Iz študijskega potovanja v svrho proučavanja šolskih novosti v inozemstva. Dunaj, 29. aprila 1928. Ni lahko podati se na študijsko potova» nje, ki bi naj nudilo v časovno zelo omejeni doibi čim več koristi. Jasno je, da si je treba natančno določiti smotter potovanja, ki se naj vrsi po gotovem načrttu, da ne ostane ne« izrabljeno vse ono, kar se ti labko nudi. Kljmb temu prideš v »prijeten« poioižaj, na« knadno prevreči načrt in podvreči ga marsi» kateri korekturi, ki jo narekujejo razne oko* liščine, predvsem — potna blagajna. Žalostno je dejstvo, da so. taka potova« nja pri nas zelo redka, saj pri naših oblastih ni najti potrebnega zanimanja in podpore, dasi bi bilo to v dnteresu našega Solstva emi* nentne važnosti. V neprijeten položaj priduš, ko srečaš na potu tovariše Čehe, Poljake, Ruse, Angležc in Francoze, vse gmotno dobro podprte od svojih držav. Strme te občudus jejo, ko potuješ pri tako mizerni plači na lastne stroške in to ne v svojem lastnem in« teresu, temveč v prid državnemu šolstvu. Bridka je zavest, da se pri nas odpravlja Ijudi na študijska potoivanja z golim dopu* stom. Hvalevrednio pa je, da kaže poverjes ništvo UJU po svojih skromnih močeh tudi v takih slučajih svojo naklonjenost. Mansikdo s skepso motri taka potovanja v inozemstvo, češ, »navzel se bo tujega duha in ga s silo uvedel v naše šoilstvo, dasd živ« ljenje in mentalitet našega ljudstva nista analogna onemu v tujini!« Tem bodi po\e» dano, da namen študijskega potovanja ni enostavno posnemanje, temveč kritdčrao mo* trenje reformnega gibanja v tujini. Brez dvo* ma najde objektiven opazovalec, ki so mu re* formna načela znana, ob priliki raznih hospi= tacij mnago pobud za pravilma usmenttv vzgojnega in učnega dela na naših šolah. Vsd fulminantnd govori na tečajih rn kon» gresih ne morejo nuditi tega, kar nudi sam.i ena dobra hospitacijska ura. Tega sva se za« vedla tafcoj po kongresu v Berlinu, ko sva stopila v posbusne šole priznanih solnikov dr. Fritz Karsen, Jensen itd. Zgod: se t' pa, da prideš tudi v razred, ki te ne zadovolji. Učitcljstvo, prežeto istih vzgojnih in učnih načel, deluje vzajemno bodisi to v pozitiv* nem ali negativnem smislu. Isto velja za Dresden in Leipzig. Naravnost v diametralnem nasprotstvu glede notranje organizacije poiskusnih šol je Dunaj, ki je posebno oblegan od uoiteljstva iz vseh vetrov. Značilno za sloves dunajske šol&ke reforme je dejstvo, da prihajajo sedaj po Veliki noči semkaj šolniki v velikih sku* pinah. Tako je sedaj tuJkaj 30 Čehov, 18 Nemcev iz Saške, 60 Francozov (ki s tolmači slede poaiku) in ta naval traja navadno do sklepa šolskega leta. Mestni šolski svet (pred* sednik Glockl) spretno dirigira skupine tuj= cev na zaželjene šole. Povsod je videti tesino stremljenje vzgoje k osebnosti, suihaparae in dolgočasne učilndce ne vidiš nikjer več, pov* sod te pozdravlja svež duh, ki ga ustvarja duhovno in manualno produkti.vno delo. Uči* telj pa se izživlja v razrednem delu ikot umetnik, ki ga ne vežejo tesne spone ozko srčnih predpisov. Vsaka lučna ura ni le d.v žitek otndkom, nego tudi slehernemu hoisp!« tantu, ki pojmuje ustvarjajooo silo take de» lovne edinice. Zato pač svetuieva vsem, ki žeiiio ob« dskati inozemske kongrese in tečaje, da si ogledajo na licu mesta resnično življenjc, ki teče v žilah poskusnega šolstva. Nepozabni nama ostanejo 3 tedni študijskega dopusta. ki sva jih posvetila le v ta namen. F. Kavčič — E. Vranc.