi Erbergovimi arhivalijami, ki so bile začasno zaradi pomanjkanja pro- stora do preselitve v novo stavbo Deželnega muzeja leta 1888 spravljene v dveh velikih omarah v stanovanju muzejskega varuha v Hcejskem poslopju.'' Možno pa je tudi, da je iknjiga prišla v ilasi Narodnega muzeja šele po letu 1918, ker —• kakor že povedano — nima starejših žigov. Zato lahko popravimo Radicsevo navedbo in Šlebingerjev podatek v Slovenskem bio- grafsikem leksikonu. Naš prvi v Ljubljani tiskani knjižni katalog se torej hrani v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Dodal bi še ibdbliografski popis knjige: CATALOGUS LIBRORUM qui NUNDINIS LABACENSIBUS AUTUMNALIBUS IN OFFICINA LIBRARIA JOANNIS BAPTISTAE MAYR, Venales proftant (tiskarski ekslibris) Anno M. DC. LXXVIII. (II) + A-A4 do M-Ma + A-A4 do D'D2 listov (= 63 lisiov). 15,5 cm X 9,3 cm. KaJkor že rečeno, ima knjiga na naslovni strani Enbergov žig, na hrbtni strani na- slovnega lista pa žig: »Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani«. Platnic knjiga nima, ohranjen je le prednji ščitni list. Erberg je očitno štel še ta list, zato vsi pišejo, da ima knjiga 128 inamesto 126 strani. Na hrbtni strami iega lista je s črnilom napisana be- ležka : Opusoula Bonavent Baronis edita Lugdund A. 1669 Lastnik kataloga se je torej zanimal za dela frančiškana Bonaveniture Baronija, to- jenega v Olonmelu na Irskem 1610. leta in umrlega v Rimu leta 16%, ki je bil navdu- šen branilec idej škotskega teologa in filo- zofa, frančiškana Dunsa Soota (okrog leia 1:2&5—^1308), profesorja v Oxfordu in na- sprotnika dominikanca Tomaža Akvinskega. Bonaventura Baronij je res nekaj časa de- loval tudi v Lyonu (= Lugdunum Segusia- norum), kar je razvidno tudi iz teležke. Baron Jožef Erberg je imel eno Baronljevih del v svoji biblioteki in sicer: Metra mi- scillainea, Colonia 1657.^ Tudi Mayr je imel Baroni jeva dela naprodaj; navedena so v katalogu na strani 1I2. Na drugem listu je Mayrjev predgovor bravcu. Latinski tekst navajam v celoti: Ad Lectorem. Quo magis demonstrare possem, quam grato ac humili animo peterem venerari & demereri Gratioisissimum Indultum, quo me Reverendissimi & Illustrissimi Status in- clytae hu jus Provinciae Carnioliae beärunt; non solum in erectione novi Typographaei magnas exipensas feci, sed etiä Officinam meam librariam oopiosä suppellectile magno cum sumptu instruxi. Et ut scire posses. Amice Lector, libros, quos oommodo tuo adduxi, eos praesenti Catalogo conscripsi. Quod si videro obsequium hoc meum gra- tum fuisse, majori adhuc oopia Officinam meam locupletabo, quo amplius inservire possim. Tu interim Erudite Lector bene vale, & conatum meum favore tuo promove. Bravcu. Da bd mogel tem bolj dokazati, s kako hvaležnim in rponižnim srcem skušam izreči spoštovanje in se izkazati zaslužnega za darilo, s katerim so me osrečili zelo spošto- vani in odlični preimenitni stanovi te slavne kranjske dežele; me samo, da sem mnogo 'potrošil za postavitev tiskarne, ampak sem tudi svojo knjigarno ob velikem strošku opremil z bogatim pohištvom. In da bi mo- gel vedeti, ljubi bravec, knjige, ki sem jih abral v tvoj prid, sem popisal v tem kata- 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA logu. In Če ibom videl, da je bila ta moja ustrežljivost dobrodošla, bom še z večjo za- logo obogatil svojo trgovino, da bom še v večji meri mogel ustreči. Ti pa, učeni bra- vec, medtem zdravstvuj in z naklonjenostjo podpri moje prizadevainje. Knjige 6o razvrščene abecedno po strokah, z mavedbo formata (fol., 4, 8, 12, 16, 18, 24, 32): a , 1 Število Stroka Libri Theologici, Concionatorij, As- ecetici, & c..........420 Libri Juridici.........545 Libri Medici..........523 Libri Philosophici, Philologici, Histo- rioi, Mathematici, Gymunastici, & Mechanici..........595 Teutische Theologische Bücher . . . 284 Teutsche Hißtorische, Politische vnd Philosophische Bücher.....572 Libri Gallici.......... 6 Libri Italiei.......... 3 Libri Musici.......... 18 Skupaj 2566 , Podrobnejši študij Mayrjeve knjižne za-i loge bti dal gotovo zanimive rezultate in bi dopolnil kultu rnozgodovinsiko sliko dobe. ! OPOMBE 1. Verzeichniss der Bücher in der Freiherrl. Erbergischen Bibliothek 1798, XXXI. (Rokopis v Državnem arhivu Slovenije). — 2. Erberg Jožef, Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Ge- schichte für Krain 1825, 82—84. (Rokopis v DAS). — 3. Klun Vinko Fereri, Beiträge zur Literatur- Geschichte von Krain MHVK VII 1852, 68. — 4. Radios Peter, Geschichte des Deutschen Buch- handels in Krain; Arhiv für die Geschichte des deutschen Buchhandels VI 1881, 83. — 5. giebin- ger Janko, Mayr; Slovenski biografski leksikon II, 74. — 6. Bericht des Musealkustos Karl Desch- mann an den hohen Krainischen Landesausschuss über das dem Landesmuseum um den Betrag von 1000 fl. zum Kaufe angebotene Lustaler Archiv des verstorbenen Josef Baron Erberg 1880, 69. (Rokopis v DAS). — F. Obravnave deželnega zbo- ra Kranjskega v Ljubljani XXL 1881, 352. — 8. Verzeichniss der Bücher, XIV. < 61