! P. J. Stahl — A. A Maruška (Konec.) i XX. L Poslednja venca. ^P Vee se je bilo ponesredilo, vse je propadlo. ^^L >Je še dolga pot?« je vprasala Marušu. ^^Br>8i hudo izmučena, draga moja?« jo je vprašal veliti prijaielj. ^^H[>Ne, nisem. Le vedeti hočein, ali bova še dolgo hodila.« ^^Ht>Hvala Bogu, ne bova. Ali vidiš tisti gozd na desni? No, dobro! Tam ^^Ka pofivala. Toda, otrok moj, s tvojimi inočmi je pri kraju!« 145 >Ne, nel Pravim ti, vcrjemi mi, da ne.c^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Toda mož vidi. da bi utegnila omagatt, zato jo vzamc v naroeje, da in jo nesel. >Ne. ne. iiodem, da bi me še nosil!< je vzktiknila. ?Saj si bolj trudeu kot jaz. Nočem, ne maram!< "Sama sebi je govorila: sTo jc srainota. da bi uosili človeka, ki se je že toliko bojeval, ki je zmagoval in bil premagau« ko še malo ni ranjen.< KonČna je le priznala, da bo tuko prav. Dan se je zucel nugibati. Sonce ni vt*e tako pripckalo. Steza se je.vila zdaj med njivami jecmena, rži in pšenice. ki jih vojska še ni opustošila, zdaj skozi gozdiče polne svežega vzduha. Pttči vseh barv, metulji rmjraz-ličnejših vrst in roji divjili čebel bo se sprelctavali in brenčali. kot bi se nič na svetu ne bilo spreraenilo. iSjihova ma\& Ukrajina je ostala nedotak-njena in ni slutila uičcsar. Soncni žarki, ki so sinoči nedaleč odtod obsevaJi krvave poljane. so siiili skozi Hstjc. Na koncu poljane sc je pojavila vasica; hišice so se belile med vrtovi in soclovnjaki. Prišla eta na polje. tloj, koliko plavic!« je vkliknil prijatelj. »Poglej Tendar, Maruša! Nikoli jih še ni-sva videJa toliko in tako lepih!< >Vcš, Maruša, prileglo se uama bo. če malo sedeva. Z (Irobnimi prstki mi bos »plella iz plavic lep vencek.* Iztegnil je dolgo roko in začel trgati plavice. ki jih je dosegel. >Ne trgaj jih s prekratkim pecljem!« rau je rekla Maruša. »Priprav-nejše bodo za venec in tudi trdnejši bo.< Veliki prijatelj ni bil preveČ spreten. Včasih je izpulil kar cel šop, clu bi imel dolge peclje. »Ne smeš tako!« ga jc karala Maruša- >Če izpuliš kort-iiiue. ne bodo več pogaale. K.ako bi te ostela moja mati!« ^Cvetlic res ne zuam lepo nabirati,* je dejal stari junak. »Dovolj jih je. dovolj! Toliko si jih natrgal, da tie vem. kam bi z njirni. Veliki prijatelj je z zanimanjem opazova! zdaj delo drobnih prsto\. ki so spletali vence, zdaj Marušin obraz, ki se je uaenkral zresuil. ¦No, kaj preniisljuješ, otrok?t jo Tpraša. sSpomnila sem se plavic. ki rastcjo okrog naše hige, in veDCev, ki mi jih je spletala mama, ko sem bila §e majhna.« Čečvik jo je ustavil: >Da, kje je?< »K.omu ne bi bilo hado?< je dostavila. ^Le ptici ao brezakrbni, ki jira ni mar, kaj se med svetom godi.< Deklica je vstala. Nadaljevala sta pot. Nistft 5e dolgo hodila, ko zapa-zita vasico. >Vidiš to vas. Maruša?« jo je vprasal veliki prijatelj. >Da. vidim }o.< je odvrnila. >Velika je, kajne?« >Da, velika sc mi zdi.< »Da, mnogo vasi je velikih v naŠi nesrečui Ukrajini. Veliko je v njib žena, mater, sestra in. zaročenk, pa tiidi otrok, ki žalujejo; kajti po tej in po drugib atezicah so odšli njihovi možje in sinovi, njihovi braijp na vojsko.« Hodila sta Še dolgo, a molče. Iz daljave sta videla gozd. naglo sia se mu približala. >Tu sva,< jt* rekel veliki prijatelj. fazmikal veje in prodirai v hosio. ?Brž bova našla gošco, kjer bova iznova po&vala.« Imel je svoj cilj. kajti skrbro je pretaknil vsak grmič in prialuškovttl ob Tsakem sumu, da poiš<« na lleh in na trati sledove ali znamenja. ki jih je liotel odkriti. Slednjič se je pred njima odprla jasa. kjer sta se nstavila. -OdpoiHj se. MarnSa! VidiS to traio. ta mab? S6di pod hrastl Tis&& let jt* morda siar. \ se je videl in se ni padel.< \ resnici je bil hrast veličastcn. Na vse sirani je raztezal velik«wske vt-je. pod njini je bil prijeten hlad. Prav zraveu tega orjaka je ležalo na tleh od let podrto deblo drt*Seg& hrasta. Veliki prijatelj ga je ogledoval in zaČel misliti: ;Sekira se ga ni nikoli doteknila. Nikoli ni okusLl uasilja ljudi, se tfrela aa ni nikoli oplazila; a glej, zdaj leŽi aa tleh. Tako gre vse, kar Ži^i na zernlji, po poti minljivosti. Toda \z prahu in prsti hrasta ho zrastla nova miadika. Celo stvari vstajajo v mahn od rnrtvih!* Olrok ga je začudeno poslušal, ohenem pa zapazij n» golcm debliJ sta-rega hrasta skoraj enak veuec iz plavie, kot ga je bila spletla satno. Čudo-viio! Odkod to? 1» plavice so biJe še skoro čisto svežc*. MarnŠa ga pokaie velikemu prijatelju. Ta pa se ni prav nič za&^dil* Piijel je Teuec in ga vrgcl Maruši na kolena in rekel: >¦! ebi, Maruša, povem lahko "vse. A:enet' nama naznanja, da kmalu nc bova sama v gozdu. I>rija" tt-tji so že na poti. Nenadoina se je globoko iz gozda slišal žvižg. To je raladiČ, brez dvoma,« je rekel veliki prijatelj. ^Njegov gl^s se ni čisto razvit. Očetn bi bilo bolje slišati. Čuj Maruša! Poskusil bom temu noviucu dati dober nouk!« Položil je prste na ustuice in z njimi tako rezko zabrlizgal. da bi L* ne proglasila najmočnejBa ptica pevka v gozdti. Kmalu je bilo slišati ocm^v-Odi irch strani so m« odgovarjali slični klici. ¦Ne vznemirjaj se!* je rekcl Čečvik Maruši. ?Saj vidiš. za kaj gre. Wkuj Časa te bora inora] pustiti samo. Ostani tu in nc liodi drugam! Kraa5u si' lioni vpnil pote, Ne zapuščaj svojega mestaf-f Ostala bom,e enkrat je hotel videti junaško toTar'^co* ¦Nikar se Tdati žalostnim mislira,* ji je rekel. ¦"No. ne Wm za^osina,^ "je ožgovoriia Idamsa. . Ocftocna \>om*l* \eliki prijatelj je izginil v globinah gozda. XXI. ^K, Prestreljeni robček. ^^E MaruŠa je preudarjala. zakaj Ijndjc Škodujejo dmg drugemu- no~ ^^Biesto da bi se ljubili med seboj. Ali moj očc išČe prepira s svojiroi so5e(Ji-^^Be na niisel mu ni prišlo. da bi kdaj vzt-1 drugeinu polje in hišo. Zakaj nam ^^BOČejo ugrabiti Ukrajino? Rodovilnu iu najbopatejša dežela jt\ to jC res. ^^^li je (o potein upravioen razlog. da preženejo iz nje tiste, katerih last-nma je? -\foj Bog! Kdaj bodo vsi Ijudje dobri in res dobri? Globok mir. senca in svežt zrak jo je telesna zelo poživil, ker je °"a ižmučeiia od naporne hoje. \ gozdn jc postajalo mračno. Nevidna roka je počasi za^vila vse ^ene ^nrelikanc v ogromen ern plašč. ^^m Maruša se je v strahn dvignila. ^^B* Iznenada pa so od vseh strani zagrmclc puške. Počilo je mogoč(* vec ^^BOt tisočkrat. Videti je btlo. da se je po vscm gozdu cibenem vnel boj. ^^P desetih minuiali, ki so se deklici zdele silno dolge, je bilo vse koncano. Še daljši in še mučnejši se ji je pa zdel nesrecni molk, ki je nastai P" bojoem vpitju. Maruša si je mislila: >On, on je tudi sredi ognja.f Oborožen je bil »" je hotel utreti nasim pot preko meje. A v tem gozdu so jih presenctili. V božjih rokoh smo. Od Boga čakajmo svoje usode!« Seclla je pocl vt'Iiki hrast iu molila za vse. ki jih je ljubiia. Vsa zatopljena v gorečo moUu-v je baš prosila: ^Gospod. daj. da gu bom Le ridela!« Zdclo se ji je, da sa"ja. kakor da se pregriblje listje in pokajo veje. Toda saj ni sanjala: šumel*> j*-' bLizu, prav blizu, komaj nekaj korakov od njtr. Nenadoma so sc veje raz-maknile in prikazal se je veliki prijatelj. Bog ji je izpoliiil željo. Tod.i. ali je to resnično veliki piijatctj ali je le njegova senca? Tako bled je bil njegov obraz. da je deklici vzkiik veselja, ki je prišel iz otroškega s^ca. skoraj zamrL na ustnieah. »Maruša, ali vidiš ta rdeči robec?« je zaklical. >Da, vidim ga.« »No, dobro. Peljal te hom na rob gozda in ti pokazal pot. Uotlila boš naravnost, dokler ne pride5 do polja, z ajdo posejanega. Črez polje pelji' steza. Fo stezi prideš do mostiča. Na tem raostu boš izpustila oba venčka. Z druge strani mostu boš opazila na levi za mallm ailinom gozdič, ki bo iz njega prišc-1 mož. Če ti poreče: .Dobri Bog naj ti pomaga!'. mu boŠ od-govorila: .Dobri Bog mi ju pomagal!* in mu daj ta rohec! Si me dt>brn razumela, Maruša?e Počasi je govoril veliki prijatelj, počasi, kot ni imel nnvadc. Bolj i" bolj je bledel- 7'Ranjen si!-r mu je rekla Maru&a. »Ranili ao te!-- s.Majlina praska, Maruša: jntri je ne bo več. Pojdi. Ijuba moja, pojdi!1 Prijel jo je za roko. »Kako imaš mrzlo roko!< je vzkliknilo dekle. >Ne misli ua tuojo roko. srčok. Hitil Najprej pusti na mostu oba veut1*' in potem daj robček možu, ki bo prišel iz goadica, Čc te bo ogovoril: ,Boji ti pomagaj!* Pogum, Marusa! Gre za rešitev junaških branilcev, ki s(> **¦' ostali v Ukraiini.« Veliki prijatelj je liotel delati Marnši pot, pa ai imel moči. Ko je Ma-ruša videla, kako je slab, ji je oledenelo srce. Nenadoma sta dve mišicasti moški roki ruziuaknili veje. Preseucfciiii deklica je skočila pred prijalelja. misleč, da mu grozi nevarnost. >Ne boj se, MarušaJe ji je rekel Čecvik. »Prijatelj je, zanesljiv in zvest prijatelj.* »To je moj tovariš Peter,< je rekel ČotJvik. »Oglej si ga, kakšeti hrnst je tudi on.e >Pcter! Ne misli name. temveč na druge! Na vsak način je treba pre-preciti, da ne padejo v to vražjo zasedo.« Veliki prijatelj je še enkrat pouovil naroČUo Marnsi in ji izročil robec. Maruša je vzela robec in mu rckla; »Stonia bom vse, kakor si mi na~ rocil.< Ko se je ČeČvik poslovil, je Maruša opazila. cla iina krvave rokave. »To je tvoja kri!* mu je rekla. *Kje si ranjen? Ali na roki? Daj. da ti jo obTeženi-* »Bodi pametna, MarnŠa! Zavoljo krogle. ki je priletela v roko. paL ni treba imeii skrbi. Saj njsmo odšli aa pot, da bi se fiam rlnbro godJJo. Tt' ^o uredil Peter. Hiii, kar morea. Če se ti posrečt, da prineses robec tiaiftmn, ki ga prifiakuje. boš storila veliko. dobro de!o. Čakaj. daj robec na gl;ivn. HHteje in od dalec ga bo zagledal.* m 148 V tem hipu se je čul strel in za njim ae drugi. Od desetih strani se je hkrati zaslišalo strcljanje. Ni bilo blizu, a tudi ne daleč. ?Vrnili so se v gozd, vrniJi z nabitimi puskatni.* je rekel Peter. >V petih miniitah 50 latko pri nas.< Lev se je vzravnaJ. Peter mu je dal samokres \ roko, ki je bila »** zdrava. Slisiš?« je rekel Čečvik Marnši. »Teci, kar moreš. in na vse Hmgo pozabi. Gre za Ukrajino.« Maruša je stekla kot pusčica. Ko pa je priŠla na siczo, ki vodi čez njdovo polje, in je morala zaviti s poti. se tii mogla vzdržati, da nc bi se slednjiČ pogledala njega. ki ga je s toliko žalostjo zapustila. Ajda jt* že za njo. Glej mostič! Položila je nanj oba venca. Na uho ji iv uonadoma udaril zamolkel šum, ki jc bil vedno glasnejši. Od daleč je hilo videti, da se bliža Tatar. Marusa je §la črez mosi. ^ euca sta jia njem. 7u jt» tlobro. \ bicevje se skrije. Jezdec je prihajal in spostil vajeti. Ali jr kaj zapazil? Upa, da ue. Komaj je Mamša napravila nekaj korakov t bičje, poČi puška. RdcČi robec in lepa glavica, ki jo je pokrival. sta paclla med trstje. Talar prijezdi na most. Na tleh opazi dražestno telo. Otrok je! A kaj je ta rdeci robec, ki ga ima na glavi? Kos blaga, ki ga je njegova krogla prrvrtaJa. Ni vredno, da bi ga snemal.< Brž požene konja ia zdtrja dalje. Naatala je tišina, kakor bi se ne bilo nič zgotlilo. ! Medtem je prišel počasi iz gozdiča. ki naj bi ga Maruša aašla, kmetič, Tti je nosil teŽko breme. Stopil je mimo mlina, ki se je ves kopal v srebrnih luninih žarkih. Še malo ni slniil, da še pravkar ni bilo varno lioditi po u-j cesti. Prkle na most, zagleda oba venca, jii pobere iu obesi na tovor. Pri tem m.1 zagleda v bičje. Kaj neki se tam rtleči? Zavzame se, Deklk-o, mlado, hledo opazi. Ena noga ji leži v vodi. Poklekne. Mrtra je. Truplo dvigne in ga potegne na breg. i^olna luna sveti. Kmetič presunjeiio gleda neŽni obraz, ga prekriža in pravi: >Naj ti pomaga dobri BogU A deklica ne more odgo-voriti: ^liog mi je pomagal*. Kmelič se dvignc, pozabi na tovor, prime in obdrŽi le venca ter odhiii. Kam se mu tako mudi? Tju za mlin, v gbzd. Kdeči robec id venc« sta prisla v prave roke. Mamša je izvršila svojo na-lopo. Poslednji zvesti prijatelji in velikn prijateljica ro rešeni. ^J XXII. 1 Slava premagamm. I Uofgo, tlolgo je že preteldo, odkar se je izvrsila ta zgodba, a že danes stoji v Ukrajini velik grič \n na njem mogocen križ iz rožnatega g^anita, V ta križ je 'vklesano ime: ¦ Marusa. ^ 1 a grič se imenuje Korgan, t. j. dekliški grob. Na tem griču rasto rože, ki ji!i 11 i najti nikjer drugod in uspevajo le tu. Pravijo jim ?marušice<. Ob tihih vecerili pripovedujejo o kozaku. ki je sum z eno roko — drugo jr izgubil v boju — zgradil ta grič. Le majhen dečck. Taras po ime-nu. lau je pomagal. ln ta junak je po koiK:anem dclu osivcl in vse ostalo 7-ivljcuje prejokai ob vznožju griča: tako jočcjo lc junaki. Iz vse dežele ronmjo dečki Ln deklice na grob male deklict* v spremstvu svojib staršev. Ija prinasajo venčke in svetinje, ki so jih skovaK Mamši na časi. J 149 Nal Oclpri usta! 150