K m ec c k a t rgavina Zivino bodo izvažale le zad^uge Doslej je bil v naši drzavi izvoz živine organiziran tako, da se je količina izvoza delila na tri skupine izvoznikov. 40% ao dobile zadruge (zadi-užne zveze), 20% osebe, ki pitajo živino, 40% pa trgovei izvozniki. Dostikrat se je pa zgodilo, da zadružne zveze niso prodajale le živine zadružnikov in so se bavile z izvozom kakor trgovci, prodajale so pa tudi izvozna.dovoljenja petičnim možem, ki so potem živino izvozili na svoj račun. Jasno, da od takega izvoza zadruge in kmetje pogosto niso imeli koristi. Zato je ravjiateljstvo za zunanjo trgovino določilo, da se izvoz živine ne odobrava več zadružrtim zvezam. osebam, lti pitajo živino, in trgovcem. V bodoče bodo dobivale izvozna dovoljenja le zadruge, in to izkljnčno reiske zadruge. Zadruge bodo morale prijaviti izvoz živine ravnateljstvu za zunanjo trgovino, nakar bodo dobile dovoljenje za izvoz. Ta nova odredba gse za tem, da se pomsga le zadružništvu, in to praverrm živinorejskemu zadružništvu. V bodoče ne bo dovoijena nobena tr/rovina pod plaščem zadružništva. Ravnatelistvo za zunanjo trgovino bo strcgo pažilo na to, da zadruge pri izvozu v resnici nakladajo zadružno živtno, ali pa živino, ki je kupljena od zadnižnikov. To porr.eni, da nihče, ki ni član ene ali dnjge zadnige, ne bo mo-gel v bodoče veC prodati svoje živine za izvoz in se bo moral vsak kmetovnlec organizirati v eni ali drugi živinorejski zadrugi. Postavljeni. bodo posebni organi, ki bodo vrSill nadzorstvo v smisiu navedenih predpisov. Eadruge bodo morale v nar>rej javMati ravnateljstvu za zunanjo trgovino število glav živine, ki jo -¦".družniki pitaio za lzvoz. s približno označbo fasa, kdaj bo živina za izvoz sposobna. Za pri:'avl.ieno živino predvideva ravnatelistvo za zu"anjo trgovino preduime, kar pomeni kredit za r^.kup krme za pitsnie. • ^s*o banov5n>s'<e??a pp«l»T^»»?RYaJ- 3obava pšenice za m!ine. V poaledniem Casu je ;':.'.o opažai;, da dobivajd naši mlini čimdalie r/ianj pšenice iz Vojvodine ter je obstojala nevar: -Łt, da bi sfasoma sploh morali prenehati z obra^ovanjem. VideC ta položaj, je sklenil Banovinfid prehranievaip.' ravoc!, da odpomore s tem, da bo dobavljal tukajfnjiii mlinom "potrebne kollčine pšenice. Napravll je s Prizadpm dogovor, v smi- slu katerega bo Prizad dal Prehranjevalnemu zavodu od časa do časa na razpolago primerno količino pšenlce, katero bo nato Banovinski prehranjevalni zavod porazdelil med tukajšnje mlinairje. Zato naj se vsi, ki potrebujejo pšenico, obrnejo na Banovinski prehranjevalni zavod z navedbo, koliko pšenice hočejo prejeti za potrebo 14 dni do treh tednov. Banovinski prehranjevalni zavod jim bo nato poslal v podpis naročilnico in položnie.o za plačilo protivrednosti. Dobava moke iz Vojvodine je postala v zadnjem času zadovoljiva in so bile potrebe Slovenije v glavnem pokrite. Kljub temu pa so se dogajali primeri, da v enem ali drugem kraju Slovenije ni biJo dovolj moke na razpolago ter je zaradi tega dobil banovinski prehranjevalni zavod (Prevod) prošnje za nabavo moke. Da se slične zadrege ne bi več ponavliale, je nakupil Prevod (Banovinski prehranjevalni zavod) v Bački večjo količino moke, ki jo bo dobavljal kupcem v Sloveniji samo v vaeronskih količinah. in sicer v razmerju 1:7 (1 del ničle in 7"delov enotne moke). Kdor se zanima za nakup moke, naj se takoj abrne na Prevod za ponudbo. Preskrha z oljem. Prevod je napravil s Prvo hrvatsko tvornico olja v Zagrebu dogovor, da bo navedena, tvornica dobavila za Slovenijo onc količino olja, kakor io je dobavila v letu 1939.. ko še ni bilo nobenega pomanikanja olia. Da se prepreči špekulativno zala^anje z ol.iem. je naroŁi! Prevod vsem veletrgovcem v Sloveniii, da sost?viio sezname svoiih odjemalcev trgovcev iz leta 1939. V navedenih seznamih mora bitt označena količina olia, katero je kupil detajlist leta 1939. od dotičneea veletrsovca. Trgovoi-detailisti si mora.io torej nabavliati olie v istih^količinah in pr? dotiftnih veletrpovcih, kakor. ro ši ga nabavl^pli v letu 19"9., kaiti pri drusnh veletrfrovoih p-a ne bodo dobiii. Oni detailisti. ki so zaCeli s svoio trgovino po 1. januarju 1940. nai javiio dotiCnemu veletrrrovcu, pri katerem so letos kupovali in ho?eio še kvoovati o!^e, koi^ino. katero ra?<!naio. da bodo notrebovali v let.ognjem letu. DoVični veletrjrovep bo sr>oro^!! niihovo pri^avo Prevodu, ki bo n?*o ^^<^«^1 ods^o^rprijiio^o Volifiino olia. TuJi kosii se bodo proJale Doslej se je kostem posvečalo le malo pažnje, smatrajoč. da so brez vrednosti. Le nekaterl poaestniki f§ zbiraii kosti, jih dro-bili s pomočjo posebnih mlinov ali pa kar mehanično. ter ji1' uporabljali kot kurjo krmo. Tu in tam se je našel še kak podjeten človek, ki je kosti zbiral, mlel fn zmleto kostno moko izvažal. Z ozirom na sedanje pomanjkanje fosfornih gnojil, zlasti kostne moke, ki je važna za gnojenje, je pa ravnateljstvo za prehrano začelo z akcijo zbiranja kosti. V tozadevnem pozivu, izdanem prebivalstvu, je ravnateljstvo za prehrano povedalo slede^e: V naši dJ> žavi je zavladalo pomanjkanje nekaterih unietnj^ gnojil, ki so važna za gnojenje zemJjišč; zlasti lil dovolj superfosfatov. Ker je v kosteh mnogo foafornega gnojila, so se na merodajnih mestih odločili, da se prepove izvoz moke, ki se pridobtva z mletjem koati, in da se po vsej državi opozorl prebivalstvo, naj ne meče kosti proč, temveč jih zbira. V naši državi je več tvornic, ki odkupujejo kosti za izdelovanje kostne moke. Poslovanje teh tvornic se bo sedaj še povečalo. Zato naj prebivalstvo pazno zbira ln stavl na stran vse kollčine kosti, da jih bo lahko prodalo, kadar pridejo odkupovalci. O ceni kosti se zaenkrat še nič gotovega ne ve. Najbrž pa bodo take, da se bo splačalo, kosti shranjevati na posebnem mestu. To bo tudi iz lepotnega ozira bolje, kot pa pustiti, da psi in mačke vlačijo kosti po dvoriščih in raznih drugih prostorih. Nekaj se bo pa le zaslužilo. >-^^^^^ Drobne gospodarske ves^i Prijava smrekovega žamanja, Ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Beogradu poziva vse izvoznike Jesa in žagarje, da ji pošljejo brzojavno ponudbe za odpadke pri žaganju smrekovega lesa z navedbo razpoložljivih količin in prodajnih cen franko vagon nakladalna postaja. Navede naj se, koliko blaga bodo imeli na razpolago v prihodnjih dveh mesecih. Ravnateljstvo polaga važnost na to, da dobi ponudbe tudi od najmanjših žag, ki imajo na razpolago katere koli* količine. Ako bi taki majhni žagarji ne imeli na razpolago toliko blaga, da bi mogli ponuditi cel vagon, priporoča ravnateljstvo, da se po dva ali trije žagarji združijo in stavijo skupno ponudbo. Na to v prav posebni meri opozarjamo lastnike maihnih žag. 500 vagonov trošarine psrostega sladkorja za slajenje moštov. Skupna količina trošarine prostcga sladkorja za slaienje moštov je za vso državo določena v višini 500 vagonov. Tretjino te količine zahtevajo dalmatinski vinogradniki in je v Split že prispelo 40 vagonov trošarine prostega sladkorja. Računaio, da. je letošnja vinska letina dala v Dalmaciji 900.000 hektov mošta, v vsej ostall državi pa btf pridelek znašal okrog 1,500.000 hl. Začasno je ustavljjen izvoa svinj v Italijo. Ravnate;;-tvo za zunanjo trgovino sporoča, da je za določen čas ustavlien izvoz živih svinj v Itaiijo, kakor je zač&sno ustavljen v Nemčijo. Izvoz naših vin. V septembru je bilo izvoženo iz Slovenije 71.277 litrov štalerskih vin. in sicer v Nemčiio 70.776 litrov. na Ceško pa 500 litrov. — Ves letošnji izvoz naših vin je znašal od dne 1. januarja do 30. septem.bra tejra leta 1.144.115 litrov. Od te množine ie bilo izvcčeno v TJsm?;jo 1,098.556 litrov, na švedsko 120 litrov, na češko 44,559 litrov in v Holandijo 879 litrov. Cene špecerijsl^ega blaga v Mariboru (Iz cenika Nabavljalne za4ruge drž. uslužbenc?v) Banatska pšenična moka Ogg in Og 8.50 dm, enotna krušna moka 4.70 din, ržena moka 5.50 din, mehka koni?.na moka Ia 3 din, pšenični zdrob 8.75 din, koruzni zdrob 4.50 din. zdrob za otroke 9 din, siadkor kristal 15.50 din, koeke in ptah 17.50 din, Santos ex!ra kava 90 din, Portorico kava 100 din, Franck 21 din, Kneipova sladna kava 20 din, sladna kava Jarc in ržena kava žika 16 din, praženi ječm,en Jarc 9 din. Franzovi makaroni in špageli 13 din, Pekatete makaroni in .špageti 16.50 din, polžki 13 din, rezanci 14 din, domača svinjska mast 26 din, slana bela slanina 28 din, prekajer.p. slan!na 32 din, hamburSka in papricirana slanina 35 din, gnjat 27-33 din, šun!:a v narezku 55 din, salama šunkarica 35 din, polislta salama 30 din, ogrska in lovska salama 75 din, jednenova kaSa 5t. 10 8 din, št. 7 9.50 d!n, St. 4 U din, jeCmenfek št. 000 13 din, novi fižol 6.50 din, nova čcbula 2 50 din, novi česen 8 d;n, mešana marme'ada 20 din. r>ia:Tl:čn8 marmela ":a 33 din, med 30 din, pavadižnikova omaka 23 do 25 din, kvas 50 din, sol Kreka 1.50 din, grmka sol 3 din. jedilna soda rbicarbonai 22 din, p?enični otrobi 2.25 din. koru^ni otrobi 1.50 din. m:!o 17-18 din. soda 2 din, rižev Skrob 22 din kiloerram. ¦•- Namlzno oli> If> 23 din. dalmatin^ko ol^čno olie 31 din, najfineiSp olično o1jo,37 din, T.inovi Uio TTn s 50 din. Ia 7^50 din, kts za vlaganje 3.50 din, 80% kisova kislina 54 din, rum 40 din, Btara slivovka 26 din, tropinovec 26 din, brinjevec 46 din, hruškov liker Vanili 78 din, 96% spirit 62 din, malinovec 32 din, petrolej 7 din liter. — Sir emendolec 40 din, sin trapist blok 35 din, čajno in kuhano maslo 40 din, rozine 14 din, dalmatinski mandeljni 38 din, celi medeni rožiči 6 din, mleti rožiči 6.50 din, keksi 30 din, drobtine 14 dln, klsli bonboni 505 50 dln kilogram. Cene goveje živine po sejmih VoU. Maribor debeli 8.50—9.50 din, poldebeli 7 do 8.25 dJn, plemenski 7.50—9.25 din; Ljubljana 7—9 din; Radovljica I. 10.50 dim, n. 9.50 din, III. 7 din; Kranj I. 9 din, n. 8 din, III. 7 din; Kamnik I. 8 din, II. 7.25 din, m. 6.50 din kg Hive teže. Biki. Maribor 6.50—8 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 6.50—7.50 din, plemenBke 7—8 din, klobasarice 5—6 din, molzne 6.50 do 7.50 din, breje 6—7.50 din; Ljubljana 4 do 7.75 din; Radovljica I. 8 din, H. 7 din, III. 5 din; Kranj I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Kamnik I. 7 din, II. 6 din, III. 5 din kg žive teže. Telioe. Maribor 7—8.50 din; Radovljica I. 10 din, II. 9 din, HL 7 din; Kranj I. 9 din, n. 8 din, III. 7 din; Kamnik I. 7.50 din, H. 7 din, III. 5.75 din kg žive teže. Teleta: Maribor 9—11 din, Ljubljana 9—11 din, Radovljica I. 14 din, II. 11 din; Kranj I. 9 din, II. 8 din; Kamnlk I. 9—10 dtn, II. 8 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 80—130 diin, 7—9 tednov 135—180 din, 3—4 mesece 210 do 370 din, 5—7 mesecev 390—560 din, 8—10 mesecev 570—800 dln, eno leto stare 850—1050 din; lkg žive teže 10.50—13.25 dln, 1 kg mrtve teže 14—18.50 din. — V Kranju so bili mladi prašički za rejo po 235 do 410 din, v Ljubljani pa 200 do 350 din komad. Pršutarji (proleki). Ljubljana 12—14 din, Radovljica 12 din, Kranj 15—16 din, Kamnik 13 do 14 din kg žive teže. Debele »vinje (špeharji). Radovljica 15 din, Kranj 17.50—18 din, Kamnlk 15 din kg žive teže. Mesne cene in ostali živalski produkti Ooveje meso. Maribor volovsko I. 16—18 dtn, H. 13—15 dln, meao bikov, krav in telic 12—18 dln; Radovljica I. 16 din, II. 14 din, ni. 12 din; trbovlje 16—18 dln; Kranj I. 18 din, II. 16 din, m. 15 din; Kamnik I. 16 din, II. 14 dln kg. TeleCje meso. Maribor I. 12—18 din, II. 12 do 16 dtn; Trbovlje 16—24 din kg. Svlnjsko meso. Maribor 21—22 dtn, Trbovlje 16—22 din, Radovljica 18 din, Kranj 22—24 din, JKamnik 20 din kg. OvCjje meso. Trbovlje 14 din kg. Slanlna. Trbovlje sveža 24—25 din, prekajena ?8 din, Radovljica 22 din, Kranj 26 din, Karanik Ž2 din kg. Svlnjska maat (zabela). Radovljica 24 dln, Trbovlje 26 dtn, Kranj 28 din, Kamnik 24 din kg. Med. Radovljica 24 din, Kranj 24—26 din, Kamnlk 32 din kg. Jajca. Radovljica 1.50 din, Trbovlje 1.70—1.80 din, Kranj 1.75 din, Kamnik 1.50 dta. komad. Mleko. Trbovlje 2.50 din, Radovljica 2 din, Kamnik 2 din, Kranj 2.25—2.50 dln liter. Surovo maslo. Radovljica 44 din, Kranj 40 do ¦44 din, Kamnik 32—38 din kg. Svinjske kože. Radovljica 12 dln, Kranj 8 do 10 din, Kamnfe 8 dJn kg. Ooveje kože. Radovljica 14 din, Kranj 22 do 24 dln, Kamnlk 23—25 din kg. TeleCje kože. Radovijica 16 din, Kranj 26 dtn, Kamnik 25 din kg. Volna. Kranj oprana 52—56-dhi, neojprana 36 do 40 din kilogram. Gene ostalih živil in krmil žito. Radovljica: pšenica 4.50 din, ječmen 4.50 dln, rž 4 dln, oves 4 din, koruza 4 din kg. — Krahj: pšenlca 4.50 dtn, ječmen 4.50 din, rž 4.50 din, oves 3.75 din, koruza 4 dln kg. — Kamnik: pšenica 3 din, jetmen in rž 3.50 dln, oves 3.25 dln kilogram. Fižol. Radovljica 9 din, Kranj 7—9 dln, Kamnlk 5 din kg. Krompir. Trbovlje 1.50—2 dln, Radavljlca 2 dtn, Kranj 1.75 din, Kamnik 1.50—2 dln kg. Jabolka. Radovljica I. 4 dtn, II. 3 din; Kranj 4—8 dln kg. Seno. Radovljica 100 din, Kranj 150—175 din, Kamnlk 100—150 dln 100 kg. Slamia. Radovljica 50 din, Kranj 75 din 100 kg. Sejmi 4. novembra goveji in konjski: Murska Sobota, Sv. Lenart nad Laškim; živinski in kramarski: Pilštanj, Braslovče, Pišece (namesto 3.), isto Razkrižje; živinski: Dravograd, Slov. Konjice — dne 5. novembra tržni dan: Dolnja Lendava; živinski in kramarski: Beltinci; svinjski: Ormož; goveji in konjski: Ptuj — 6. novembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; žlvtnski: Sv. Lenart v Slov. goricah; živinski In kramarski: Nova cerkev, Rečica ob Savinjl, Zabukavje nad Sevnico — 7. novembra tržni dan: Turnišče — 8. novembra svinjski: Marlbor — 9. novembra svinjski: Celje, Tjj> bovlje; živinski in kramarski: Ponikva.