Po naših občinah
Gorišnica •
Namakalni sistem do novembra 2012 O Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Nad smeti z barvnimi vrečami -najprej poskusno
Z> Stran 4
Ptuj, torek, 22. novembra 2011
letnik LXIV • št. 90 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
Športno plezanje
• Mina skupna zmagovalka svetovnega pokala O Stran 11
Rokomet • Do
47. minute držali korak z Gorenjem O Stran 12
Slovenija • Otroci spoznavali tradicionalni slovenski zajtrk
Slastno domače
Kar 268.074 otrok, vzgojiteljev in učiteljev je minuli petek v slovenskih vrtcih in šolah zajtrkovalo črni kruh, med, maslo, mleko in jabolko.
Sodelovali so v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in je našel podpornike v številnih ministrstvih in organizacijah, gotovo pa ga ne bi bilo brez radodarnih do-natorjev, ki so zagotovili živila za ta množični zajtrk. Projekt krepi zavedanje o pomenu lokalno pridelanih živil in zdravih prehranjevalnih navad. Kmetje, živilskopredelovalna industrija, kmetijska podjetja in čebelarji so s svojim prispevkom omogočili, da so otroci zajtrkovali kakovostno hrano, pridelano v bližnjem okolju. Po vsej Sloveniji so zbrali več kot 18.000 kilogramov kruha, 2.600 kilogramov masla, 52.000 litrov mleka, 3.100 kilogramov medu in 34.000 kilogramov jabolk. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk so s svojim obiskom v osnovnih šolah in vrtcih podprli tudi predsednik države dr. Danilo Ttirk, številni ministri in župani po vsej Sloveniji ter mnogi znani športniki.
Viki Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Košarka •
Do zmage s consko obrambo
O Stran 14
Dornava • Prvi simpozij krajinskih strokovnjakov M Ormož • OŠ Stanka Vraza
Pobožne želje ali začetek prenove?
V slavnostni dvorani dornavskega dvorca se je v petek odvijalo celodnevno prvo strokovno srečanje, namenjeno analizi in pomenu vrtne arhitekture dvorcev in gradov skozi zgodovino.
Cilj strokovnega srečanja je bil pripraviti ustrezne teoretične podlage za bodočo rekonstrukcijo danes opuščenega in zaraščenega baročnega vrta v sklopu dvorca. Simpozij je organiziralo Slovensko konservatorsko društvo ob soorganizaciji ministrstva za kulturo in Občine Dornava.
Na simpoziju, ki so ga vsi sodelujoči posvetili eni prvih in najboljših slovenskih pokrajinskih arhitektk, Alenki Kolšek, se je zvrstila cela plejada slovenskih in tujih razpravljavcev, ki so predstavili različne vidike in izhodi-
šča glede pomena in načina obnov baročnih vrtov. Dor-navski dvorec s svojim vrtom kljub nekaj posebnostim spada med klasične baročne vrtove, kot so jih urejali v 18. stoletju; pri nas večinoma po vzoru avstrijskega plemstva. Kot je bilo povedano na simpoziju, je vrtna arhitektura s svojo impresivnostjo nekoč predstavljala predvsem moč, status in vpliv plemiške družine, hkrati pa so bili specialno načrtovani in zasajeni vrtovi tudi umetniška stvaritev.
Več v petkovi številki SM
Praznujejo 40-letnico
Osnovna šola Stanka Vraza praznuje letos 40-le-tnico samostojnega delovanja. Okroglo obletnico bodo praznovali v petek, 25. novembra, ob 16. uri v domu kulture v Ormožu, kamor vabijo tudi vse nekdanje učence, njihove starše in širšo javnost, da se skupaj poveselijo njihovega jubileja. Po prireditvi si bodo skupaj ogledali prenovljeno šolo.
Obiskali smo jih še na gradbišču, v katero se je njihova šola spremenila ob gradnji vrtca. Učenci in učitelji so se v tem času že bolj ali manj navadili na glasno brnenje takšnih in drugačnih strojev ter da so stene tam, kjer jih prej niso bili vajeni. A z veseljem potrpijo, je povedala ravnateljica Simona Meško, saj vedo, da bodo z obnovo veliko pridobili: nove upravne prostore, gospodinjsko
učilnico, logopedski kabinet in manjši prostor, v katerem v popoldanskem času načrtujejo ponuditi svetovalne storitve strokovnih delavcev šole.
O Stran 6
Za vas smo pripravili novoletno darilo - SODOBNA ZGODOVINA PTUJA V KARIKATURI IN BESEDI 3-petletka
avtorja Borisa Miočinoviča. Izrežite kupon s svojim naslovom in ga prinesite na Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, kjer boste lahko brezplačno prejeli knjigo. Vsak naročnik lahko prejme eno knjigo, če
je reden plačnik naročnine. Število Izvodov je omejeno, zato pohitite.
Slovenija • Volitve 2011
Kandidatne liste o javnem sektorju
Zaradi finančne in gospodarske krize se je v minulih treh letih prihranke iskalo tudi pri plačah javnih uslužbencev, odprlo se je vprašanje, ali je javni sektor preobsežen in ali bi bila potrebna njegova reorganizacija. Tudi nova vlada se v zaostrenih javno-finančnih razmerah tem vprašanjem ne bo mogla izogniti. Stranke smo tako povprašali, ali bo v letu 2012 potrebno z interventnimi ukrepi poseči na področje plač v javnem sektorju in kako. Zanimalo nas je, ali bi zmanjševali število ministrstev in na koliko.
Prav tako so odgovarjale na vprašanje, ali je v javnem sektorju treba zmanjšati število zaposlenih in če, v kolikšnem obsegu.
SD
Posega v plače brez dogovora socialnih partnerjev ne načrtujejo, tudi doslej so zagovarjali le možnost zamrznitve nekaterih pravic zaposlenih v javnem sektorju. Niso za zmanjševanje števila zaposlenih kar tako, menijo, da bi lahko sedanjo maso plač v javnem sektorju ohranili z omejenim nadomeščanjem tistih, ki so odšli. Načrtujejo 10 ministrstev.
SDS
V socialnem dialogu se bodo trudili doseči pošteno
Uvodnik
rešitev, ki bo upoštevala dosedanje dogovore in bo še znosna v teh razmerah. Število ministrstev nameravajo zmanjšati na 10. Njihov program vitke javne uprave ne temelji na odpuščanjih, temveč na prerazporeditvi v tiste dele javnega sektorja, kjer je zaznati pomanjkanje kadra, ter naravnemu odlivu.
Zares
Menijo, da bo na področje plač v javnem sektorju verjetno treba poseči, a ne brez soglasja sindikatov. So za ureditev režima avtomatičnega napredovanja javnih uslužbencev in ohranitev znižanja plač funkcionarjev ter za 10 do 12 ministrstev. Število javnih uslužbencev je treba za 2 odstotka zmanjšati z nenado-meščanjem tistih, ki odidejo.
Rak našega planeta
Pred dnevi sem se povsem slučajno znašla v nakupovalnem centru v času nočnega nakupovanja. Ljudje so ob 21. uri veselo nakupovali, se prerivali, kajti gneča je bila velika, in zadovoljevali svojo nezadržno potrebo po imeti, Bili so v formi, kot da je ob 9. uri zjutraj. Nekateri so priložnost izkoristili za moderni način druženja, predvsem mladi so nakupovali v skupinah.
Morda res kdo stežka pride do trgovine ob normalnih urah, ampak večina nočnih nakupovalcev je bila potrošniških džankijev, odvisnikov, ki jim je iz oči sijala blažena nakupovalna strast. Ne bi rekla, da sem povsem imuna na trgovine, saj imamo ženske nabiralništvo nekako v svojem genetskem zapisu, je sestavni del naše prehojene evolucijske poti, sposobnost, ki nam je pomagala preživeti. Vendar ne oporekam, da za vse obstaja meja, ko se veselje ali potreba sprevrže v bolezen. Poznam ženske (in moške), ki iz dneva v dan kupujejo, kupujejo in kupujejo, zato da kupujejo, in ne dojamejo, da jih ne bo zadovoljilo niti, ko bodo imeli v omari šestindvajseti par zimskih čevljev. Kajti tistega, kar iščejo, ne bodo našli v nakupovalnem centru.
A zapeljevanju seje težko upreti. Trgovine so že obsijane z glorijo božičnega sija, ki s svojo privlačno svetlobo privablja potrošniške vernike v svoj nakupovalni tempelj. Založene so od tal do stropa z artikli v vseh velikostih, barvah, oblikah, ni prostora za želje, na voljo je vse - in še več: na voljo je s popustom. Prodajo vam celo iluzijo, da vas niso pošteno na..., da je 20 evrov za 30 % znižano majčko, ki jo na Kitajskem proizvedejo za 2 evra, res enkratna priložnost.
V tem večeru sem prvič dojela in začutila besede Antona Komata, ki pravi, da se nič ne more nezadržno in neomejeno širiti razen rakaste celice. Vse ima svoj obseg, svoje mesto, svojo obliko, edino človeštvo ne upošteva pravil, ki veljajo na tem planetu. Širi se, bohoti, ekspandira, se razrašča kot rakaste celice v zdravem tkivu tega planeta. Mahatma Gandhi pravi, da se duhovni propad družbe začne, ko zaznamo politiko brez načel, blaginjo brez dela, trgovino brez poštenja, izobraževanje brez vzgoje, znanost brez človečnosti in življenje brez vere. Vse to že imamo.
Viki Ivanuša
DeSUS
Ugotavljajo, da bo celotni javni sektor, začenši pri organizaciji države, državne uprave in javnih služb, moral privarčevati milijardo in da se moramo zaradi majhnosti naše ekonomije bistveno bolj racionalno organizirati. Predvidevajo zmanjšanje ministrstev na 8, ukinitev DS, združevanje delovnih procesov in služb v upravi.
SNS
Na področje plač v javnem sektorju ne nameravajo posegati, saj zamrznitev plač pomeni manjšo kupno moč državljanov, kar škoduje gospodarstvu. Število ministrstev bi zmanjšali na 10. So tudi za zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, a ne z odpuščanjem, temveč z nenado-meščanjem zaposlenih, ki se upokojijo ali odidejo iz javne uprave.
SLS
Za krajši čas bi podprli zamrznitev plač, do uveljavitve konkretnih varčevalnih ukrepov pri porabi javnega sektorja. Ne odobravajo nadaljnjega nižanja plač javnega sektorja, temveč racionalizacijo. Število ministrstev bi zmanjšali na 10. So za ukinitev delovnih mest brez konkretno opredeljenih nalog, s ciljem zmanjšati skupno maso plač za 10 odstotkov.
LDS
Menijo, da v trenutni situaciji plač ne bo treba zniževati, da se da z mehkimi ukrepi in racionalnejšim delovanjem javnega sektorja na podlagi reorganizacije privarčevati
dovolj. So za zmanjšanje števila ministrstev na 8. Pavšalnih ocen o odstotku zmanjševanja javnih uslužbencev vnaprej ne dajejo, saj so področja javnega sektorja med seboj različna.
Demokratična stranka dela
Menijo, da bo z interventnimi ukrepi treba poseči na področje plač v javnem sektorju, na področju državne uprave z ukinitvijo sejnin različnim uradnikom v mešanih strokovnih skupinah. Zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi mora biti postopno in vzporedno z zmanjševanjem števila zakonov, ki bi jih lahko smiselno združevali.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Število ministrstev bi zmanjšali na predvidoma 10 in ukinili agencije, katerih naloge se lahko bolj smotrno opravijo drugače. Obseg sredstev za plače v javnem sektorju bi zmanjšali za najmanj 2 odstotka letno, predvsem z zmanjševanjem zaposlenosti, tako da dodatni interventni posegi v višino plač, ob že predlaganih, ne bi bili potrebni.
Gibanje za Slovenijo
Menijo, da je potrebna reorganizacija sistema javnega sektorja s prerazporejanjem uslužbencev. Zmanjšanja števila zaposlenih ne predvidevajo, s tem ne bi bila potrebna dodatna sredstva za brezposelne. So za zamrznitev socialnih transferjev in plač v javnem sektorju in podjetjih z državnim solastništvom ter za zmanjšanje števila ministrstev na 11.
Lista Zorana Jankovica -Pozitivna Slovenija
Plač ne nameravajo zniževati. Navajajo, da bo treba takoj začeti s socialnim dialogom. Podpirajo interventni zakon, ki bi prinesel leto dni za pogovore o pogojih za uslužbence v javnem sektorju in za možnost povišanja najnižjih plač in pokojnin. Zavezali so se, da v tem letu brez soglasij ne bodo posegali v plače javnih uslužbencev.
NSi
Zavzemajo se za vzpostavitev pravičnih plačnih razmerij in stimulativnega plačnega sistema v javnem sektorju ter predlagajo zmanjšanje števila ministrstev na 12. Število zaposlenih v državni upravi bi zmanjševali po naravni poti, to je z upokojevanjem.
Stranka enakih možnosti
Menijo, da je treba intervenirati na finančni politiki in preoblikovati to področje, ki je ključ za vsa ostala. Sicer bomo le še »zategovali pasove, dokler se ne bomo povsem zadušili«. Dovolj se jim zdi 7 ministrstev, ki tesno sodelujejo. Zagovarjajo še transparen-tnost v delovanju javnih institucij in omejitev privilegijev funkcionarjev.
Stranka mladih -Zeleni Slovenije
Ocenjujejo, da je v javni upravi za 10-15 odstotkov rezerv pri plačah, a ne linearno. S kakovostno diferenciacijo in premeščanjem preko kadro-
vske banke bi povečali učinkovitost in plače uspešnim ter odpustili ali premestili manj uspešne. So za relativno visoke plače javnih uslužbencev, ob veliki dodani vrednosti in osebni odgovornosti.
Stranka
slovenskega naroda
Menijo, da imajo dovolj dober gospodarski program, da ne bi bilo treba posegati v sedanje plače javnega sektorja, razen z ukrepom vezave njihove rasti na plače v gospodarstvu. Števila zaposlenih v javnem sektorju ne bi zmanjševali, bi pa prerazporejali nekatere zaposlene na bolj ključna delovna mesta. Število ministrstev bi zmanjšali na 10.
Stranka za trajno-stni razvoj - TRS
Trdijo, da plače v javnem sektorju niso glavni problem in da bodo rešitve plod socialnega dogovora. Opozarjajo, da zmanjševanje ministrstev ne pomeni nujno prihranka, vsekakor pa pomeni zmanjševanje učinkovitosti področij. Poudarjajo, da ima Slovenija primerjalno kadrovsko pod-hranjeno javno upravo in da je problem njena učinkovitost.
Zeleni Slovenije
Menijo, da če bomo povečali gospodarski razvoj privatnega sektorja, posebej obrtništva in podjetništva, se ni bati, da bi morali krčiti obseg sredstev za plače v javnem sektorju. So pa za krčenje števila zaposlenih v javni upravi na račun tistih, ki so podlegli korupciji in klien-telizmu. Število ministrstev bi zmanjšali na 11.
STA (Pripravlja SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Organizatorji univerzijade še oklestili proračun prireditve
Zimska univerzijada, ki naj bi jo Maribor gostil leta 2013, doživlja nove investicijske spremembe in s tem niža svoj proračun. Potem ko je bil ta skupaj z organizacijskimi stroški že pred časom znižan na
45 milijonov evrov, zdaj računajo, da bi za investicije potrebovali do 25 milijonov evrov, za organizacijske stroške pa okoli 13 milijonov evrov.
Direktor družbe Univerziada 2013 Srečko Vilar se je ta teden mudil v Lozani, kjer je pred odločilnim srečanjem konec novembra vodstvu Mednarodne univerzitetne športne zveze (Fisu) predstavil najnovejše zamisli organizatorjev mariborske univerzijade. Od že tako okleščenega seznama investicij je zdaj ostala le prenova in do-
graditev ledne dvorane z novo ledno ploskvijo v Mariboru, kar pomeni, da je odpovedana gradnja dvorane v Radvanju. Pri zagotavljanju lednih površin za izvedbo drsalnih tekmovanj so se zdaj odločili za prenovo dvorane Lukna, o čemer bodo prihodnji teden zadnjo besedo rekli odgovorni za drsalna tekmovanja pri Fisuju, curling pa naj bi po novem izvedli v dvorani Draš pod Pohorjem. Nadaljevali bodo tudi projekt tekaškega poligona pod Pohorjem, kjer bodo potekala biatlonska tek-
movanja, s povezavo cevovoda do tekmovališča. Že nekaj časa je jasno, da ne bo nič s projektom smučišča Jonatan za hitre discipline do Ruš, kar pa pod vprašaj postavi tudi sodelovanje omenjene občine pri projektu. »Ravno ploskali nam niso, a se zavedajo trenutnih finančnih težav celotne Evrope," je še povedal Vilar. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Majšperk • Svetniki o proračunu 2012
Največ za razvoj kulture in športa
Svet Občine Majšperk je na 11. redni seji minuli četrtek, 17. novembra, največ časa namenil razpravi o odloku o javnem redu in miru, ki so ga končno sprejeli. Potrdili so tudi predlog proračuna za leto 2012 ter dokumentacijo za dokončanje večnamenske zgradbe rekreacijskega centra v Majšperku.
Stari rek „v tretje gre rado" se je znova potrdil tudi na novembrski seji sveta občine Majšperk, saj so kljub nekaterim novim in starim pripombam tokrat le sprejeli odlok o javnem redu in miru v občini. Tokrat je spremembe v dveh členih predlagal predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Edi Leskovar, poenostavitev enega od členov pa Branko Karneža, vendar mu to ni uspelo. Ido Lorber so motila nesorazmerja v višini glob za posamezne kršitelje, medtem ko je Janez Vedlin kar odkrito povedal, da bo glasoval proti sprejemu takega odloka, ker so globe za kršitelje glede na manj razvito območje občutno previsoke. Podobnega mnenja je bil tudi Edi Leskovar, ki je dejal, da takšnega odloka občina ne more sprejeti, čeprav je v skladu z vsemi zakoni. Za kršitelje je namreč manj boleče, če jih medobčinski redarji kaznujejo po zakonu, ki ga je sprejel državni zbor, kot pa če bi jih kaznovali po odloku, ki ga je sprejel domači občinski svet, posebej pa ga moti, da se na avtomobilu, s katerim se prevažajo medobčinski redarji, že
od daleč vidita le grb in napis Mestne občine Ptuj, čeprav opravljajo redarsko službo za več občin, tudi za majšperško. Kljub temu je županji dr. Darinki Fakin večino svetnikov le uspelo prepričati, da takšen odlok v občini potrebujejo, saj je v interesu vseh, da občanom zagotovijo javni red in mir. Tako so dokument z večino glasov (proti je bil le eden) po hitrem postopku dokončno sprejeli.
Proti pričakovanjem pa tudi na predlog občinskega proračuna za leto 2012 v prvi obravnavi niso imeli bistvenih pripomb. Kot je pojasnila županja dr. Darinka Fakin, v prihodnjem letu načrtujejo blizu 4,9 milijona evrov skupnih prihodkov in blizu 6,5 milijona evrov skupnih odhodkov. Sicer pa bo prihodnje leto majšperški občinski proračun naravnan predvsem na kulturno in športno področje, saj ostajata odprti še dve največji občinski investiciji: za dokončanje kulturno-po-slovnega centra v Majšperku naj bi namenili še okoli 2,9 milijona evrov, za dokončanje večnamenske zgradbe Rekreacijskega centra Majšperk in
Foto: M. Ozmec
Svetnik Dragan Murko (levo) je predlagal ponovno usposobitev starega vodnjaka v bližini majšperškega pokopališča ter redno objavljanje koncesijskih pogodb na uradni spletni strani občine.
za dokončno ureditev novega športnega igrišča v Majšper-ku pa naj bi namenili še okoli 350.000 evrov.
Za rekreacijski center državni in evropski denar
Županja in svetniki so z zanimanjem prisluhnili poročilu nadzornega odbora občine Majšperk o opravljenem nadzoru in pregledu zaključnega računa za minulo leto 2010. Kot je pojasnil predsednik nadzornega odbora Miran Smolej, so ob nadzoru ugoto-
vili, da so nižji prihodki občine posledica izpada sredstev iz državnega proračuna in proračuna EU, ki so jih pričakovali pri gradnji novega kulturno-poslovnega centra. Prišlo je do zamude začetka investicije in posledično tudi do zamude dotoka sredstev iz pričakovanih virov. Za okoli 15 odstotkov so povečali ne-davčne prihodke, medtem ko so kapitalski prihodki višji za dobrih 30 odstotkov, zato so prizadevanja občine za zmanjševanje stroškov in tekočih odhodkov ocenili pozitivno. Ker so ugotovili, da zaključni
račun občine za leto 2010 ne vsebuje nepravilnosti, ki bi vsebinsko vplivale na izkazano premoženjsko stanje, so svetniki poročilo nadzornega odbora potrdili brez pripomb.
Brez zapletov in pripomb so potrdili še pravilnik o zagotavljanju sredstev za delo samostojnih svetnikov in svetniških skupin v Občini Majšperk ter posamične programe za prodajo dveh parcel v k. o. Skrblje in pridobitev ene parcele v k. o. Ptujska Gora, ki jo potrebujejo za širitev tamkajšnjega pokopališča.
Po krajšem pojasnilu županje so potrdili tudi dva projekta: dokument za dokončanje naložbe Rekreacijski center Majšperk, pri katerem je investicija ovrednotena na okoli 398.455 evrov, ter za posodobitev projekta za zgradbo Rekreacijskega centra Majšperk, pri katerem je investicija ovrednotena na okoli 348.894 evrov. V obeh primerih pa gre predvsem za to, da se bodo z obema projektoma poskušali prijaviti na katerega od pričakovanih državnih ali evropskih razpisov. Na predlog komisije za mandatna vprašanja
volitve in imenovanja so v svet Osnovne šole Ljudevita Pivka soglasno imenovali svetnika Branka Karneža.
Precej pestro je bilo tokrat tudi med pobudami in vprašanji svetnikov. Edi Leskovar je v imenu krajanov Brega županji predlagal, da občina poskrbi za čimprejšnjo odstranitev nezakonito postavljenih robnikov, ki ovirajo voznike na javni cesti pri vrtcu v Majšper-ku. Tudi svetniki so predlog sprejeli z velikim odobravanjem, saj naj bi po trditvah so-krajanov šlo le za samovoljno dejanje enega od problematičnih domačinov.
Zlatko Žnidar je menil, da bi vodstvo Osnovne šole Majšperk moralo prisluhniti potrebam različnih popoldanskih najemnikov šolskih prostorov, saj mnoge, predvsem pa starše otrok, ki obiskujejo popoldanske krožke in tečaje, moti, da šolska vrata zaklepajo že od 10 do 15 minut po določenem terminu. Z odobravanjem pa so podprli tudi predlog Dragana Murka, da naj bi občina poskrbela za obnovo in ponovno usposobitev starega vodnjaka pri Koržeto-vih v bližini majšperškega pokopališča, kar bi bilo koristno iz več vidikov. Sprejeli so tudi njegov predlog, da naj bi občina poskrbela za to, da bodo vse koncesijske pogodbe objavljene tudi na uradni spletni strani občine Majšperk, saj bodo le tako vsi potrebni podatki dosegljivi tudi vsem drugim občanom in uporabnikom.
M. Ozmec
Gorišnica • Podpis pogodbe za novo naložbo
Namakalni sistem že gradijo
V prostorih Občine Gorišnica sta konec minulega tedna tamkajšnji župan Jože Kokot in novi direktor Komunalnega podjetja Ptuj podpisala pogodbo za izvedbo prve faze izgradnje namakalnega sistema, ki ga v pretežni meri sofinancira kmetijsko ministrstvo.
Občina Gorišnica je ena zelo redkih slovenskih občin, ki se je prijavila na razpis za sofinanciranje namakalnega sistema (ob njej se je tovrstnega projekta lotila še Občina Ormož). Na pozitiven sklep kmetijskega ministrstva o sofinanciranju je bilo treba čakati več kot leto dni, potem pa je občina izvedla še zakonsko zahtevani javni razpis za izvajalca. Kot je povedal župan Kokot, so se prijavili štirje interesenti, med njimi je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano Komunalno podjetje Ptuj. Izgradnja namakalnega sistema na območju naselij Gori-šnica, Moškanjci in Zagojiči do Cunkovcev, se je v teh dneh že
začela, po pogodbi pa morajo biti dela končana najkasneje do novembra naslednje leto, lahko pa tudi prej, kar bo odvisno predvsem od dinamike financiranja izvajalca.
„Pogodbena vrednost del znaša nekaj manj kot 760.000 evrov. V prvi fazi bodo zgradili namakalne razvode na 77 hektarjih kmetijskih površin in strojnico s črpališčem. Zemeljska dela, torej zemeljski namakalni razvodi, morajo biti končani do aprila naslednje leto, potem pa pride na vrsto gradnja objekta in elektrifikacija. V drugi fazi pa je zajetih preostalih približno 230 hektarjev. Skupna projektantska ocena stroškov celotne izved-
be namakalnega sistema na vseh 307 hektarjih je bila približno tri milijone evrov. Dej-
stvo je, da je najdražji del prve faze izgradnja strojnice. Koliko bo zahtevala druga faza, v
Župan Jože Kokot in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Tomaž Pliberšek sta konec minulega tedna podpisala pogodbo za izvedbo prve faze namakalnega sistema v višini 760.000 evrov.
kateri se bo urejalo preko 230 hektarjev zemljišč, je trenutno težko oceniti, verjetno pa bo številka večja kot za prvo fazo, saj gre za ogromne površine," je ob podpisu pogodbe povedal Kokot in še pojasnil, da bo izvajalsko podjetje do zaključka del financirala občina iz proračuna, šele po zaključku izvedbe pa bo lahko zahtevala povračilo sredstev v višini dobrih 80 odstotkov pogodbene vrednosti:
„Kmetijsko ministrstvo financira vse stroške izvedbe razen DDV, ki je pač obveznost občine. Ker bomo izvedbo projekta najprej financirali sami, je hitrost gradnje odvisna od dinamike našega fi-
nanciranja. Če drugih večjih naložb v prihodnjem obdobju ne bo, potem bomo prednostno financirali ta projekt in bo lahko končan prej, sicer pa do novembra, ko je pogodbeni rok."
Drugo fazo ureditve namakalnega sistema nameravajo začeti konec naslednjega leta, ko bodo lahko na kmetijsko ministrstvo vložili nov zahtevek za nadaljnje sofinanciranje namakalnega sistema na vseh 307 hektarjih kmetijskih površin: „Projekt za drugo fazo je praktično končan, trenutno urejamo še eno služnostno pogodbo, pričakujemo pa, da bo gradbeno dovoljenje izdano februarja. Na ministrstvu so s situacijo seznanjeni in ne pričakujemo težav oziroma zavlačevanja pri izvedbi druge faze."
Direktor Komunalnega podjetja Tomaž Pliberšek je po podpisu zagotovil, da bodo dela končali v roku in da težav ne pričakujejo.
SM
Helena Neudauer.
univ. dipl. pravnico,
kandidatka za poslanko v 10. volilnem okraju 8. volilne enote (Mestna občina Ptuj in Občina Haidina)
Kot poslanka si bo še posebej prizadevala ZA:
-	pravičnost, delovna mesta in razvoj;
-	zmanjšanje regionalnih razlik in ustanovitev pokrajine s sedežem na Ptuju;
-	pridobitev visokošolskih rednih programov na Ptuju, pomoč mladim pri iskanju prve zaposlitve ter reševanje stanovanjskih vprašanj;
-	skrb za okolje s poudarkom na varovanju vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
SDS 10+
100
PAMETNA REŠITEV
www.sds.si
/
Ptuj • ČS Panorama v pilotskem projektu ločenega zbiranja odpadkov
Nad smeti z barvnimi vrečami
V Domu krajanov Olge Meglič v ČS Panorama je bila 14. novembra osma redna seja sveta. Posvetili so jo pregledu realizacije pobud za različna izvedbena dela na področju infrastrukture.
Foto: Črtomir Goznik
Ekološki otoki bodo kmalu postali zgodovina, tam, kjer pa bodo ostali, naj ne bi več kazili okolice, kot so jo marsikje doslej.
Skupaj z novim direktorjem občinske uprave MO Ptuj Jankom Šircem in novo vodjo Oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj Mojco Horvat so pregledali letošnjo realizacijo svojih predlogov in pobud. Čeprav jim ni uspelo realizirati vsega, kar so si zadali, so zadovoljni. V prijaznejše čase prenašajo ureditev otroškega igrišča pred domom krajanov Olge Meglič, gradnjo pločnika v Orešju do sekvoje, kanalizacijo na Srnčevem bregu, prav tako pa tudi novogradnjo Doma krajanov Olge Meglič; na obstoječi zgradbi so izvedli le nekatera nujna sanacijska dela, da ne bo še naprej propadal. Za njegovo celovito sanacijo se za zdaj niso odločili, ker so na eni prejšnjih sej dali prednost novogradnji. Zavzeli pa so se za večjo izkoriščenost obeh domov krajanov, tudi Doma krajanov Bratje Reš, ki je sicer zaseden z več najemniki in na katerem so letos zamenjali stavbno pohištvo ter izvedli nekaj drugih manjših sanacijskih del. Pregledali bodo njihove termine uporabe in ga glede na interes ponudili v uporabo tudi drugim. Tudi na ta način bi lahko prišli do več denarja za kvalitetnejšo ureditev obeh domov krajanov, saj so po urejenosti ne moreta kosati z nekaterimi domovi krajanov v okolici Ptuja. V prihodnjem letu bo za reševanje komunalnih problemov v ČS Panorama v mestnem proračunu tako kot letos na voljo 60 tisoč evrov, saj so se v Mestni hiši odločili, da postavk za četrtne skupnosti v letu 2012 ne bodo spreminjali, ampak bodo ohranile višino iz leta 2011.
Na ponedeljkovi seji sveta ČS Panorama sta sodelovala tudi predstavnika podjetja
Javne službe Ptuj, d. o. o., dr. Dušan Klinar in Rajko Kavčič. Govorila sta o poteku pilotskega projekta poskusnega zbiranja in odvažanja odpadkov po shemi od vrat do vrat na območju Črtkove ulice, Čufarjeve ulice, Gajzerjeve ulice, Pivkove ulice, Reševe ulice in Zavčeve ulice, v katerega je trenutno vključenih 139 gospodinjstev z območja nekdanjega naselja Bratje Reš. Z novim načinom zbiranja odpadkov se bodo odpadki na izvoru ločevali še bolj dosledno kot doslej, po oceni pa se bodo za najmanj 30 odstotkov povečale tudi količine ločeno zbranih odpadkov. V okviru nove sheme se bodo na izvoru zbirali vsi odpadki razen stekla, ki se bo še naprej zbiralo na ekoloških otokih, katerih število se bo sčasoma občutno zmanjšalo, najmanj pa za polovico. Ekološki otoki trenutno še povzročajo velike težave pri zbiranju, nejevoljo pri ljudeh zaradi neurejenosti pa tudi pričakovanega učinka ne dajejo. Lokacije ekoloških otokov za zbiranje stekla naj bi postavili čim bliže trgovin, tudi zato, da jih bo lažje nadzorovati. Nekaj zdajšnjih ekoloških otokov bo ostalo,
o tem, katere ekološke otoke ohraniti, pa se bodo posvetovali z ljudmi.
V rumeno vrečko odslej vsa embalaža
Cilj novega sistema ločenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat je zmanjšati količine mešanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališča, omogočiti predelavo odpadkov, zmanjšati onesnaževanje okolja in zmanjšati stroške. Novi sistem ločenega zbiranja odpadkov naj bi s 1. januarjem 2012 uvedli na celotnem območju MO Ptuj, največ sprememb pa prinaša za tiste, ki imajo svoje hiše. Pri večstanovanjskih objektih sprememb ne bo, saj so že v okviru sedanjega sistema imeli vse posode za ločeno zbiranje odpadkov. Le mrežaste posode bodo zamenjali z večjimi, da ne bo zmanjkalo prostora za odlaganje odpadkov. Rjavi zabojnik za biološke odpadke pri individualnih gospodinjstvih ostaja, odvoz bo poleti enkrat tedensko, pozimi na 14 dni. V rumene vreče, ki jih bodo odvažali enkrat na tri tedne, spada vsa embalaža (plastenke pijač in živil, pla-
stenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, konzerve, tetrapak, plastične vrečke in folije, stiropor, alu folija, jogurtovi in drugi plastični lončki). Druga nova vrečka pri ločenem zbiranju odpadkov od vrat do vrat je rdeča vreča, katere odvoz je predviden enkrat mesečno, v njo pa sodijo časopisi, revije, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža, lepenka in drugi karton. Enkrat na tri tedne pa je predviden odvoz črne vrečke, ki naj bi v nekaterih primerih nadomestila sedanjo posodo za ostanek odpadkov, če se bodo ljudje tako odločili, polnili pa jo bodo s plastifici-ranim papirjem, manjšimi količinami stiropora in zamašče-ne folije, plenicami, ohlajenim pepelom, tkaninami, usnjem, šiviljskimi odpadki, vrečkami iz sesalca, mačjim peskom, kasetami, filmi, fotografijami, pluto, lepilnimi trakovi.
Ljudje so nov sistem ločenega zbiranja odpadkov povečini dobro sprejeli, sta povedala Klinar in Kavčič, nekaj sporočil je bilo le glede črne vrečke, saj želijo še naprej imeti posodo za ostanek odpadkov. Črne vreče nikomur ne vsiljujejo, ljudje se lahko sami odločijo. Tistemu, ki sta dve posodi za smeti odveč, lahko ohrani le posodo za biološke odpadke, ostale odpadke pa bo po novem odlagal v rumeno, rdečo in črno vrečo. Vsako individualno gospodinjstvo bo prejelo dva oziroma tri zvitke vrečk, kar zadošča za pol leta. Nekateri jih bodo prejeli tudi več, glede na število članov gospodinjstva. Okvirje za vrečke pa si bodo morala gospodinjstva kupiti sama.
MG
Turnišče • Gradnja novega gasilskega doma
Izboljšujejo pogoje dela
Obstoječi gasilski dom na Turnišču je postal pretesen za dejavnost gasilcev. Da bi ustvarili pogoje za normalno in nemoteno delovanje, se je bilo treba odločiti za novogradnjo, ki bo vse to omogočala.
nekaj let manj pa ima vozilo za prevoz moštva. Okvirna ocena investicije znaša 282 tisoč evrov, pri čemer računajo na okrog 40-odstotni delež MO Ptuj, večino del v notranjosti objekta pa bodo gasilci opravili sami.
MG
Gradnja, ki so jo začeli letošnjo jesen, je v polnem teku. Po besedah predsednika PGD Turnišče Aleša Čepka in poveljnika Gorazda Doliške, ki sta v letu 2010 pripravila idejno zasnovo za gradnjo novega doma, ga želijo dokončati v letu 2012. Letos naj bi objekt v velikosti okrog 460 m2 pokrili. Z novogradnjo, pri kateri imajo ob MO Ptuj vso podporo ČS Breg-Turnišče, bodo pridobili večjo sejno sobo, ki bo služila za usposabljanje in druge
dejavnosti društva, dve manjši pisarni in sanitarije, ki jih v starem objektu nimajo. Predvsem pa bodo pridobili dodatne prostore za garažiranje gasilske in reševalne opreme ter skladiščenje minimalnih količin rezervnih gasilskih sredstev, opreme in drugih materialnih dobrih. Kmalu naj bi dobili tudi novo gasilsko vozilo, saj trenutno uporabljajo cisterno, staro blizu 30 let. PGD Turnišče je namreč bilo ustanovljeno leta 1980, le
Foto: Črtomir Goznik
Na Turnišču gradijo novi gasilski dom.
Od tod in tam
Ptuj • Nova Slovenija
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra na Ptuju se je 18. novembra s svojim programom Vrnimo upanje Sloveniji in kandidati na letošnjih državnozborskih volitvah v 8. volilni enoti predstavila Nova Slovenija pod vodstvom predsednice Ljudmile Novak. Stranka si prizadeva za izboljšanje situacije v Sloveniji. Na volitvah pričakujejo dober rezultat in vrnitev v parlament in vlado. Slovenija potrebuje N.Si, saj gre za stranko, ki se je v kritičnih trenutkih vedno dokazala kot poštena, verodostojna in zaupanja vredna. Pripravili so izvedljiv program, ki temelji na treh stebrih. Na prvo mesto so postavili vrednote, na drugo gospodarstvo, na tretje pa družino. Na Ptuju so se predstavili kandidati Heliodor Cvetko (Lenart), dr. Simon Kolmanič (Ormož), Silvo Sok (9. volilni okraj) in Peter Pribožič (10. volilni okraj), Lidija Cafuta pa je kandidatka stranke v 11. volilnem okraju 8. volilne enote.
MG
Ptuj • Stranka za trajnostni razvoj
Ml
i P" o
Foto: Črtomir Goznik
Pri paviljonu v Ljudskem vrtu na Ptuju, ki so ga postavili pred 17 leti, da bi postal neke vrste center druženja vseh generacij in je danes vse prej kot to, je 18. novembra potekala tiskovna konferenca Stranke za trajnostni razvoj Slovenije - TRS in Gibanja TRS. V odsotnosti predsednika Stranke za trajnostni razvoj Slovenije Matjaža Hanžka je na Ptuju program stranke TRS in idejo gibanja predstavil predsednik programskega sveta Gibanja TRS dr. Dušan Plut. Trajnostni razvoj je treba načrtovati, da bomo dosegli višjo stopnjo blaginje za sedanje generacije in da s tem ne bomo ogrozili eksistenčnih pogojev prihodnjih generacij. V ospredje postavljamo trajnostno gospodarstvo, ki pametno in umno uporablja naravne in človeške vire, ki jih je v Sloveniji veliko. Na tem področju bi lahko v naslednjih 10 letih ustvarili kar 50 tisoč novih delovnih mest, je poudaril Plut. V TRS se zavzemajo tudi za uvedbo začasnega mandata, omejitev poslanske funkcije na le dva mandata in preprečevanje sprege med politiko in kapitalom. V9., 10. in 11. volilnem okraju 8. volilne enote iz stranke TRS kandidirajo Iztok Erjavec, Boštjan Koražija in Nino Pevec.
MG
Prlekija • Volitve 2011
V tretji volilni enoti osmega volilnega okraja (občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej) je bil v preteklem mandatu za poslanca izvoljen nekdanji ljutomerski župan Franc Jurša, ki se bo tudi na tokratnih volitvah za poslansko mesto potegoval na listi stranke Desus. Ob njem se bodo v boj za glasove volivcev podali tudi ravnatelj ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča in v prejšnjem mandatu član ljutomerskega občinskega sveta Zvonko Kustec (Državljanska lista Gregorja Viranta), sedanji član ljutomerskega občinskega sveta in predsednik ljutomerske občinske organizacije Socialnih demokratov Branko Smodiš, občinska svetnica Sara Karba (LDS), podžupan občine Ljutomer Janez Vencelj (Stranka mladih — Zeleni Evrope), profesorica matematike na ljutomerski gimnaziji Anica Šimonka (NSi), dobitnica številnih medalj z največjih svetovnih tekmovanj, kegljavka Marija Marika Kardinar (Lista Zorana Jankoviča — Pozitivna Slovenija), uslužbenec v križevski občinski upravi Miran Ros (SLS), podjetnici Petra MlinaričJager (SDS) in Sabina Rajh (Zares), direktor Prleške razvojne agencije Goran Šo-ster (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije), Erik Kos (Demokratična stranka dela) in Danica Horvat (SNS), Dejan Pajtler (Stranka enakih možnosti Slovenije), Milena Babič (Zeleni Slovenije), Alojz Kovačič (SSN—Stranka slovenskega naroda) in Vida Štefanec (Gibanje za Slovenijo).
NŠ
Ptuj • Novi salon kuhinj Panles
Blagovna znamka prihodnosti
V Puhovi ulici na Ptuju so v soboto, 19. novembra, odprli nov salon kuhinj Panles podjetja Panles kuhinje. Salon, v katerem na enem mestu ponujajo kvalitetne kuhinje in opremo, je že osmi po vrsti. Ptujska industrijska cona je tako bogatejša za dejavnost in nova delovna mesta.
Simbolični rez najnovejše pridobitve podjetja in kupcev na širšem območju Ptuja sta opravila direktor in lastnik podjetja Panles kuhinje, d. o. o, Branko Pažon in Vasja Strelec, mestni svetnik v imenu ptujskega župana Štefana Čelana in MO Ptuj, ki je povedal, da je s tem, ko se je podjetje odločilo za postavitev novega salona kuhinj Panles na Ptuju, pokazalo, da verjame v Ptuj, da v njem vidi vizijo in možnosti za skupni razvoj. Dogodek so pospremili tam-buraši iz Rogatca.
Podjetje Panles kuhinje je slovenski proizvajalec unikatnega kuhinjskega pohištva, razvojno podjetje z jasno vizijo, ki se razvija na zdravih temeljih. Podjetje ima 35 zaposlenih, ki letno izdela več kot tisoč kuhinj po meri. Tudi v krizi dobro poslujejo, glede na svojo velikost se lahko hitro prilagajo trgu in spremembam. Njihovi glavni
Foto: Črtomir Goznik
Z otvoritve novega salona podjetja Panles kuhinje v Puhovi ulici na Ptuju
atributi so kvaliteta, fleksibilnost, prepoznaven dizajn, upoštevanje kupčevih želja in potreb ter trendov, ki zagotavljajo razvoj in rast ter dobre poslovne rezultate. Že
od nekdaj je njihova vizija biti tam, kjer te potrebujejo in ponuditi več od pričakovanj. Zastavili so si nov koncept trženja v okviru lastnih prodajnih salonov. Kuhinje za sodo-
ben način življenja ponujajo že v osmih lastnih salonih po Sloveniji. Eden od razvojnih ciljev pa je tudi preboj podjetja v tujino.
MG
Ljubljana • S seje upravnega odbora kmetijske zbornice
Številni pozivi in nerešene zadeve
Člani upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (UO KGZS) so se konec minulega tedna zbrali na seji, na kateri so obravnavali številne aktualne težave, s katerimi se srečujejo kmetje, seznanili pa so se tudi z zakonodajnim predlogom Evropske komisije glede skupne kmetijske politike po letu 2013.
Glavne elemente nove skupne evropske zakonodaje je zbranim predstavil Branko Ravnik s kmetijskega ministrstva. Evropska komisija je namreč 12. oktobra letos objavila predloge za štiri osnovne uredbe skupne kmetijske politike, ki urejajo neposredna plačila, skupno ureditev trga, razvoj podeželja in ureditev financiranja ter nadzora izvajanja skupne kmetijske politike. Zbrani na seji so se zavzeli za to, da naj slovensko kmetijsko ministrstvo pri nadaljnjih pogajanjih uveljavlja takšne rešitve oz. predloge, ki bodo v Sloveniji omogočale izvajanje našim kmetom prilagojene kmetijske politike s poudarki na učinkovitih rešitvah dosedanjih ukrepov ter stabilni proizvodnji hrane v prihodnje.
Uredba o prepovedi uporabe tretiranega semena vprašljiva
Na tokratni seji so se razpravljavci ponovno ustavili ob problematiki prepovedi uporabe tretiranega semena koruze in oljne ogrščice. Kot je bilo slišati, kmetijsko ministrstvo vse do danes ni dokazalo vzroka in krivca za padce čebel v letošnjem letu,
prav tako ni podalo ustreznih alternativnih rešitev za varstvo koruze in oljne ogrščice pred škodljivimi organizmi. Zato so se člani upravnega odbora strinjali, da je veljavnost uredbe o prepovedi setve tre-
Na zadnji seji upravnega odbora kmetijske zbornice so člani opozorili na vprašljivo uredbo o prepovedi uporabe tretiranega semena koruze in oljne ogr-ščice ter na nerešeno problematiko določanja višine škode na kmetijskih pridelkih zaradi divjadi, saj v Sloveniji še vedno ni ustreznih pravilnikov za tovrstne ocene.
tiranega semena vprašljiva. Zaradi omenjenih razlogov, ki so povzročili zmanjševanje konkurenčnosti slovenskih kmetov in jih postavili v neenakopraven položaj s kmeti v drugih državah, je upravni odbor tudi soglasno zahteval preklic odredbe o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev.
Nadalje so se na seji seznanili tudi o ustanovitvi in delu skupine „zelenjavna veriga", katere koordinator je prav kmetijska zbornica, sicer pa v njej sodelujejo še predstavniki pridelovalcev, Zadružne zveze Slovenije, GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Trgovinske zbornice Slovenije in GZS-Podjetniške trgovinske zbornice Slovenije in KGZS. Dogovori med sodelujočimi deležniki v „zelenjavni verigi" potekajo naprej, dokler ne bodo dosegli cilja, to pa je umestitev slovenske zelenjave na police trgovin.
Ni pravilnika za ocenjevanje škode zaradi divjadi
Člani UO so se seznanili in podprli tudi namero združevanja ustanov, ki se ukvarjajo s pridelavo oljk in oljčnega olja
ter ob tem predlagali, naj se ustanovi konzorcij, ki bo združil ustanove ob soglasju vseh registriranih oljkarjev. Pozitivno pa so ocenili ukrepe za pomoč prizadetim kmetom po letošnjih neurjih s točo in podprli predlog za popoln odpis zborničnega prispevka najhuje oškodovanim zavezancem za leto 2010,70-odstotno nižji prispevek pa naj bi plačali tisti kmetje, ki so utrpeli škodo le na pridelkih, ne pa tudi na nepremičninah. Predsednik kmetijske zbornice Ciril Smr-kolj je ob tem pohvalil veliko solidarnost med slovenskimi kmeti pri zbiranju krme in se zahvalil vsem sodelujočim v akciji pomoči: kmetom, ki so podarili krmo in koordinatorjem prevozov krme do prizadetih območij.
Zaključni del seje so člani UO namenili nerešeni problematiki škod po divjadi in zvereh. Na škode, ki jih kmetom povzročajo zveri in divjad, je kmetijska zbornica že večkrat javno opozorila. „Težavopredstavlja tudi dejstvo, da nimamo primernih pravilnikov za ocenjevanje škod na kmetijskih pridelkih in v gozdovih," je ob tem poudaril Smrkolj, obenem pa kmete pozval, da naj škode prijavljajo.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Obisk Zorana Jankoviča
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Primus na Ptuju se je 20. novembra predsednik liste Pozitivna Slovenija Zoran Jankovič sestal s somišljeniki s tega konca Slovenije. Ob tej priložnosti so se seznanili tudi s stanjem gospodarstva v Spodnjem Po-dravju, ki je slabo, predstavil pa ga je predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar. Dali so priložnost tudi mladim harmonikarjem Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Program Pozitivne Slovenije Zorana Jankoviča stavi na zdravo gospodarstvo. Že v letu 2012 se bo število nezaposlenih zmanjšalo za tretjino, optimistično zatrjuje Jankovič, Slovenija bo do leta 2020postala ena izmed 15 najuspešnejših držav EU, če bo njegova lista dobila priložnost. Prepričan je, da je tudi državo mogoče uspešno voditi; tisti, ki ne bo timski igralec, ga pač v njegovem timu ne bo. Programi strank, ki se na letošnjih državnozborskih volitvah potegujejo za naklonjenost volivcev, so si bolj ali manj zelo podobni. Vprašanje pa je, kdo jih bo sposoben tudi realizirati. Jankovič stavi na svojo ekipo, na katero je zelo ponosen. V 9. volilnem okraju 8. volilne enote je kandidatka njegove liste dr. Lidija Tušek Korošec, v 10. Darko Jazbec, dr. med.,v 11. volilnem okraju pa Mateja Avbelj Valentan, mag.
MG
Ljubljana • Pullus spet najboljši
Ptujska klet je z vinom pullus sovinjon G 2010 med močno konkurenco na 14. festivalskem ocenjevanju vin v Ljubljani osvojila najvišji naziv za kakovost. Ob
tem se bo v že prepolnih vitrinah Ptujske kleti postavil še pullusov renski rizling SJI, kije na omenjenem ocenjevanju prejel srebrno priznanje. Glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal je povedal, daje zelo vesel, ker je v močni konkurenci belih suhih vin ravno pullusu komisija podelila najvišje mesto. Pullus sovinjon G 2010 je sicer že večkrat odlikovano vino; med drugim je z njim Ptujska klet na gornjeradgon-skem ocenjevanju osvojila šampionsko odličje, s sovinjoni pa so Ptujčani osvajali visoke nagrade tudi v Franciji. „To potrjuje, da so vinogradniške lege v Halozah in Slovenskih goricah vrhunske za donegovanje različnih sort, sovinjon pa je vrhunska, "je še povedal Kobal in dodal, daje priznanje s festivalskega ocenjevanja pomembno sporočilo tudi za domače potrošnike in ljubitelje vin: „Sovinjoni iz Ptujske kleti so pravzaprav naše paradne polnitve in neke vrste utrjevalec popularnosti belih vin, ki imajo že dokazano povsem enako blagodejne učinke na organizem, kot so jih za rdeča vina izumljali pred kakšnima dvema desetletjema." Iz Ptujske kleti še sporočajo, da je na prodajnih policah že letošnja polnitev Haložana (lanska je namrečpošla), sicer pa je Ptujska klet razglašena tudi za uradnega vinarja evropske prestolnice kulture, pullus pa za uradno vino.
SM (vir: Dialog)
Ptuj • Vinski večer z vini iz Haloz
Foto: Črtomir Goznik
Druga novembrska Primusova vinska zgodba v Klubu Gemina XIII. je potekala 18. novembra pod naslovom Dobrote iz Haloz. S svojimi vini so se predstavile kmetija Pintar, vinogradništvo Turčan, turistična kmetija Pungračič, vinogradništvo AS-Arnečič in vinogradništvo Plajnšek. Zvrstili so se različni letniki, od 2008 do najnovejšega, različnih alkoholnih stopenj. Povezovalca večera Janeza Vrečarja, ki ga je spremljala harmonika Edija Klasinca in promocijski film Žlahtni trs haloških goric Društva za oživljanje gradu Borl, sta s komentarji posameznih vrhunskih haloških vin, ki jih je mogoče dobiti tudi v ptujski vinoteki Zlati grozd, dopolnila Edi Hojnik iz Društva vinogradnikov Haloze in Jernej Golc iz podjetja Halo. Izbrane vinske okuse je pospremila vrhunska Primusova kulinarika.
MG
Popravek: V Štajerskem tedniku, objavljenem v petek, 10. novembra, je v članku z naslovom Bo občina lastnica zemljišča? objavljenem na strani 5 prišlo do napake: občina za zemljišče še ni nakazala kupnine, temveč jo je sredi prejšnjega tedna. Za napako se opravičujemo.
UR
Ormož • Velik napredek pri delu z učenci s posebnimi potrebami
Praznujejo 40 let delovanja
Osnovna šola Stanka Vraza praznuje letos 40-letnico samostojnega delovanja. Okroglo obletnico bodo praznovali v petek, 25. novembra, ob 16. uri v domu kulture v Ormožu, kamor vabijo tudi vse nekdanje učence, njihove starše in širšo javnost, da se skupaj poveselijo njihovega jubileja. Po prireditvi si bodo skupaj ogledali prenovljeno šolo.
Foto: Viki Ivanuša
Veliko otrok je gibalno oviranih, zato je telesna aktivnost zelo pomembna.
Foto: Viki Ivanuša
Pred dnevi je bilo na šoli še gradbišče, ravnateljica Simona Meško pa je z zadovoljstvom spremljala napredovanje del.
Obiskali smo jih še na gradbišču, v katero se je njihova šola spremenila ob gradnji vrtca. Učenci in učitelji so se v tem času že bolj ali manj navadili na glasno brnenje takšnih in drugačnih strojev ter da so stene tam, kjer jih prej niso bili vajeni. A z veseljem potr-pijo, je povedala ravnateljica Simona Meško, saj vedo, da bodo z obnovo veliko pridobili. Ves čas so se morali privajati tudi na manjši življenjski prostor, porušili so jim upravne prostore, odvzeli delilnico hrane in gospodinjsko učilnico. Z velikim veseljem pa
pričakujejo zaključek del, saj bodo pridobili nove upravne prostore, gospodinjsko učilnico, logopedski kabinet in manjši prostor, v katerem v popoldanskem času načrtujejo ponuditi svetovalne storitve strokovnih delavcev šole.
„Šole naj bi postale strokovni podporni centri, ki bi služili kot podpora institucijam in šolam v okolju, staršem in vsem, ki jih to zanima," je povedala ravnateljica Simona
Meško in poudarila, da je največja pridobitev za šolo učno stanovanje. Gre za majhno popolnoma urejeno garsonjero v sklopu šole, v kateri se bodo starejši učenci lahko učili vsakodnevnih opravil, ki jih potrebujejo za samostojno učenje. Naučili se bodo, kako očistiti okna, kopalnico, poskrbeti za svojo osebno higieno, si skuhati obrok, pomiti posodo, skratka vse, kar je treba narediti v realnem ži-
vljenju.
Skozi leta doživeli veliko sprememb
Pred letom 1970 so bili učenci s posebnimi potrebami vključeni v redne oddelke šol v domačih šolskih okoliših. 4. novembra 1970 pa sta začela delovati prva oddelka šole s prilagojenim programom, v katera je bilo sprva
vključenih 18 učencev iz vseh šolskih okolišev takratne Občine Ormož. Prve prostore je šola dobila na OŠ Ormož. Ker so se potrebe povečevale in je kmalu šolo obiskovalo okrog 200 učencev, so jeseni leta 1977 dobili nove lastne prostore, v katerih je bil omogočen pouk, primeren za učence, ki so jo obiskovali. V letih delovanja je v izobraževanju prevladalo mnenje, da je treba čim več otrok s posebnimi potrebami vključiti v običajne osnovne šole in prišlo je do druge skrajnosti. Število učencev na šoli je drastično padlo. Sedaj se je stanje nekako izkristaliziralo. V tem šolskem letu OŠ Stanka Vraza obiskuje 27 učencev, zaposleni delavci pa strokovno pomoč nudijo tudi večini osnovnih šol v okolici. Na šolah je namreč veliko učencev, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Ravnateljica Simona Meško je zadovoljna s sodelovanjem z drugimi šolami, saj korektno upoštevajo odločbe komisij in otroke prešolajo zares le v primeru, ko se pojavijo težave na več področjih in učenec kljub pomoči ne dosega minimalnih ciljev.
Večina od 27 učencev obiskuje poseben program, v prilagojenem programu z znižanim izobrazbenim standardom pa jih je 10. Ta je namenjen pridobivanju osnovnih znanj in je zelo podoben običajnemu, vendar nekoliko bolj preprost, brez fizike, kemije in zahtevnejših znanj. Učenci imajo možnost, da se po zaključenem 9-letnem šolanju vpišejo v nadaljnje šolanje na srednjih šolah. Učenci, ki
obiskujejo posebni program, pa lahko po novi zakonodaji v šoli ostanejo do 26. leta, z namenom, da se usposobijo za življenje in delo. Nekateri šolo zapustijo pri 18. ali 20. letu in se vključijo v varstveno-de-lovni center, drugi ostanejo dalj. Pravila ni, upoštevajo se interesi in želje učencev in staršev. Usposabljanje za življenje vključuje splošno poučenost, razvijanje samostojnosti, delovno vzgojo, glasbeno, gibalno in športno dejavnost. Delo je zelo individualno, saj ima vsak otrok svoje potrebe in zmožnosti. Ker je veliko učencev gibalno oviranih, se šola povezuje z razvojno ambulanto.
„Največja značilnost našega dela je individualni pristop. V redni osnovni šoli učitelj nima časa in možnosti, da se posveti vsakemu otroku posebej. Pri naših učencih mora učitelj nadaljevati tam, do koder je učenec prišel; če ima v skupini 5 učencev, mora narediti 5 individualnih programov. Težko najdete dva, ki bi bila zmožna delati enako. Sreča je, da smo tako mala šola in da to lahko naredimo. Naši otroci niso abstraktni misleci, delamo na zelo konkretnih rečeh. Učbenikov in delovnih zvezkov ne uporabljamo, saj jih za nekatere predmete sploh ni na voljo. Rezultati nacionalnega preverjanja znanja kažejo, da smo nad slovenskim povprečjem, vendar odličnjakov pri nas ne najdete. Nimamo učencev, ki bi naš program zmogli brez težav," pravi Meškova, ki je zelo zadovoljna tudi s sodelovanjem s starši.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Obisk hrvaških obrtnikov
Povezovanje obrti z obeh strani meje
Minuli četrtek so Ljutomer obiskali predstavniki hrvaških obrtniških organizacij Krapinsko-zagorske in Medžimurske županije in se na delovnem srečanju dogovarjali o možnostih sodelovanja na področju domače in umetnostne obrti, saj nameravajo prihodnje leto s skupnim projektom kandidirati na razpisih za nepovratna sredstva.
Projektna skupina, sestavljena iz hrvaških in pomurskih rokodelcev, bo na naslednjem razgovoru že določila podrobnosti projekta, s katerim želijo povezati domačo obrt z obeh strani meje. Udeležence je o pridobivanju nepovratnih sredstev pri čezmejnih projektih seznanil projektni me-nedžer Klaus Dieter Požgan. V začetku prihodnjega leta je namreč predvidena objava razpisa, na katerega bi kot partnerji lahko prijavili projekt na temo domače in umetnostne obrti. Gostje iz Krapine in Čakovca so poudarili, da si želijo še boljšega sodelovanja, predvsem na področju tradicionalnih in umetnostnih obrti, kjer imajo številne skupne točke, preko katerih se lahko dopolnjujejo
in povezujejo. »Problemi obrti in podjetništva so veliki in na obeh straneh meje podobni. Ker smo si teritorialno zelo blizu, bi bila velika škoda, če se ne bi povezali ter si pomagali pri promociji in prodaji izdelkov,« so menili sogovorniki.
V Krapinsko-zagorski žu-paniji so se v preteklosti lotili zanimivega projekta, v sklopu katerega so posneli film s prikazom kar 31 tradicionalnih obrti ter ob tem izdali monografijo. Podrobno so predstavili obrti, tudi tiste, ki izumirajo. Bogate izkušnje imajo tudi na področju tradicionalnih obrti, saj so ceh kot prvi na Hrvaškem ustanovili že leta 2002. Svoje izkušnje so si pridobili z udeležbo na številnih sejmih, tudi na MOS v Celju,
Ljubljana • Zaposlitveno-karierni sejem
Več pogovorov v enem samem dnevu
Najboljši delodajalci in ponudniki izobraževanj tudi letos svoje delo predstavljajo na zaposlitveno-kariernem sejmu v Ljubljani z naslovom Moje delo.
kjer so predstavili domačo in umetnostno obrt, lokalna skupnost pa jim vsako leto zagotovi sredstva, zlasti ohranjeval-cem tradicionalne obrti.
O dolgoletnem in pristnem sodelovanju ljutomerskih obrtnikov z njihovimi je govoril predsednik obrtne zbornice Čakovec Slavko Faltak, ki je izrazil prepričanje, da se bo le-to z ukinitvijo meja še izboljšalo. V sklopu obiska v Prlekiji in Prekmurju so si hrvaški obrtniki ogledali delavnici steklarstvo Zelko in lončarstvo Žuman v Ljutomeru, center domače in umetnostne obrti v Veržeju, medičarstvo Jožice Celec v Ratkovcih in izdelavo lesnih izdelkov Jožefa Lakija v Veliki Polani.
NŠ
Sejem je stičišče ponudbe in povpraševanja po delu, namenjen pa je srečevanju delodajalcev in iskalcev dela. Podjetja jih izkoriščajo za promocijo in spoznavanje primernih kandidatov za delo, izobraževalne ustanove za predstavitev svojega dela, iskalci zaposlitve pa za navezovanje stikov in iskanje primernih delodajalcev. Cilj soočenja kandidatov in delodajalcev je v tem, da obe strani pridobita kar največ koristi v najkrajšem možnem času. Zaposlitveni sejmi so v tujini uveljavljeni že vrsto let in tudi pri nas postajajo vedno pogostejši.
Sejem Moje delo bo potekal 23. in 24. novembra, torej jutri in v četrtek, v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Sejem bo deveti v seriji uspešnih sejmov v organizaciji spletnega portala
mojedelo.com.
Tako kot vsako leto tudi tokrat gostijo številne domače in tuje delodajalce, ponudnike izobraževanj in drugih zaposlitvenih storitev. Ravno v času težkih ekonomskih razmer je motivacija uspešnih podjetij toliko pomembnejša,
obenem pa je zaposlitveni sejem odlična priložnost za iskalce, saj lahko v dveh dneh opravijo več pogovorov v zvezi z zaposlitvijo kot sicer v celem letu.
Obisk sejma je brezplačen, potrebne pa so predhodne prijave na predavanja.
Dženana Kmetec
Zaposlitveno-karierni sejem v Ljubljani povezuje izobraževalne ustanove, podjetja in iskalce zaposlitve.
Foto: DK
šolski (Renter ptuj
Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 www.scptuj.si	fax: +386 (0)2 7871 711
ekonomija
tel.: 02 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar izpričuje že 45 let življenja in dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev in študij. Soočamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje 650 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 55 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje strokovnost in posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2008/2009 smo prešli na novi, prenovljen sistem izobraževanja, ki omogoča obogatitveno prenovo kurikuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI in trgovec. Prenovljeni programi so posledica novo nastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi novonastali programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljivost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, izbirnih strokovnih modulih, praktičnem izobraževanju v šoli in pri delodajalcih, interesnih dejavnostih in odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva in oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva in menedžerske spretnosti...
Na šoli izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, interese, sposobnosti in hobije. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in izmenjavi dijakov in profesorjev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu in dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.si/
elektrotehnika računalništvo mehatronika
tel.: 02 7871 800
Elektro in računalniška šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehničnega področja, saj izvajamo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, mednarodno izmenjavo, kompetentnimi delavci šole ter prizadevnimi dijaki.
Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem ter opremi, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela.
Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V okviru projekta Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo tudi v tujini.
Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije.
biotehnika okolje varstvo
tel.: 02 787I 7B0
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba).
strojništvo
tel.: 02 787I 720
■¿K
strojna šola
Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški
razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi
dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta.
Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, Izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve In nadaljnjega Izobraževanja. Poleg rednega
šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih Izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad In priznanj na številnih
tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.sl ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 In svetovalne službe (02) 7871724.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj se nahaja v sodobno opremljenih prostorih na Vičavi 10 in je najmlajša Izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne In izredne programe EKONOMIST, MEHATRONIKA TER UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživljenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem in širšem okolju in s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljivost.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812.
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računanlištva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih inštalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
Študentom ponujamo naslednje programe: O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine O ekonomist
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
Gospodarstvo po svetu .
Luxembourg • Poročilo Eurostata
Oktobra triodstotna inflacija v območju evra
Letna inflacija v območju evra je oktobra vztrajala pri treh odstotkih, kar je najvišja raven v treh letih, je danes v drugi oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Stopnja inflacije se glede na september ni spreminjala, nad srednjeročnim ciljem ECB pa vztraja že nekaj časa. V Sloveniji je letna inflacija oktobra dosegla 2,9 odstotka.
Glede na drugo oceno evropskega statističnega urada Eurostat so se cene življenjskih potrebščin oktobra na mesečni ravni tako v državah s skupno valuto kot v celotni sedemindvaj-seterici zvišale za 0,3 odstotka. Letna inflacija je bila medtem v celotni EU nekoliko višja kot v evrskem območju. Dosegla je 3,4 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot septembra. Letna inflacija v območju evra že vrsto mesecev vztraja nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki je blizu a malenkost pod dvema odstotkoma.
A vse več analitikov po pisanju tujih tiskovnih agencij meni, da je v prihodnjih mesecih zaradi upočasnjevanja gospodarske dejavnosti, ki bi lahko območje evra za krajši čas pahnilo celo v recesijo, pričakovati upad inflacije. To po njihovem mnenju ECB odpira manevrski prostor za dodatno znižanje ključne obrestne mere za območje evra.
Svet ECB je nedavno nepričakovano znižal obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 1,25 odstotka. Po oceni nekaterih strokovnjakov je možno, da bo osrednja denarna ustanova evr-skega območja obrestno mero znižala celo pod odstotek, kjer je vztrajala v času finančne in gospodarske krize.
Najnižjo [etno inflacijo so oktobra med članicami unije zabeležili na Švedskem (1,1 odstotka), Irskem (1,5 odstotka), v Franciji (2,5 odstotka), na Češkem (2,6 odstotka) in Danskem (2,7 odstotka). Cene življenjskih potrebščin pa so se po drugi strani na letni ravni v desetem mesecu najbolj okrepile v Veliki Britaniji (pet odstotkov), Estoniji (4,7 odstotka) in na Slovaškem (4,6 odstotka).
V Sloveniji se je letna inflacija oktobra prvič po daljšem času občutneje dvignila nad cilj ECB. Če se je pred septembrom gibala bliže enemu odstotku, je bila oktobra pri 2,9 odstotka.
Najnižje 12-mesečno povprečje inflacije so imeli oktobra na Irskem (0,8 odstotka), Švedskem (1,6 odstotka), in v Sloveniji ter na Češkem (po dva odstotka). Najvišjo povprečno inflacijo v letu do oktobra so medtem zabeležile Romunija (6,6 odstotka), Estonija (5,2 odstotka) in Velika Britanija (4,3 odstotka).
K letni inflaciji so minuli mesec največ prispevali proizvodi v skupinah transport, stanovanje (na ti dve skupini vplivajo predvsem cene energije) ter alkohol in tobačni izdelki, najbolj pa so inflacijo zbijale nižje cene komunikacij, rekreacije in kulture ter izobraževanja.
Na mesečni ravni so inflacijo najbolj zviševale cene v skupinah obleka, alkohol in tobačni izdelki ter stanovanje, najbolj zniževale pa cene v skupinah izobraževanje in komunikacije. (sta)
New York • Indonezijski letalski prevoznik Lion Air je pri Bo-eingu naročil 230 letal, katerih skupna kataloška vrednost je okoli 21,7 milijarde dolarjev (16,1 milijarde evrov). Gre za največje komercialno naročilo v zgodovini Boeinga, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Lion Air je največji zasebni indonezijski letalski prevoznik. V omenjenem poslu je naročil Boeingovo letalo 737 max ter 29 letal 737 s podaljšanim dosegom. Posel je danes razkrila Bela hiša ob obisku ameriškega predsednika Baracka Obame na indonezijskem Bali-ju, Obama pa se bo v petek tudi udeležil slovesnega podpisa pogodbe med predstavniki Boeinga in Lion Aira. Letalska družba ima še opcije za 150 dodatnih letal v vrednosti 14 milijard dolarjev (10,4 milijarde evrov), kar potencialno skupno vrednost posla postavlja na 35 milijard dolarjev (25,9 milijarde evrov).
Bruselj • Skupina EU za tehnično pomoč Grčiji pri spodbujanju rasti in zagotavljanju vzdržnosti dolga je danes predstavila prvo četrtletno poročilo, v katerem med drugim opozarja na problem pobiranja davkov. V Grčiji je namreč po navedbah skupine trenutno za 60 milijard evrov neplačanih davkov. Na tem področju je najpomembneje okrepiti sistem pobiranja davkov, pomembno pa je tudi izboljšati mehanizme za reševanje davčnih sporov in nadzor nad »velikimi« davkoplačevalci, je na predstavitvi poročila v Bruslju poudaril vodja skupine Horst Reichenbach. Od 60 milijard neplačanih davkov bi bilo mogoče osem milijard pobrati takoj, kar bi Grčiji bistveno pomagalo pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja. Glede polovice, 30 milijard evrov, pa potekajo pravni spori, katerih reševanje traja tudi do 12 let. Milano • Medtem ko se Italija bori z ogromnim javnim dolgom in stopnjujočim se pritiskom trgov, je Italijansko združenje bank (ABI) izrazilo podporo t. i. dnevu za nakup obveznic, na katerega bi lahko Italijani brez provizij bankam kupovali italijanske državne dolžniške vrednostne papirje. Na dan za nakup obveznic, ki je zaenkrat predlagan za 28. november, naj bi za Italijani s sodelovanjem pri odkupu italijanskega dolga izkazali patriotski odnos do močno zadolžene države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »ABI lahko iniciativo, kakršna je dan za nakup obveznic, samo pozdravi. Vsaka banka se lahko sama odloči, ali bo sodelovala ... sam pa sem prepričan, da bo sodelujočih veliko,« je v pismu italijanskemu časniku Corriere della Sera zapisal prvi mož združenja bank Giuseppe Mussari. Pariz • Članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so v tretjem trimesečju na četrtletni ravni zabeležile 0,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). To je za 0,3 odstotne točke več kot v drugem četrtletju, višjo rast pa je pripisati okrepitvi okrevanja japonskega gospodarstva po marčnem potresu in cunamiju, so sporočili iz OECD. Japonska je namreč v četrtletju med julijem in septembrom v primerjavi s trimesečjem pred tem zabeležila 1,5-odstotno gospodarsko rast. Na letni ravni je rast japonskega BDP v obravnavanem obdobju znašala šest odstotkov. To je bila prva rast japonskega gospodarstva po marčni naravni katastrofi.
BDP v območju evra kot v celotni EU se je letošnjem tretjem četrtletju rahlo okrepil za 0,2 odstotka, na letni ravni pa je bila rast 1,4-odstotna, je v torek sporočil evropski statistični urad Eurostat.
London • Velika Britanija je našla kupca za banko Northern Rock, ki jo je podržavila po izbruhu finančne krize. Za 747 milijonov funtov (872 milijonov evrov) jo bo prodala družbi Virgin Money Richarda Bransona, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Northern Rock je kot prvo banko v Veliki Britaniji prizadela svetovna finančna kriza in velja kot banka, ki je jeseni 2007 zaznamovala začetek bančne krize v Evropi. Takrat so se pred njenimi poslovalnicami in bankomati oblikovale dolge vrste strank, ki so želele rešiti svoj denar. Vladi za problematično banko ni uspelo doseči primernega dogovora z zainteresiranimi prevzemniki iz zasebnega sektorja. Zato so jo februarja 2008 podržavili. »Nekaj denarja, ki smo ga vložili, bomo dobili nazaj. To je dobra novica za davkoplačevalce,« je odločitev o prodaji danes komentiral britanski finančni minister George Osborne. Bruselj • Portugalska izpolnjuje pogoje za naslednji obrok mednarodne finančne pomoči, je danes po koncu druge misije v tej državi ocenila trojka revizorjev Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Gre za osem milijard evrov v okviru skupaj 78 milijard evrov pomoči, ki je bila dogovorjena za to državo. Če bodo poročilo trojke potrdili finančni ministri EU in izvršni odbor IMF, bo država decembra oziroma januarja dobila osem milijard evrov posojil, od tega 5,3 milijarde evrov od EU in 2,7 milijarde evrov od IMF. Naslednja misija trojke bo potekala februarja prihodnje leto. Trojka vsako četrtletje preveri izvajanje ukrepov za javnofinančno konsolidacijo in gospodarske reforme, ki jih mora izvesti Portugalska v zameno za mednarodno finančno pomoč. V drugem četrtletnem pregledu je ocenila, da Portugalska program ukrepov izvaja dovolj dobro. (sta)
Atene • Nova vlada pred istimi težavami
Tisoči Grkov proti
varčevalnim
ukrepom
Foto: msnbc.msn.com
V grški prestolnici Atene je proti varčevalnim ukrepom nove grške vlade danes protestiralo na tisoče ljudi. Iz strahu pred izgredi protesti potekajo pod okrepljenimi varnostnimi ukrepi, v pripravljenosti pa je 7000 policistov, poročajo grški mediji.
Protesti na ulicah Aten potekajo le dan po tem, ko je grški parlament v sredo z večino glasov izglasoval zaupnico novi vladi finančnega strokovnjaka Lukasa Papade-mosa. Poglavitna naloga nove prehodne vlade bo čimprejšnja uresničitev oktobrskega dogovora območja evra o celoviti rešitvi dolžniške krize, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno
za ostre varčevalne ukrepe.
V novi vladi narodne enotnosti je prvič po obnovi demokracije po padcu vojaške diktature leta 1974 tudi manjša desna stranka Laos. Sodelovanje te stranke v vladi je še podžgalo nezadovoljstvo protestnikov, ki so nosili napise »Dol z vlado socialistov, konservativcev in fašistov«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Protestni shod je potekal mimo ameriškega ter drugih tujih veleposlaništev v grški prestolnici, mimo parlamenta in nekaterih ministrstev ter uradov Evropske unije. Oblasti so zato okrepile navzočnost policije na ulicah. Za varnost skrbi okoli 7000 policistov, ki so že dopoldne zaprli številne ceste v središču Aten in okrepili nadzor okoli vladnih poslopij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Protesta se je udeležilo okoli 7000 ljudi, pri čemer so se protestniki spopadli s policisti. Protestniki so policiste obmetavali z molotovkami, zažigali smetnjake ter uničevali banke in avtobusna postajališča. Policija je protestnike poskušala razgnati s solzivcem in dimnimi bombami. Aretirala je okoli 60 protestnikov, poroča dpa. Med lanskimi izgredi, ki so jih izzvali levičarski protestniki, je policija aretirala več kot 20 ljudi. Lani se je protestov udeležilo okoli 20.000 ljudi. (sta)
Rim • Monti obljublja, protesti se nadaljujejo
Varčevanje, a tudi rast in nujne reforme
Foto: lettera.it
Novi italijanski premier Mario Monti je v predstavitvi protikriznega programa svoje vlade v senatu med drugim obljubil zagon gospodarske rasti ter izvedbo nujnih strukturnih reform, kot sta reforma pokojninskega sistema in trga dela. Zavezal se je tudi k uresničitvi strogih varčevalnih ukrepov, ki pa bodo uravnoteženi z »rastjo in pravičnostjo«.
Nova vlada bo hitro ukrepala v smeri zmanjšanja ogromnega javnega dolga, ki znaša že 120 odstotkov BDP, in bo v letu 2013 uravnotežila proračun, a Italija ne bo kredibilna, če ne bo obenem začela rasti, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudaril novi premier. »Potrebujemo ukrepe, ki bodo naredili gospodarstvo manj okamnelo, pospešili rast novih dejavnosti, izboljšali javne storitve in povečali zaposlenost žensk in mladih,« je dejal.
Obljubil je prevetritev trga dela in pokojninskega sistema, ki bo odpravila »nepravične privilegije za določene sektorje«. Kot je še napovedal, se bodo odločno borili proti v Italiji razširjenemu neplačevanju davkov, s čimer se bodo ne le povečali prihodki države, ampak bo to korak v smeri večje socialne pravičnosti.
Istočasno bodo skušali zmanjšati davčno breme za podjetja in jih vzpodbuditi k odpiranju novih delovnih mest, kar pa ne pomeni, da Italijane ne čakajo tudi novi davki. Kot je namreč spomnil Monti, je sedanje neplačevanje davka na premoženje za nepremičnine, v katerih Italijani bivajo, v Evropi »posebnost, če ne anomalija«, razmišljajo pa tudi o morebitni uvedbi novega davka na bogastvo. Žrtve bodo nujne, a njihova porazdelitev bo pravična, je zatrdil novi premier.
»Prihodnost evra je odvisna tudi od tega, kaj bo Italije naredila v naslednjih nekaj tednih,« je poleg tega v senatu opozoril Monti, sicer nekdanji evropski komisar, in ocenil, da se Evropa prebija skozi »najtežja leta po drugi svetovni vojni« ter da evropski projekt propada monetarne unije ne bi preživel.
»Evropskih obveznosti ne vidimo kot na nekaj vsiljenega od zunaj. Ne gre za njih na eni in nas na drugi strani. Mi smo Evropa,« je dejal in posvaril: »Če nam ne bo uspelo, če ne bomo izpeljali nujnih reform, bomo podvrženi še veliko strožjim pogojem.« Italija mora po njegovih besedah prenehati biti »šibek člen« evropske verige, če ne želi postati del modela, ki ga ni pomagala zgraditi, ampak so ga
zgradile druge države, ki »si ne želijo močne Italije«.
Montijev 45-minutni govor so senatorji zelo dobro sprejeli, piše francoska tiskovna agencija AFP. Kot dodaja, je moral predsednik senata celo večkrat posredovati in kolege opomniti, naj raje poslušajo, kot pa neprestano ploskajo. To je na neki točki storil tudi sam Monti, ko je senatorje okrcal z besedami: »Ne ploskajte, poslušajte!«
Montija čaka danes še predstavitev vladnega programa v spodnjem domu parlamenta, poslanski zbornici. Senat bo o zaupnici vladi predvidoma glasoval še drevi, poslanska zbornica pa v petek. Podpora vladi sicer ni pod vprašajem, saj jo med drugim podpirata dve največji stranki v državi, konservativno Ljudstvo svobode dosedanjega premiera Silvia Berlusconija in levo usmerjena Demokratska stranka.
Medtem pa v več italijanskih mestih - Milanu, Torinu, Palermu in Rimu - potekajo demonstracije proti Montijevi »vladi bankirjev« in varčevalnim ukrepom. Študentske in sindikalne proteste spremlja nasilje, poročajo tudi o ranjenih. Kakih 2000 študentov in aktivistov levega sindikata Cobas se je zbralo tudi pred poslopjem senata v Rimu. Policiste so obmetavali z jajci in drugimi predmeti, a ti zaenkrat po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA niso posredovali. (sta)
EU • Avtomobilska bilanca
Oktobra v EU prodanih manj avtomobilov
Foto: ¡nfobarrel.com
Prodaja novih avtomobilov v EU se je oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 1,8 odstotka na 1.005.976 vozil, je danes objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Krepkejši padec prodaje so beležili v Italiji in Španiji, rast povpraševanja se je upočasnila v Nemčiji.
V	Nemčiji, ki je največji evropski trg za avtomobilsko industrijo, se je prodaja avtomobilov oktobra na mesečni ravni povečala le za 0,6 odstotka (na 258.253 vozil), medtem ko so septembra beležili osemodstotno rast, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Prodaja na drugem največjem trgu, v Franciji, se je zvišala za 2,4 odstotka (na 176.103), v Veliki Britaniji pa za 2,6 odstotka (na 134.944). Znižanje so med drugimi beležili v Italiji, za 5,5 odstotka na 132.703 vozil, in Španiji, za 6,7 odstotka na 57.278 vozil. V Sloveniji se je po podatkih ACEA prodaja novih avtomobilov znižala za 4,1 odstotka na 4547 vozil.
V	prvih desetih mesecih je bilo v EU (brez Cipra in Malte) prodanih 11.126.436 novih avtomobilov, kar je 1,2
odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Krepkejšo rast je v tem obdobju beležila le Nemčija (+9,8 odstotka). Prodaja se je rahlo povečala v Franciji (+0,4 odstotka), medtem ko se je znižala v Španiji
(-19,7 odstotka), Italiji (-10,8 odstotka) in Veliki Britaniji (-4,5 odstotka).
V Sloveniji se je v desetme-sečju prodaja znižala za 0,6 odstotka, prodanih je bilo 50.925 vozil. (sta)
Kidričevo • Ob 57. tovarniškem prazniku Taluma
Leto prelomnih dogodkov
Ob 57-letnici proizvodnje v kidričevskem Talumu so v četrtek pripravili srečanje z upokojenimi člani, v petek so se sestali na slavnostni seji vodstva podjetja, delovnih enot, sveta zaposlenih in konference sindikata, na srečanju vseh zaposlenih so podelili Talumove zlate metulje, v soboto pa so pripravili dan odprtih vrat.
Na petkovem tradicionalnem srečanju vseh sodelavcev Taluma v dvorani tamkajšnje restavracije PAN je predsednik uprave Marko Drob-nič v nagovoru poudaril, da je letošnje leto poleg izredno zahtevnih razmer v poslovanju zaznamovalo predvsem nekaj prelomnih dogodkov:
„Prvič to, da smo v elektrolizi C ponovno zagnali vse peči, tako da danes spet obratujemo s polno močjo, in da smo ponovno vzpostavili proizvodnjo malih livarskih zlitin, s čimer se bomo kmalu približali obsegu proizvodnje leta 2008, seveda pa bomo za to vložili še veliko truda. Težave pri oskrbi z električno energijo so že skoraj stalnica v poslovanju Taluma, letos pa je to še posebej izrazito. In če dosegamo svoje cilje na trgih, v proizvodnji, kakovosti ter odnosu do okolja, tega zagotovo ne moremo trditi za oskrbo z električno energijo. Prav zaradi tega dejstva bo poslovni rezultat konec letošnjega leta odstopal od tistega, kar smo si zadali v izhodiščih.
Drugo, kar je zaznamovalo letošnje leto, pa je dejstvo, da se je aprila od delovnega mesta poslovil dolgoletni predsednik uprave Danilo Toplek, ki je po moji oceni korenito zaznamoval obdobje, ko je bil na čelu Taluma. Njegov pečat k podobi tovarne, tega kraja in celotne regije je zagotovo zelo velik, njegov korak, da prepušča vodenje nekomu drugemu, pa še večji. Zato se v svojem imenu in upam, da v imenu vseh vas, Danilu To-pleku zahvaljujem za vse, kar je storil za to tovarno."
Marko Drobnič pa se je zazrl
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek (na levi) in predsednik uprave Marko Drobnič z letošnjimi dobitniki zlatih Talu-movih metuljev (z leve): Milanom Klajnškom, Zdenko Hanc, Milanom Zakelškom in Zvonkom Lešnikom
tudi v bodočnost 1000-član-skega Talumovega kolektiva: „Leto 2012 bo zagotovo eno težjih v zgodovini Taluma: v naslednjem letu bomo namreč morali sprejeti odločitev o tem, ali bomo nadaljevali obratovanjem elektrolize, in o tem, kakšna bo strategija našega nadaljnjega razvoja. Če bomo želeli uresničevati naše smernice o razvoju in rasti skupine, bomo elektrolizni aluminij potrebovali še kar nekaj časa. Verjamem, da nam bo kljub čudnim okoliščinam in čudnim časom uspelo in da bo država prepoznala vse pozitivne narodnogospodarske učinke našega podjetja in našo nadpovprečno učinkovitost v tej panogi v celotni Evropi ter nam omogočilo konkurenčne pogoje v oskrbi z energijo. Prepričan sem, da imamo dovolj znanja, sposobnosti in dovolj izkušenj, da bomo nadgrajevali to, kar je
bilo do sedaj ustvarjeno. Naši načrti kažejo, da smo v skupini Talum vzeli razvoj zelo zelo resno, osebno pa sem prepričan, da bomo zmogli."
Podelili zlate metulje
Najvišja delovna priznanja Taluma sta letos podelila predsednik uprave Marko Drobnič in Danilo Toplek, ki je ob tem dejal:
„Danes sem sedemindvaj-setič na tem odru in vedno se bom spomnil, kako je bilo prvič, saj sem imel približno takšno tremo, kot jo imam danes, ko vas pravzaprav nagovarjam zadnjič v tej vlogi. Moram reči, da si ob predaji vodenja firme nisem predstavljal, da bi bilo podeljevanje Talumovih metuljev ostalo moja edina funkcija v tej fa-briki, in še nekaj časa verjetno ne bo edina, saj tudi zame izzi-
Foto: M. Ozmec
Na sobotnem dnevu odprtih vrat je pred upravno zgradbo Taluma zbrane nagovoril predsednik uprave Marko Drobnič.
vov še ne manjka. Na žalost so med njimi tudi take naloge, ki ne predstavljajo prevelikega veselja. Prej je Marko omenil oskrbo z električno energijo, ker predstavlja vedno večji problem ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi. A prepričan sem, da bomo nekako uspeli prebroditi tudi te težave. Moram reči, da mi je bilo z vami prijetno delati, tako kot je bilo prijetno delati z mnogimi sodelavci, ki so danes že v zasluženem pokoju, sicer pa bomo zagotovo imeli še veliko priložnosti za obujanje spominov. Držite se, zdržimo še naprej - vsi skupaj!"
Za dolgoletne delovne dosežke oziroma za življenjsko delo je priznanje zlati metulj prejela Zdenka Hanc iz Talu-ma - Inštitut, za uspešno delo v zadnjem letu oziroma nekaj zadnjih let pa še Milan Klajn-šek iz Taluma - Aluminij, Zvon-ko Lešnik iz Taluma - Servis in inženiring. ter Milan Zakelšek iz Taluma - Izparilniki.
Naslednji dan, v soboto, 19. novembra, pa so kidri-čevskem Talumu na stežaj odprli vrata tovarne vsem, ki so si želeli ogledati, kako proizvajajo aluminij in kaj so v zadnjem letu dosegli. Okoli 300 obiskovalcev, med njimi so bili tudi poslanca ter župani občin Ptuj, Kidričevo in Hajdina, je pred upravno zgradbo dočakala godba na pihala Talum. Po dobrodošlici predsednika uprave Marka Drobniča, ki je predstavil stanje v kolektivu Taluma in njegove razvojne vizije, pa so si v spremstvu Talumovih sodelavcev ogledali proizvodne obrate kidričevske tovarne.
M. Ozmec
Pa brez zamere
''Bormašina''
Vrtanje v politiki
Premislite tole: odločili ste se, da boste preuredili stanovanje. Prepleskali ga, morda tu ali tam dodali montažno steno, predvsem pa ga ozaljšali z vsemi tistimi slikami, ki vam že deset let ležijo na podstrešju. V ta namen boste najbrž angažirali pleskarja ter mojstra, ki se ukvarja s postavljanjem montažnih sten. Kar se slik tiče, pa ste se odločili, da jih boste na izbrana mesta namestili kar sami. A ker nimate vrtalnega stroja (po domače: "bormašine"), je le-tegapotrebno nabaviti. Sicer bi lahko poskusili kar s starim dobrim kladivom in žeblji, a tista brazgotina na prstu vas še zmeraj opominja na to, kar se je zgodilo pred desetimi leti, ko ste zadnjič poskušali tovrstno opravilo opraviti zgolj z uporabo lastne sile in teže oziroma mase kladiva. Torej se odpravite v trgovino s tehničnim materialom in pripomočki, povprašate prodajalca za nasvet in nato z njegovo pomočjo izberete primeren vrtalni stroj. Odpravite se do blagajne, na svetlo potegnete par bankovcev, shranite račun in že ste opremljeni za vrtanje lukenj v stene svojega stanovanja.
A glej ga, zlomka - mašina se pokvari že po dveh ali treh luknjah. V ohišju nekaj poči, nato sledi izpad elektrike v vašem sveže prepleskanem stanovanju. Očitno naprava ne deluje tako, kot bi morala, in ne opravlja tega, kar proizvajalec obljublja. A brez skrbi, take stvari se dogajajo. Zato obstaja nekaj, čemur se reče garancija. Koncept zagotovo poznate. Proizvajalec jamči, da bo njegova stvaritev v določenem obdobju let delovala tako, kot obljublja. V nasprotnem primeru je bo popravil ali zamenjal. Če tega ne bo naredil, ga lahko mirno tožite ali ukrepate na kak podoben pravni način, saj imate za to vso pravico in pravno podlago.
V bistvu je stvar zelo preprosta - proizvajalec o svojem izdelku trdi določene stvari in postavlja obljube (kot je na primer ta o neoporečnem delovanju), za kar v primeru, da izdelek ne funkcionira v skladu z njegovimi obljubami, tudi (pravno) odgovarja. V vašem primeru nedelujočega vrtalnika in "kurcšlusa", kot mu radi rečemo, boste orodje zgolj odnesli nazaj v trgovino, kjer ste ga kupili, in prodajalec, ki je nekakšna podaljšana roka proizvajalca, bo moral nedelujočo bormašinoposlati na popravilo, vam pa v tem času ponuditi nadomestno (in seveda delujoče) orodje; ali pa vam bo nedelujoč vrtal-nik preprosto kar zamenjal z novim. Obljube proizvajalca so torej zavezujoče in v primeru neizpolnitve le-teh tudi nosi odgovornost za neresnične obljube.
Vprašanje, ki se mi ob tem postavlja, je naslednje: zakaj, za vraga, tudi na področju politike ne uvedemo podobnih "garancij" in odgovornosti zanje? Politiki posebej v predvolilnem času na veliko obljubljajo, kaj vse bodo naredili in kako nam bodo izboljšali življenje, če jih bomo le (iz)volili, a nato v veliki meri po pretečenem mandatu (ali v sedanjem primeru še prej) ogromno stvari, ki so jih tako sladko obljubljali in se pri tem tolkli po prsih, ne naredijo. In za to ne nosijo nobene odgovornosti. Seveda, sedaj porečete, da politik, ki ne izpolni svojih obljub, doživi poraz na naslednjih volitvah in da je to njegova sankcija. A jaz pravim, da to ni dovolj - politiki bi morali za svoje obljube nositi precej strožjo odgovornost in biti v primeru neizpolnitve teh obljub tudi precej strožje sankcionirani. Za svoje obljube bi morali nositi tudi pravno odgovornost. Če je lahko ena navadna bor-mašina predmet garancije in proizvajalčeve odgovornosti, zakaj ne bi podobne odgovornosti za obljube, ki nam jih dajejo, nosili tudi ti, ki se ukvarjajo (ali bi se vsaj morali ukvarjati) z našim blagostanjem, ne pa zgolj s par luknjami v steni? Me prav zanima, koliko pajacev bi se v tem primeru še upalo podati v politiko.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Ptuj • Arsana praznuje
Petica za Arsano
Društvo za glasbeno umetnost Arsana te dni praznuje petletnico delovanja. V tem času so izpeljali več kot 120 koncertov ter tri festivale, ki si jih je ogledalo več kot 50 tisoč ljudi. Mnogi jim očitajo, da so preveč ambiciozni in da so že zdavnaj presegli svoje okvire. V Arsani na te trditve ne pristajajo.
Zgodovina Društva za glasbeno umetnost Arsana ni dolga, je pa izjemno zanimiva in pestra. Ptujsko društvo, ki je bilo ustanovljeno pred petimi leti, vse od začetka vodi Mla-den Delin. Vrhunski glasbeniki, ki so iskali svoje somišljenike, so se povezali v društvo, ki je dokazalo, da ustvarjalnost ne pozna meja.
Od ustanovitve do danes so organizirali pet koncertnih sezon in tri festivale, skupno več kot 120 koncertov klasične, jazz, etno, popularne, vokalne in instrumentalne glasbe. Na njihovih prireditvah je nastopilo več kot 1500 uveljavljenih slovenskih in svetovih glasbenih imen. Med njimi so: New Swing Quartet, Terra-folk, Perpetuum Jazzile, Jure Ivanušič, Mia Žnidarič, Severa Gjurin, Oto Pestner, Jararaja, Maja Keuc, Langa, Bilby, Carmina Slovenica, Toti big band Maribor, Simfonični orkester in zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, Stefan Milenkovi-ch, Kaliopi, Edin Karamazov, Rade Šerbedžija, Miroslav Ta-dic in Konstantin Bogino. To so le nekatera zveneča imena, ki jih je v minulih letih v naše
K ¿ÍMJM		>l£Št i
	KL J»WA	
		
91	/ \ 1 ' wEfW 1 1 1	
Letošnji festival je privabil na tisoče obiskovalcev.
mesto pripeljala Arsana. Koncerte je skupaj obiskalo preko 50 tisoč ljubiteljev glasbene umetnosti iz cele Slovenije in tujine.
Tudi festival zelo uspešen
Skupaj z društvom ART-STAYS je Arsana pred dvema letoma ustanovila festival ARTPTUJ, ki velja za največje
poletno festivalsko dogajanje v mestu, privablja pa priznane glasbene umetnike iz vseh koncev sveta. V sklopu festivala se zvrstijo številni koncerti, glasbene in plesne predstave, literarni, kulinarični večeri, okrogle mize, predavanja, lutkovne predstave ter delavnice za otroke in mladino. Pomembno izobraževalno ter povezovalno nit festivala predstavljata mednarodna poletna
glasbena in plesna akademija, na kateri predavajo profesorji iz najimenitnejših evropskih akademij. Ti privabljajo mlade nadarjene glasbenike in plesalce iz več kot 15 evropskih držav. Spremljevalne in zaključne umetniške dogodke poletnih akademij si ogleda več kot 20000 obiskovalcev s celega sveta.
„Namen in poslanstvo društva Arsana je promocija glasbene umetnosti ter lastno umetniško ustvarjanje. V teh letih je nastalo več avtorskih produktov, ki zastopajo mesto in društvo doma in v tujini. Prav tako je društvo nosilec neformalnega glasbenega izobraževanja za vse generacije ter umetnostnih terapij, ki jih izvajajo v različnih ustanovah. Društvo profesionalno sodeluje z vsemi pomembnejšimi slovenskimi organizacijami, zavodi ter društvi, vključuje tudi veliko ptujskih umetnikov in se povezuje s slovenskimi in podobnimi mednarodnimi festivali po Evropi," pojasnjuje Delin.
Za svoje umetniško delo in nakup koncertnega klavirja na gradu je Arsana leta 2009 prejela priznanje Mestne občine Ptuj za izjemne dosežke na področju glasbene umetnosti.
Tudi za prihodnost so njihovi načrti ambiciozni, čeprav jim nekateri očitajo, da so presegli svoje okvire. Delin pravi, da se bodo trudili še naprej in bodo dali vse od sebe, da bo njihova publika še naprej uživala v najboljših koncertih.
Dzenana Kmetec
Ormož • Skupščina združenja slovenskih glasbenih šol
Sprejeli dve novi članici
Minulo sredo in četrtek se je v Ormožu mudilo preko 50 predstavnikov slovenskih glasbenih šol, ki so se srečali na jesenski skupščini Zveze glasbenih šol Slovenije.
Za uvod v srečanje so jim Jan Vočanec, Domen Zadra-vec in Monika Petek zaigrali na diatonično harmoniko, saj je bila Glasbena šola Ormož prva šola, ki je v svoj program umestila igranje na ta instrument.
Zveza glasbenih šol Slovenije organizira letno dve skupščini. Spomladanska je tradicionalno v Cerknici, kjer podeljujejo priznanja in nagrade Frana Gerbiča, jesenska pa se seli iz kraja v kraj. Po navadi za srečanje izberejo
kraj, v katerem je bila v tem času obnovljena ali na novo zgrajena glasbena šola in letos Ormož zares ni imel konkurence. Obiskovalci so bili polni pohvale o novih prostorih glasbene šole v Ormožu, gostitelj Slavko Petek pa je malo v šali, malo zares povedal, da je tako ali tako že čas, da so se sestali v Ormožu, saj šola deluje že 52 let. Sicer pa je bil mnenja, da je za Ormož velika čast, da lahko gosti skupščino s tako množično udeležbo, kar je dobro tudi za kraj, saj
Foto: Viki Ivanuša
V kratkem programu so učenci domače glasbene šole gostom pokazali, kaj vse je mogoče zaigrati na diatonično harmoniko.
skupščina poteka dva dni in so udeleženci zapolnili vse prenočitvene kapacitete. Nekateri so v Ormožu ostali kar tri dni, saj je v torek zasedal še izvršilni odbor.
Otvoritve skupščine se je udeležil tudi župan Alojz Sok. Pohvalil je njihovo zavedanje, da le združeni lahko kaj dosežejo za glasbeno šolstvo, in izrazil prepričanje, da če se je to tudi drugod tako razvito kot v Ormožu, je bil narejen velik premik in napredek.
V zvezo je vključenih 54 javnih glasbenih šol in še 5 zasebnih s koncesijo. V Ormožu se je članstvo še povečalo, saj so v zvezo sprejeli glasbeno šolo Franca Šturma iz Ljubljane in prvič tudi zamejsko glasbeno šolo - šolo Glasbene matice iz Trsta. Na skupščini so udeleženci razpravljali o pravilih združenja in tekoči problematiki, ki zadeva glasbene šole. Predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Tone Savnik je povedal, da so s stanjem v glasbenem šolstvu zaenkrat zadovoljni, saj večjih problemov ni, se pa bojijo, kaj bosta prinesli recesija in nova vla-
da: „Dosedanji minister Igor Lukšič je bil glasbenim šolam naklonjen in skupaj smo veliko dosegli pri izboljšanju pogojev za delovanje. V teh treh letih je omogočil, da smo po štiriletnem moratoriju prejšnje vlade glasbene šole lahko širile svoj program."
V dveh dneh se je zvrstilo več strokovnih predavanj o delovanju glasbenih šol, strokovnih izpitih v glasbi, pogovarjali pa so se tudi o delu nacionalne komisije za GŠ, materialnih stroških in prispevku staršev, embargu na širitev GŠ ter pravilniku o napredovanju v nazive. V sklopu združenja deluje tudi komisija TEMSING, ki vsako leto spremlja in organizira tekmovanja za mlade glasbenike. Na predavanja o širše zastavljenih temah pa so povabili tudi vse zainteresirane. V Beli dvorani sta te dni predavala slovenski bontonolog Sašo Županek, ki je govoril o poslovnem bonto-nu, temo Otroci, mladoletniki in izobraževanje pa je predstavila dr. Vesna Godina, znana slovenska antropologinja.
Viki Ivanuša
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
/i» V; /;>

jr-r&^iifi ± j£WV M ■
Demokracija ali strankokracija?
Dilema o demokraciji ali strankokraciji v Sloveniji je v meni že kar nekaj let. Ali je to res demokracija - vladavina ljudstva? V redu, državo vodijo in odločajo v našem imenu izvoljeni predstavniki ljudstva - poslanci, o njih pa pred volitvami odločajo vodstva strank ali kar vodje strank. Odločajo o tem, ali jih dajo ali ne dajo na kandidatno listo, o njih pa glasujemo na volitvah. Po izvolitvi so zavezani strankarski usmeritvi in večji ali manjši disciplini. Torej o vsem pomembnem v državi odločajo vodilne ali vladajoče stranke in njihova vodstva. Tako daleč gre, da na vsa mesta, tudi v občinah, v vodilnih in nadzornih svetih in svetih različnih zavodov postavijo člane strank, ker ljudi za takšne primere izbirajo s strankarskih list.
Članov strank je v naši državi, po grobi oceni, le deset odsotkov volivcev. Potemtakem je deset odstotkov državljanov primernih za vodenje oziroma odločanje. Kaj pa preostala večina, 90 odstotkov? Smo res tako nesposobni, da se nas ne spomnijo? Po drugi strani pa poslušamo želje po novih obrazih, novih idejah in novih ljudeh! Kje pa! Tisti, ki niso člani strank, predvsem že uveljavljenih oziroma tradicionalnih, na volitvah nimajo nobenih možnosti. Za kandidiranje potrebujejo podporo, od finančne in administrativne do medijske. Če vsega tega ni, potem tudi najboljše ideje in ljudje ne pridejo na površje.
Že v začetku, ko se nekdo odloči za kandidaturo in to pove, naleti na osnovno nerazumevanje demokracije. Sodelovanje na volitvah in pravica do izvolitve sta človekovi pravici. Pri nas pa že takoj v začetku javnost, torej mediji, ocenjujejo, ali je nekdo primeren ali ne, in delajo zgodbe o tem. Ko pa delajo proti kateremu od kandidatov in v korist obstoječih strank ali političnih opcij, je mera nedemokratičnosti polna. In tudi to se pri nas še kako dogaja.
O primernosti ali neprimernosti naj najprej odločijo volilne komisije, nato pa volivci in volivke na volitvah, ne pa mediji in z njimi kreatorji javnega mnenja. Zato imam občutek, da so preštevilne ankete v predvolilnem času bolj v funkciji oblikovanja javnega mnenja in navijanja za nekatere kot pa merjenja javnega mnenja. Podobno je s soočenji in takšnim načinom predstavljanja programov oziroma idej in stališč kandidatov. V času volilne kampanje bi morali vsi kandidati in kandidatke imeti enake pogoje, če smo seveda demokratična družba. Vendar jih niti približno nimajo, ker je pri nas očitno pomembnejša gledanost, poslušanost in branost kot pa demokracija. Zato se ene favorizira do skrajnosti, druge, predvsem manjše, pa odriva v manj gledane termine oziroma se jih zaradi formalnosti samo omenja. Zato imajo, pogojno rečeno manjši, popolnoma prav, ko se pritožujejo. Vendar se ne bo nič spremenilo, ker je pač tako v naši državi, v strankokraciji in pretiranem vplivu medijev!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 10473
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: CG
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. V sredo ob 18. uri in ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
Rokomet
Ormožani dolgo držali korak z Gorenjem
Stran 12
Rokomet
Zagorjanke premočne za Ptujčanke
Stran 12
Odbojka
Do zmage z dobrim napadom in servisom
Stran 13
Strelstvo
Boštjan Simonič in Kevin Venta v finalu
Stran 13
Košarka
Do zmage z gibljivo consko obrambo
Stran 14
Kikboks
Na SP Kolednikova, Korezova in Valenko
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal v Kranju
Mina skupna zmagovalka svetovnega pokala!
Ptujčanka Mina Markovič je dosanjala svoje otroške sanje, saj je v tem trenutku najboljša športna plezalka na svetu.
Pred več kot desetletjem je bilo potrebno v plezalno nekoliko »zaspanem« Ptuju veliko motivacije za trdi trening. Mina se je skozi leta razvijala in kot športnica dozorevala. Že v mladinskih vrstah je bila pred vso konkurenco, v zadnjih letih pa je s treningi v Škofji Loki pod vodstvom trenerja Romana Krajnika tudi tehnično izjemno napredovala, medtem ko je zmeraj veljala za izredno močno tekmovalko. Vse te karakteristike je pokazala tudi na šestnajsti tekmi za svetovni pokal pri nas v Sloveniji, ki so jo na visokem nivoju organizirali v Kranju. Na njej je bil v ospredju dvoboj med Ptujčan-ko Mino in Korejko Jain Kim.
V predtekmovanju in v pol-finalu sta se trenutno najboljši plezalki navidezno z lahkoto »sprehodili« do vrha, medtem ko so v nedeljskem finalu postavljalci smeri naredili zelo razgibano in predvsem selektivno smer. Do nastopa najboljših dveh je najdalj, a z veliko težavami, prišla Avstrij-ka Katarina Posch, medtem
ko se je v smeri zelo namučila tudi druga slovenska finalistka Maja Vidmar, ki je na koncu osvojila 5. mesto. Peresno lahka Kimova je svoj nastop opravila vrhunsko in je v plezalnem žargonu »lezla« izjemno. Dokončno jo je »navilo« tik pred vrhom smeri pri predzadnjem oprimku z oznako 47.00 -. Pred Markovičevo je bil tako izjemen izziv: po svoji stari navadi se je plezanja lotila hitro in vsak njen uspešen gib je v na-
Rezultati, ženske:
1.	Jain Kim (Koreja)
2.	Mina Markovič (Slovenija)
3.	Katarina Posch (Avstrija) 5. Maja Vidmar (Slo)
moški:
1.	Sean McColl (Kanada)
2.	Sachi Amma (Japonska)
3.	Jakob Schubert (Avstrija) 5. Urban Primožič (Slovenija)
Svetovni pokal, skupno:
1.	Mina Markovič (Slovenija/ PK 6b Ptuj) 721 točk
2.	Jain Kim (Koreja) 600
3.	Maja Vidmar (Slovenija) 504
elektrenem vzdušju v dvorani Zlato polje pozdravila množica gledalcev. Naša najboljša tekmovalka je plezala odlično in je padla s stene pri oprimku 44.00 -, kar je bilo dovolj za 2. mesto na kranjski tekmi. To drugo mesto pa je za Markovi-čevo enako prvemu, saj si je z njim že pred finalno tekmo v Barceloni zagotovila 1. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju! Hkrati je po odličnem plezanju v prvem delu sezone v balvanih postala tudi zmagovalka v kombinaciji svetovnega pokala.
23-letna Ptujčanka je po tem uspehu dejala: »Bila sem navdušena nad samo smerjo, ki je bila zelo zelo težka. Iz giba v gib sem se zelo trudila, dodatno motivacijo mi je dal nastop pred domačo publiko. Te v smeri niti nisem prav sli-
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša trojica v Kranju: Mina Markovič (2. mesto), zmagovalka Jain Kim in Katarina Posch (3.).
šala, saj sem bila zelo skoncen-trirana. Moram pa reči, da sem s svojim plezanjem zelo zadovoljna, saj sem bila zaradi skupnega seštevka pod dodatnim pritiskom. Kljub temu sem svoje nastope ta vikend izpeljala odlično.«
Skozi celotno letošnjo sezono svetovnega pokala je članica Plezalnega kluba 6b s Ptuja
plezala fantastično, saj je v težavnosti kar štirikrat zmagala. Skupno zmago v svetovnem pokalu si je tako resnično zaslužila. »To je zares izjemen uspeh, ki se ga bom bolje zavedala šele jutri ali čez nekaj dni. V tej sezoni sem nastopala odlično in na koncu sem premagala tudi lansko zmagovalko Jain Kim,« je povedala Mina.
Ta je drugo leto zapored odnesla zmago na tekmi v Kranju, medtem ko je bil moški finale, ki ga je dobil Kanadčan Sean McColl še bolj izenačen. Vse ljubitelje športnega plezanja v Sloveniji pa je s petim mestom zelo pozitivno presenetil naš najboljši na tej tekmi, Urban Primožič.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v Kranju osvojila 2. mesto.
Nogomet • 2. slovenska liga
Na težkem igrišču remi zadovoljil oboje
Krško - Aluminij 0:0
KRŠKO: Veličevič, Petrič, Dežmar, Pilipovič, Mostarlič, Špelič (od 46. Drnovšek), Lulič, Urbanč, Špiler (od 63. Lazanski), Slivšek (od 71. Barko-vič), Fabjan. Trener: Adnan Zildžovič.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Lonzarič, Sambolec, Pečovnik (od 67. Spahič), Medved, Ploj, Kurež (od 71. Kmetec), Bingo, Režonja, Petek (od 64. Kokol). Trener: Bojan Flis.
RUMENI KARTONI; Mostarlič (34.), Pilipovič (43.), Dežmar, (54.), Fabjan (69.), Topolovec (71.), Režo-nja (92.)
RDEČI KARTON: Drnovšek (85.)
2. SNL: Devet točk prednosti Aluminija
Končan je jesenski del tekmovanja v 2. ligi. Na prvem mestu bodo prezimili nogometaši Aluminija, ki so tokrat gostovali v Krškem in se z domačini razšli brez zadetkov. Prednost Kidričanov pred prvim zasledovalcem, ekipo Roltek Dob, znaša devet točk. Igralci Doba so se prav z zmago v zadnjem krogu proti Beli krajini in remiju med Šentjurjem in Interblockom znašli sami na 2. mestu. Prav borba za 2. mesto bo najverjetneje glavna zanimivost spomladanskega dela, saj lahko zaradi majhnih razlik nanjo računa kar nekaj ekip. Še najbolj zaskrbljeni so v Slovenskih Konjicah, kjer bodo
Hladno vreme ta konec tedna ni bilo zaveznik nogometašev (in tudi gledalcev ne). Največ zanimanja je vzbudilo srečanje v Krškem, kjer je gostoval vodilni Aluminij. Slednji ni bil več obremenjen z osvojitvijo naslova najboljše ekipe jesenskega dela tekmovanja, saj si je tudi teoretično ta naziv zagotovil že pred dvema krogoma.
Krško si je veliko obetalo od tega srečanja in na nek način želelo vrniti Kidričanom milo za drago za poraz v gosteh.
morali čez zimo potegniti radikalne poteze, če bodo želeli v prihodnosti še igrati med drugoligaši.
REZULTATI 14. KROGA: Krško -Aluminij 0:0, Garmin Šenčur - Bravo 1 Interblock 0:0, Šmartno 1928 -Kalcer Radomlje 0:2 (0:1), Dravinja Kostroj - Šampion Celje 1:2 (1:0), Roltek Dob - Bela krajina 2:1 (0:1).
1.
2.	ROLTEK DOB
3.	GAR. ŠENČUR 14
4.	INTERBLOCK 14
5.	KRŠKO 14
6.	ŠAMPION CELJE 14
7.	ŠMARTNO 1928 14
8.	BELA KRAJINA 14
9.	KAL. RADOMLJE 14
10.	DRAVINJA K. 14
14 1O S 14 B B
B 4
S B S S
s S
4	4
5	B 4 2
S1:B 17:14
1 S 1O
21: 1S: 1S 2S: 17:28
SS 24 22 21 2O 18 1B O 1S 9 14 B B DK
Domačini so nastopili z vsemi najboljšimi igralci in so bili kot vedno disciplinirani in borbeni ter so na ta način želeli prevzeti pobudo. To se jim ni izšlo ravno po željah, saj so gostje povsem kontrolirali potek srečanja. Zaradi slabšega igrišča so igralci obeh ekip težko prihajali do priložnosti. Prvo pravo priložnost so Kidričani imeli v 20. minuti, ko je Kurež prišel v domači kazenski prostor, se sam znašel pred domačim vratarjem, ki pa je bil v tem dvoboju uspešnejši.
»Šahovska partija« se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Občutek je bil, da bi domačini bili zadovoljni tudi s točko in temu primerno so igrali. Trenerja sta z menjavami poskušala kaj spremeniti v igri, vendar ni bilo otipljivega rezultata. V 66. minuti so gostje iz Kidričevega izvedli lepo akcijo po desni strani, od koder je Režo-nja videl dobro postavljenega Pečovnika, ki je z glavo poslal žogo mimo gola. Nekaj po-
/ 1
m¡¡M

Foto: Črtomir Goznik
David Lonzarič (Aluminij, rdeči dres) je na nekaterih tekmah uspešno zaigral v zadnji vrsti.
dobnega se je zgodilo tudi ob koncu srečanja, ko je poskusil Sambolec. Gostje so zadnjih nekaj minut zaradi izključitve Drnovška igrali z igralcem več, a so si domačini z organiziranim branjenjem izborili remi.
Danilo Klajnšek
Marko Kmetec - igralec Aluminija: »Igra res ni bila vrhunska, a za kaj takega ni bilo osnovnih pogojev za igranje. V celoti gledano smo lahko zadovoljni tudi s točko. Lani je bilo v podobnem trenutku drugače, saj smo bili drugi s točko zaostanka za vodilnim moštvom, sedaj pa smo prvi in imamo debelih devet točk prednosti.«
Rokomet • 1. NLB leasing liga, 1. A SRL (ž) .
Ormožani do 47. minute držali korak z Gorenjem ...
Jeruzalem - Gorenje 29:35 (17:17)
JERUZALEM: Jelen (4 obrambe), Belec (6 obramb), Žuran; Korpar 3, Krabonja 2, Žmavc, Rajšp, Bogadl 4, Merdanovic, Radujkovic 3, Čudlč 7 (1), Šplljak 6, Sok 4 (3), Hebar, Kljajic, Šišmanovic. Trener: Saša Prapotnlk.
GORENJE: Gajic (12 obramb), Taletovic (1 obramba), Zaponšek; Melic 9 (5), Bezjak 9, Dolenec 4, Rutar, Cehte 1, Miklavčič 3, Gaber, Golčar 1, Gams 1, Bajram 2, Šimič 3, Dujmovic 2, Horvat. Trener: Branko Tamše.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Gorenje 5/5
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Gorenje 10 minut
IGRALEC TEKME: Marko Bezjak (Gorenje Velenje)
Na Hardeku je pred okrog 400 gledalci pri Jeruzalemu gostovalo vodilno moštvo elitne lige Gorenje, ki je po izstopu Loke iz lige hkrati še edino neporaženo moštvo. Prav Ločani so namreč edini v tem prvenstvu v Škofji Loki ugnali Ose, vendar se rezultati Loke po pravilih brišejo. Tako so se pod nosom za osvojeni točki
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 29:35 (17:17), Krško - Loka 23:16 (11:7), Celje Pivovarna Laško - Krka 43:27 (21:15), Ribnica Riko hiše - Maribor Branik 28:28 (18:13), Istrabenz plini Izola -Trimo Trebnje 27:25 (10:14), Šmartno - Cimos Koper 20:34 (15:19).
1.	GORENJE 11	9	1	1	19
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 11	9	0	2	18
3.	CIMOS KOPER 11	8	1	2	17
4.	TRIMO TREBNJE 11	7	0	4	14
5.	MARIBOR BRANIK 11	5	2	4	12
6.	ISTRABENZ IZOLA 11	5	0	6	10
7.	JERUZALEM ORMOŽ11	3	2	6	8
8.	KRŠKO 11	4	0	7	8
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 11	3	2	6	8
10.	ŠMARTNO 11 2 2 7 6
11.	KRKA	11 1 2 8 4 Ekipa Loke je po polovici prvenstva (11. krogov) odstopila iz tekmovanja.
obrisali tudi ormoški rokome-taši, ki so v 2. krogu na Hardeku ugnali Loko s 26:20. Domačini so favoritu iz Velenja nudili dostojen odpor do 47. minute, ko je gostom uspelo uiti na +4, 26:22. V 1. polčasu so bili Vinarji boljši tekmec, vendar jim na odmor ni uspelo oditi z zasluženo prednostjo dveh ali treh zadetkov. V 18. minuti je Primož Krabonja zadel za vodstvo 11:8, prednost pa bi bila lahko še višja, če v golu Os ne bi stal Dragan Gajic, ki je do tega trenutka zaustavil kar 5 stoodstotnih priložnosti. Zadnjič so Ormožani vodili v 35. minuti pri izidu 19:18. V teh trenutkih je blestel Jaka Špiljak, ki je s svojo igro opomnil, da bi z nadaljevanjem trdega dela lahko postal velika okrepitev Jeruzalema. Po tem so Vinarjem začele pojenjati moči, Gorenje pa je po zaslugi daljše in kvalitetnejše klopi dvignilo raven
igre, predvsem v obrambi. Po napakah domačega napada so gostje iz protinapadov dosegli nekaj lahkih zadetkov in pove-dli s 26:22. Vrnitve za Vinarje več ni bilo, saj je vodilno moštvo lige po zaslugi organizatorja Marka Bezjaka držalo vse niti igre v svojih rokah. Bivšega Ormožana varovanci trenerja Saše Prapotnika niso mogli zaustaviti niti s tesnim pokrivanjem. Piko na i velenjski zmagi je dodal Fahrudin Melic, ki je blestel na desnem krilu, zanesljiv pa je bil tudi iz sedemmetrovk. Najvišja prednost je že znašala +7, 33:26.
Kljub porazu si čestitke za igro zaslužijo tudi Jeruzalemč-ki, a so Velenjčani v tem trenutku za razred boljša ekipa. V 12. krogu, v petek, 25. decembra, ob 19.00, pri Jeruzalemu gostuje novomeška Krka. Za ljubitelje rokometa bo vstop prost.
Uroš Krstič
Jaka Špiljak (Jeruzalem): »V 1. polčasu smo bili enakovreden nasprotnik Gorenju. Držali smo se dogovora iz slačilnice, ob tem pa je tudi borbenost bila na višku. Zmagovalca je odločila daljša klop Velenjčanov. Če bomo zadržali igro iz 1. polčasa tudi v naslednjih tekmah, potem se lahko nadejamo novih točk že proti Krki. Vabim gledalce na petkovo tekmo s Krko, da nam pomagajo na poti k uspehu.«
Marko Bezjak (Gorenje): »Še enkrat več smo se lahko prepričali, da je za nas gostovanje na Hardeku zmeraj težko in neugodno. Gledalci so lahko uživali v dobri in lepi tekmi. Čestitam Ormožanom za igro. Pred nami je evropska tekma s španskim Valladolidom, kjer si pred gostovanjem v Španiji moramo priigrati vsaj 6 do 7 zadetkov prednosti, da lahko računamo na napredovanje.«
Loka izstopila iz lige
Črne napovedi iz Škofje Loke so se uresničile: vodstvo Rokometnega kluba Loka se je na sobotnem sestanku odločilo, da članska ekipa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo več igrala v prvi rokometni ligi. Škofjeločani, ki so še v zadnji sezoni osvojili 4. mesto in mešali štrene najboljšim klubom, so se znašli v velikih denarnih težavah in so v petek v Krškem odigrali zadnjo prvenstveno tekmo na najvišji ravni. Dolg Gorenjcev do upnikov bi naj znašal okrog 300.000 evrov ... Več kot 50-letno tradicijo rokometa bodo nadaljevali z vsemi mlajšimi kategorijami, igralci članske zasedbe pa imajo proste roke pri izbiri novih klubov. V preteklosti so elitni razred predčasno zapustili Rudar Trbovlje, Gold Club Hrpelje, Velika Nedelja, Nova Gorica ...
uk
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Sok (Jeruzalem Ormož, modri dres) se je proti Velenjčanom štiri krat vpisal med strelce.
Zagorjanke premočne: Mercator Tenzor Ptuj - GEN-I Zagorje 21:27 (10:11)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
M. Križanec, Mateša 7, Majcen 3, Korotaj 4, Strmšek 5, Močnik, S. Križanec, Bolcar, Potočnjak, Borovčak 1, Kovačič, Žiher, Ivančič, Praprotnik 1. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujčanke so optimistično pričakovale derbi 9. kroga, razlogov za to pa je bilo več kot dovolj. Do sedaj so namreč izgubile le eno srečanje in kar sedemkrat slavile, poleg tega pa je bilo vzdušje v ekipi po seriji uspehov odlično in polno samozavesti. Samo srečanje so sicer domačinke pričele zelo slabo, saj so Zasavke povedle 0:4 -domačinke so prvič zadele šele v 8. minuti. Toda vztrajnost in borbenost sta se jim kmalu izplačali: po zaslugi zelo čvrste obrambe je bil izid v 19. minuti izenačen na 5:5. Kakšnih 200 gledalcev v dvorani Ljudski vrt je v prvem polčasu videlo izredno malo zadetkov, kar govori o tem, da sta bili obrambi boljši del ekip. Izenačeno srečanje se je nadaljevalo tudi v nadaljevanju prvega dela, Ptujčanke pa so sploh prvič - in kot se je izkazalo kasneje tudi edinkrat na tekmi - vodile v 26. minuti, ko je Majcnova zadela za 9:8. Ne-
kaj izgubljenih žog v napadu je nato botrovalo temu, da so izkušene gostje na odmor odšle z minimalno prednostjo.
Zasavke so z izjemno čvrsto igro v obrambi, ki jo je narekovala prekaljena Vesna Puš (nekdanja igralka Ptuja), nadaljevale tudi v drugem delu, posledica pa je bilo nekaj lahkih zadetkov v napadu. V 41. minuti je semafor prikazoval rezultat 12:17, nakar so se domačinke vendarle nekoliko zbrale in se podale v lov za tekmicami, ki so v zadnjih letih druga najboljša ženska ekipa. V 49. minuti so se približale na 18:20, toda sanj o ponovnem preobratu je bilo kmalu konec: v napadu je bilo pri Ptujčankah enostavno preveč napak, svoje pa sta v teh trenutkih z nekaj spornimi odločitvami dodala
Patricija Korotaj, roko-metašica Mercator Tenzor-
ja: »Menim da smo odigrale solidno tekmo. Zagorjanke so odlična ekipa: ne sicer kot posameznice, toda kot ekipa delujejo odlično. Dobro so »pokrivale« našo najboljšo strelko Mateševo, na kar nismo bile pripravljene in kar je tudi vplivalo na našo igro v napadu. Popraviti bo potrebno predvsem igro v napadu in se pripraviti na to, da lahko tekmice onemogočijo najboljšo strelko.«
še sodnika Majer in Požežnik. Zagorjanke so seveda vse skupaj unovčile in kmalu spet ušle na varnih +5. V sami končnici, ko je bilo srečanje že odločeno, sta priložnost v domači vrsti dobili tudi Žihrova in Borovča-kova, slednja se je celo vpisala med strelke. Končni izidi je bil 21:27 za Zagorje, ki je pokazalo, zakaj v državi zaostaja le za Krimom. Kljub porazu Ptujčan-ke ne smejo biti nezadovoljne: obramba je bila spodbudna, nekoliko je šepalo le v napadu. Naslednje srečanje bodo igralke Mercator Tenzorja odigrale naslednji konec tedna, ko gostujejo pri ekipi Krima.
Tadej Podvršek
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 9. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I 21:27 (10:11), Piran - Veplas Velenje 24:27 (14:12), Burja - Naklo Tržič 25:36 (11:22), Mlinotest Ajdovščina - Celjske mesnine 26:32 ( 11:13), Antrum Sežana - Krka 17:44 (9:23).
1.	KRIM MERCATOR	8	8	0	0	16
2.	ZAGORJE GEN - I	9	8	0	1	16
3.	MER. TENZOR PTUJ	9	7	0	2	14
4.	KRKA	9	6	0	3	12
5.	VEPLAS VELENJE	9	5	0	4	10
6.	PIRAN	9	5	0	4	10
7.	CELJSKE MESNINE	9	5	0	4	10
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 10	4	0	6	8
9.	ANTRUM SEŽANA	9	2	0	7	4
10.	NAKLO TRŽIČ 9 2 0 7 4
11.	OLIMPIJA 9 1 0 8 2
12.	BURJA	9 1 0 8 2
Rokomet • 2. SRL (m)
S slabo obrambo in proti sodnikoma ni šlo
Drava Ptuj - Mokerc Ig 31:36 (13:17)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš, Ferk 1, Janžekovič 6, Verdenik 8, Horvat 1, Bezjak 8, Maroh 1, Požar 2, Bedenik, Sabo 3, Kenda, Zolar 1, Čeh. Trener: Tomi Matjašič.
Že večkrat letos smo pisali o smoli rokometašev Drave s sodniki, toda kar sta si v nedeljo popoldne privoščila Marko in Matjaž Pirc na srečanju med ekipo Drave in Mokerc Iga, je iz tira spravilo in razhudilo kakih 150 sicer miroljubnih ptujskih ljubiteljev rokometa. Že res, da je ptujska obramba doma prejela kar 36 zadetkov, kar je odločno preveč in si je za poraz v prvi vrsti kriva sama, toda da piščalke v roke dobita dva »manekena«, ki mislita, da sta na modni pisti, govori o tem, da je v slovenskem rokometu nekaj hudo narobe.
Gostje so srečanje začeli odlično in v 6. minuti povedli 0:4. Težave je domačinom povzročala predvsem raznovrstna igra gostov v napadu. Po začetnem šoku so se mladi »drava-ši« le otresli pritiska, zaigrali kot znajo in plod tega je bilo izenačenje na 5:5 v 14. minuti. Sledilo je nekaj izenačenih minut, nato pa so gostje ponovno zagospodarili na igrišču in na odmor odšli s solidno prednostjo štirih zadetkov (13:17).
Oslabljena Drava - zaradi poškodb sta manjkala vratar Lešnik in Pukšič - je slabo začela tudi 2. polčas in igralci Mokerc Iga so ušli na +5. Modri so nato strnili vrste, v napadu dosegli nekaj hitrih zadetkov in se v 38. minuti približali na 20:22. Toda takrat sta dokončno na sceno stopila moža v črnem in z nekaj nerazumljivimi, celo smešnimi odločitvami, izzvala val ogorčenja med navijači Drave. Tako so fizično moč-
nejši in izkušenejši gostje ušli na varnih pet zadetkov prednosti (21:26) in srečanje je bilo praktično odločeno. Ptujčani v nedeljo v obrambi niso igrali tako, kot znajo, poleg tega pa svojega dne nista imela niti domača vratarja, zato je bil poraz neizbežen. Mokerc Ig tako še naprej zaseda mesta tik pod vrhom tabele, modri pa so z novim porazom nekoliko izgubili
David Verdenik, rokometaš Drave: »Ekipa Mokerc Ig je bila prav gotovo premagljiva, toda nam se ni izšel met, poleg tega pa bi nam pomagala kakšna obramba naših vratarjev. Ključna je bila naša slaba obramba - preveč zadetkov smo dobili iz strelov z desetih metrov. Če bi v obrambi bolj »stisnili«, bi bila zmaga naša. Naslednjo tekmo v Trbovljah moramo zmagati, če želimo obdržati stik z vrhom lestvice.«
stik z njimi. Naslednje srečanje bo Drava odigrala v Zasavju, kjer se bo v soboto pomerila z nekoč velikim Rudarjem iz Trbovelj.
Tadej Podvršek
2. SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA:	Drava Ptuj - Mokerc Ig 31:36, Mitol Sežana - Moškanjci Gorišnica 26:29, Nova Gorica - Rudar 33:29, Col -
Črnomelj 25:28, Pomurje -	Brežice 19:25, Radeče MIK Celje - Arcont Radgona 33:22.
1.	SLOVENJ GRADEC 8 8 0	0 16
2.	RADEČE MIK CELJE 8 7 0	1 14
3.	MOKERC IG 8 7 0	1 14
4.	MOŠKANJCI GOR. 8 6 0	2 12
5.	ČRNOMELJ 9 5 0	4 10
6.	DRAVA PTUJ 8 4 1	3 9
7.	BREŽICE 9 4 0	5 8
8.	ARCONT RADGONA 9 3 1	5 7
9.	NOVA GORICA 8 3 0	5 6
10.	MITOL SEŽANA 9 2 0	7 4
11.	POMURJE 8 1 2	5 4
12.	COL 8 1 0	7 2
13.	RUDAR 8 1 0	7 2
Gorišničani od -13 do +3: Mitol Sežana - Moškanjci Gorišnica 26:29 (19:8)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek 2, Zorli 5, Bedrač 4, Va-lenko 1, Arnuš 5, Balas, Lozinšek 2, Pravdič, Lukaček 1, Firbas 4, Preac 2, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Seba-stijan Oblak.
Na najdaljše gostovanje v prvenstvu so rokometaši iz Gori-šnice krenili z dokaj mešanimi občutki. Preglavice s poškodbami so se pričele že pred tekmo s sosedi s Ptuja in tudi tokrat ni šlo brez njih. Tako niso mogli nastopiti Balas, Dimec in Dirbas, Valenko pa je igral z masko na obrazu. Imperativ je bila seveda zmaga, saj Gorišni-čani ne bi radi preveč zaostali za ekipami izpred njih.
Srečanje je bilo zanimivo celih 60 minut. Gostje so na srečanju prvi dosegli zadetek, nato pa je pri njih nastopil popolni mrk - kot da bi odšli z igrišča. Domačini so dodali plin in izkoristili slabo in brezidejno igro rokometašev Moškanjcev Gorišnice v napa-
du. Podobna je bila tudi igra v obrambi. V 14. minuti je bilo že 8:1 za domače, v 22. minuti je bilo še huje: domačini so povedli 15:2! Dišalo je po pravi katastrofi, vendar so v tem ju-rišu rokometašem iz Sežane le nekoliko pošle moči, verjetno pa jih je malce uspavalo tudi visoko vodstvo. Gostje so ob koncu 1. polčasa le nekoliko zmanjšali visoko vodstvo in to na »samo« minus enajst.
V drugem polčasu so gostje le pričeli igrati bolje in vztrajno nižati vodstvo domačih. V 48. minuti je bil rezultat samo štiri zadetke v korist domačih (23:19). Ob vsem tem se je dogajala prava burleska z razsvetljavo, ki je izginila ravno takrat, ko so bili gostje v naletu. Šest minut kasneje je ob dobri igri gostov prišlo do izenačenja na 25:25 in v športni dvorani v Sežani je znova zavladala ... tema! Sama končnica srečanja je pripadla rokometa-šem Moškanjcev Gorišnice, ki so se kot ptič feniks iz pepela dvignili v drugem polčasu in kljub vsem zapletom prišli do pomembne zmage.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Vidne izboljšave
Velika Nedelja Carrera Optyl - Sevnica 29:33 (11:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Mesarec 4, Kaučič, Majcen, Hanželič 2, Horvat 9, Bezjak, Vesel-ko 1, Preac (3 obrambe), Ivančič 8, Tušak 2, Dogša (5 obramb), Meško, Zemljič, Špindler 3, D. Zorec, P. Zo-rec. Trener: Bojan Munda.
Pred tekmo proti vodilni Sevnici so se v RK Velika Nedelja Carrera Optyl zgodile nekatere spremembe, ki so pustile posledice med igralci. Menjava trenerja je po mnenju opazovalcev pozitivno vplivala na odnos igralcev do igre, saj so pokazali bistveno več borbenosti in želje po uspehu. Vodilna ekipa lige je bila vsekakor pravi nasprotnik v tem trenutku, saj so varovanci Bojana Munde lahko odigrali sproščeno tekmo, v kateri poraz ni tako tragičen. Igralci so pokazali, da še niso pozabili igrati rokometa in da njihove tekme s primerljivimi ekipami še prihajajo. Srečanje so bolje začeli gostje, saj so takoj na začetku povedli za dva gola. Domačini so delovali nekoliko boječe in so zato delali veliko število napak, ki so jih izkušeni gostje po pravilu kaznovali. Po vodstvu gostov v 20. minuti, ko je bilo 5:11, so se domači zbrali in se z delnim izidom 5:1 približali na dva gola zaostanka. V 26. minuti so domači vzeli minuto odmora, na kateri so se dogovorili, da poskusijo ostati čim bližje gostom in v drugem delu poskusijo rezultat obrniti v svoj prid. Vendar so sledile
1. B SRL (m)				
REZULTATI 8. KROGA: Velika Ne-				
delja Carrera Optyl	- Sevnica 29:33,			
Slovan - Alples	Železniki		25:24,	
Škofljica - Cerklje 30:31, Dobova				-
Grča Kočevje 26:31, Celje Pivovar-				
na Laško - Dol TKI Hrastnik 28:17,				
Grosuplje - SVIŠ Pekarna Grosuplje				
30:28.				
1. SEVNICA 8	8	0	0	16
2. SVIŠ P. GROSUPLJE 8	6	0	2	12
3. CELJE P. LAŠKO B 7	4	1	2	9
4. GROSUPLJE 7	4	0	3	8
5. DOL TKI HRASTNIK 8	3	2	3	8
6. GRČA KOČEVJE 8	3	1	4	7
7. DOBOVA 8	2	3	3	7
8. ŠKOFLJICA 8	2	3	3	7
9. CERKLJE 8	3	1	4	7
10. SLOVAN 8	2	2	4	6
11. V. NEDELJA C. O. 8	2	2	4	6
12. ALPLES ŽELEZNIKI 8	0	1	7	1
zelo slabe 4 minute, kar so gostje izkoristili in na odmor odšli z vodstvom 11:17.
Drugi polčas tekme je bil zelo izenačen, gostje pa so svojo prednost iz prvega dela uspešno branili. Domačini so se zelo trudili, da bi razliko zmanjšali. To jim je najbolje uspelo v 55. minuti, ko je bil rezultat 27:30, vendar so nato izkušeni gostje uspeli ustaviti napade domačih in tekmo uspešno pripeljati do konca. Občutek vseh po tekmi je bil, da bi domači tokrat lahko dosegli kaj več, če ne bi zgrešili treh sedemmetrovk in bi naredili nekoliko manj tehničnih napak. V drugem polčasu je pri domačih blestel Mitja Horvat, ki je v 30 minutah dosegel kar 9 zadetkov, čeprav zaradi službene zadržanosti pretekli teden sploh ni treniral.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Horvat (Velika Nedelja, zeleni dres) je bil kljub pomanjkanju treningov najboljši strelec svoje eklipe.
Tenis • 2. Zimska liga
REZULTATI 3. KROGA: Duras Projekt - TK Štraf 1:2 (Majcen - Ško-fič 5:9, Ljubec - Fras 0:9, Majcen/ Ljubec - Cajnkar/Brlek 9:7); PSS Ptuj - TK Skorba Gad 0:3 (Vamber-ger - Intihar 2:9, Čeh - Intihar 7:9, Vamberger/Čeh - Šlamberger/Dob-nik 0:9); TK Skorba - Veterani 1:2 (Ules - Pušnik 3 9, Žitnik - Merc 9:7, Žitnik/Ules - Mazera/Pušnik 7:9).
V derbiju 2. lige je ekipa Veteranov premagala TK Skorbo. Srečanje je postreglo z lepimi igrami, zmagovalna ekipa pa je sama prevzela vodstvo na lestvici. Ekipa TK Skorba Gad je pripravila veliko presenečenje in visoko ugnala ekipo PSS Ptuj. Du-
ras Projekt si je proti ekipi TK Štraf priigral prvo točko v letošnjem tekmovanju.
1.	VETERANI	7 73
2.	TK ŠTRAF	6 71
3.	TK SKORBA	6 69
4.	TK SKORBA GAD	4 58
5.	PSS PTUJ	3 49
6.	DURAS PROJEKT	1 42
1 . liga
Pari 3. kroga, sobota, 26. 11., ob 8:30: Hiša Kager - Straf Skorba, Trgovine Jager - TK Šumari. Prosta je ekipa TC Goja.
JM
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Do zmage z dobrim napadom in servisom
AC Prstec Ptuj -Črna 3:0 (18, 13, 16)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Leskovar, Vidovič, Islamovič, Vindiš, Miličevič M., Miličevič T., Intihar, Mohorič, Kokol, Stanet, Kosi. Trenerka: Jasna Zajšek.
Odbojkarice Ptuja so eks-presno prišle do zmage proti ekipi Črne. Največ igre in boja smo videli v prvem nizu, v katerem so se Korošice dobro upirale oz. so domačinke naredile nekaj več osnovnih napak (izstopala sta slab sprejem in predvsem šest servisov, ki so končali v mreži ali izven igrišča). A kljub temu je bil niz izenačen le do desete točke, nato pa sta predvsem izkušeni napadalki Sara Vidovič in Tina Miličevič (slednja je bila najbolj uspešna igralka tekme, saj je skupno dosegla 15 točk) prevzeli odgovornost nase in nanizali nekaj uspešnih zaključkov akcij. Ob koncu tega dela so se domačinke očitno šele prav ogrele, saj so nato z boljšimi servisi, sprejemi, bloki in napadi hitro prišle do ob-
3. DOL vzhod (ž)
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so brez težav ugnale tekmice iz Črne.
čutnejše prednosti. V drugem nizu je ta skoraj ves čas rasla, trenerka Jasna Zajšek pa je v igro poslala tudi nekatere od-bojkarice, ki manj igrajo: Isla-movičevo, Stanetovo in Ko-
sijevo, ki se je izkazala s serijo uspešnih začetnih udarcev. Po-dajalka Maruša Miličevič je dobro razigrala celotno ekipo in v lepo izpeljanih kombinacijah so lahko gledalci resnično
REZULTATI 5. KROGA: AS Prstec Ptuj - Črna 3:0, ZM Ljutomer - Mežica 3:1, Formis II. - Maribor 3:1, Vuzenica - Dravograd 3:0, Prevalje II. - Turbina 1:3.
1.	TURBINA	6 6 0 16
2.	AC PRSTEC PTUJ 5 2 1 13
3.	ZM LJUTOMER	5 4 1 12
4.	MEŽICA	5 4 1 11
5.	VUZENICA	5 3 2 11
6.	FORMIS II.	5 2 3 7
7.	ČRNA	5 14 4
8.	PREVALJE II.	5 14 2
9.	MARIBOR	5 1 4 2
10.	DRAVOGRAD	6 0 6 0
uživali. V tretjem nizu so ptujske odbojkarice povedle 5:1, a so Črnjanke z borbeno igro izenačile na 8:8. V nadaljevanju so gostje naredile preveč osnovnih napah, Ptujčanke pa so ponovno dvignile nivo svoje igre in zasluženo zmagale 3:0. To je bila četrta zmaga ptujskih odbojkaric v tej sezoni, ki iz tekme v tekmo v igri delujejo bolje. Pravi test jih čaka v naslednjem krogu, saj se bodo v derbiju kroga na gostovanju pomerile z Ljutomerom.
David Breznik
Strelstvo • 7. Pokal občine Gorenja vas - Poljane
Boštjan Simonie in Kevin Venta v finalu
V nedeljo je na Gorenjskem v občini Gorenja vas - Poljane potekal 7. pokal v streljanju z zračnim orožjem, ki je pritegnil močno zasedbo strelcev s puško kot tudi s pištolo. Na pokalu so nastopali tudi strelci iz Spodnjega Podravja ter po zaslugi Boštjana Simo-niča in Kevina Vente s 4. in 5. mestom dosegli dve finalni uvrstitvi. Po kvalifikacijah 60 strelov jima je kazalo še bolje, saj je Simonič s 574 krogi zasedal 2. mesto, Venta pa je s 571 krogi bil uvrščen na 3. mesto. Po končanem finalu, v katerem sta dosegla 95,1 oziroma 95,2 kroga, pa sta morala svoji visoki uvrstitvi na odru za zmagovalce prepustiti Rečičanu Petru Tkalcu in Kamničanu Rožletu Repiču, ki sta s 101,4 oziroma 101,3 kroga postavila prepričljivo najboljša dosežka med vsemi finalisti ter se prebila za dve mesti naprej ter nekoliko pre-
senetljivo nadoknadila velik zaostanek 4 oziroma 6 krogov. Zmagal je Konjičan Cvetko Ljubič, ki je v kvalifikacijah dosegel 575 krogov in v finalu dodal še 97,1 kroga ter slavil s pičlo prednostjo 0,7 kroga. Za tokratno finale najboljše osmerice je bilo potrebno doseči 567 krogov, izven finala pa je ostalo vseh pet ptujskih strelcev in dva strelca iz Miklavža, med katerimi je bila najvišje uvrščena Majda Ra-ušl s 566 krogi na 9. mestu, 10. Simon Simonič 565, 12. Aleksander Ciglarič 563, 16. Matija Potočnik 560, 17. Zlatko Kostanjevec 559, 26. Robert Šimenko 548 ter 29. Mateja Pešakovic s 542 krogi.
V ekipni razvrstitvi je slavila ekipa Prijateljev s 1704 krogi, za katero je zraven Ljubiča in Emerika Hodžica nastopal tudi Kovinarjev strelec Kevin Venta, 2. mesto so s 1702 kro-
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Nedelja, 4. december 2011
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato-rume-no listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot in kamor se v času Miklavža ptujski planinci odpravljamo že tradicionalno v deželo veselih in gostoljubnih ljudi. Podali se bomo iz Radeč čez Brunk in Šentjanž v Tržišče. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko do 18.15.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 4. decembra, ob 5.25 na železniški postaji Pragersko. Do Pragerskega se je možno pripeljati s Ptuja z vlakom ob 5.07. Pot bomo nadaljevali z vlakom do Radeč, od koder se bomo povzpeli na razgledno točko Brunk. Ogledali si bomo znamenito cerkev sv. Treh kraljev, kjer je pridigal že Primož Trubar. Nato pa poizkusili domače dobrote marljive gospodinje z Brun-ka. Pot bomo nadaljevali do Šentjanža, kjer nas bo v stoletni gostilni Repovž pričakalo odlično nedeljsko kosilo. Dobre volje jo bomo mahnili naprej do Tržišča in se z vlakom vrnili nazaj proti domu.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Tržišča ter organizacijo in znaša 9 evrov.
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 29. 11. 2011. Vodil bo Uroš Vidovič.
1. odprto kontrolno tekmovanje - Rače: Prva zmaga v sezoni za Majdo Raušl
13. novembra je v Račah v okviru mednarodnega turnirja za veliko nagrado Pohorja s standardno puško potekalo tudi prvo kontrolno tekmovanje za izbor državne reprezentance s puško in pištolo. Med članicami s pištolo je slavila Ptujčanka Majda Raušl s 376 krogi pred Petro Dobravec s 373 in Sabino Suljič s 366 krogi. Slabše od pričakovanj pa sta se odrezali Mateja Levanič in Mateja Pešakovic, ki sta s 344 in 343 krogi osvojili 8. in 9. mesto. Med člani je slavil Ljubič s 574 krogi, pred Boštjanom Simoničem z enakim rezultatom in Petrom Tkalcem s 573 krogi. Zelo dober nastop je uspel tudi Kovinarjevemu strelcu Kevinu Venti, ki je na prvi močni tekmi, odkar je v novi sezoni prestopil med člane, na 60 strelov s 570 krogi osvojil visoko 4. mesto, še boljše pa mu je kazalo po štirih serijah, ko je prepričljivo vodil in v 4. seriji dosegel tudi redko videno stotico (93, 97, 97, 100), na koncu pa nekoliko popustil in z 92 ter 91 krogi zapravil 5 krogov prednosti ter osvojil 4. mesto. Med strelkami s puško je Klavdija Pufič med članicami s 389 krogi osvojila 3. mesto, zmagala je Zdenka Stern s 391 krogi, Vesna Mele pa je s 378 krogi osvojila 8. mesto. Najboljši rezultat dneva je dosegla Živa Dvoršak, ki je slavila med mladinkami s 394 krogi, kidričevska strelka Teja Saga-din pa je s 370 krogi osvojila 11. mesto. Med člani je zmagal Grega Potočnik s 393 krogi, med strelci iz naših koncev se je najvišje uvrstil Kidričan Uroš Mohorko in s 581 krogi osvojil 11. mesto, ormoški strelec Tadej Horvat pa je s 577 krogi pristal na 14. mestu.
goma slavili strelci Jožeta Ke-renčiča iz Miklavža pri Ormožu, pokal za tretje mesto pa je pripadel Ptujčanom, ki so dosegli 1674 krogov ter za 1 krog premagali strelce iz Rečice s 1673 krogi na 4. mestu, sledile so ekipe iz Brežič, Grosuplja, Kopačevine, Železnikov ter Gorenje vasi.
V disciplini standardne puške je ekipno tretje mesto s 1727 krogi osvojila tudi kidri-čevska ekipa, ki je nastopala v postavi Uroš Mohorko, Teja Sagadin in Aleš Pernat, ki so zadovoljno končali s svojimi nastopi in s 579 ter 574 krogi osvojili 13. ter 17. in 18. mesto. Med posamezniki je presenetljivo zmago slavila grosupeljska strelka Jelica Majstorovic, ki je po kvali-
fikacijah s 591 krogi zasedala 3. mesto, z enim krogom zaostanka za Živo Dvoršak in Andražem Dovčem, po finalu pa se je s svojim finalnim rekordom s 105,2 kroga izstrelila na sam vrh ter zmagala z 0,9 kroga prednosti pred Dvoršakovo, ki je ravno tako s 103,3 kroga dosegla dober rezultat v finalu, vendar tokrat presenetljivo kot prva favoritka ostala brez posamične zmage. Med finalisti s puško, kamor se je od osmih strelcev uvrstilo kar 5 ženskih predstavnic, pa je nastopala tudi Klavdija Pufič, ki je s sedmim rezultatom kvalifikacij s 585 krogi in slabšim finalom z 98,5 krogi osvojila končno 8. mesto.
Simeon Gonc
Košarka • 4. SKL (m)
Do zmage z gibljivo consko obrambo
REZULTATI 5. KROGA: Koroška Prevalje - ŠRK Koši Šentjur 66:74, Ptuj - Posavje Sevnica 64:56, Po-savje Podbočje - Celjski vitez 58:68, Primafoto Slovenj Gradec - Ruše 75:70.
1.	CELJSKI VITEZ
2.	POSAVJE PODBOČJE
3.	PRIMAFOTO S. GRADEC
4.	RUŠE
5.	PTUJ
6.	ŠRK KOŠI ŠENTJUR
7.	KOROŠKA PREVALJE
8.	POSAVJE SEVNICA
S
Ptuj - Posavje Sevnica 64:56
(14:11, 11:14, 18:18, 21:13)
KK PTUJ: Hameršak 3, Dobrin 18, Ajhmajer 11, Frajnkovič 7, Kramber-ger 5, Jakomini, Pleskonjič 4, Vodu-šek 11, Krajnc, Koprive 4, Čoh, Dre-venšek. Trener: Matjaž Damiš.
Košarkaški klub Ptuj je težje od pričakovanj premagal za-dnjeuvrščeno ekipo lige Posav-je Sevnica. Domači igralci so dobro začeli in z nekaj natančnimi zaključki povedli 10:2. Ob koncu prve četrtine so ponovno prehitro zaključevali akcije (to je ena izmed značilnosti ekipe) in prednost je skopnela. Še več, višja domača ekipa te prednosti nikakor ni unovčila in Sevničani, ki so bili v povprečju precej nižji, so jim vsilili hitro igro in izid je bil po polo-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so tekmo s Sevničani dobili težje od pričakovanj.
vici tekme izenačen na 25:25. Tudi v nadaljevanju smo videli »divjanje« Ptujčanov na igrišču in premalo organiziranosti v igri, hkrati pa tudi obramba ni dovolj zapirala prostora, tako da so gostje celo povedli. Domači košarkarji so se zbrali v zadnjih desetih minutah igre, ko je trener Matjaž Smodiš spremenil obrambno postavitev v cono in gostje so z veliko težavo zaključevali akcije. Ob
tem sta višja igralca Plesko-njič in Vodušek dobila nekaj odbitih žog v skoku, iz katerih so domačini odigrali nekaj hitrih šolskih akcij ter prišli do izrazitejšega vodstva. Tega so še okrepili z dvema trojkama, tako da so imeli štiri minute pred koncem tekme prednost 55:48. V končnici so se člani Posavja sicer še približali, vendar so Ptujčani bili predvsem v zadnji četrtini izrazito boljši
tekmec in so tekmo dobili po zaslugi gibljive conske obrambe. Gledano v celoti ima ptujska ekipa še veliko manevrskega prostora za napredovanje in v prihodnosti lahko pričakujemo boljšo igro. Že to soboto ob 20. uri čaka igralce KK Ptuj nova zahtevna domača tekma, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerili z Rušami.
David Breznik
Kikboks • Svetovno prvenstvo na Irskem
V Dublinu Kolednikova, Korezova in Valenko
V mestu Dublin na Irskem poteka od 20. do 27. 11. svetovno prvenstvo organizacije WAKO, na katerem nastopa tudi reprezentanca Slovenije. Predsednik Kickboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar je po uspešnih zaključnih pripravah, ki so potekale na Rogli in po
klubih, na prvenstvo odpeljal 4 članice in 10 članov iz 7 slovenskih klubov. V reprezentanci Slovenije so tudi tokrat predstavniki KBV Ptuj: Sabina Kolednik, Adriana Korez in Tadej Valenko.
Reprezentanco na tekmovanju zraven predsednika
Vladimirja Sitarja spremlja selektor Bojan Korošec iz
Izole. Na tekmovanju pa bo sodil tudi mednarodni sodnik Milan Breg s Ptuja. Kvalifika-
cijske borbe potekajo v torek, sredo in četrtek; polfinala in finala pa bosta potekala v petek in soboto.
Franc Slodnjak
Ptujčani na nedavnem tekmovanju Slovenija open v Zagorju: v prvi vrsti druga z leve Sabina Kolednik, tretja Adriana Korez in drugi z leve Tadej Valenko
V Dublin z različnimi pričakovanji
Sabina Kolednik: »Kot vrhunec tekmovalne sezone me sedaj čaka velik izziv. Svetovno prvenstvo je največje tekmovanje in upam, da bom kot izkušena tekmovalka z malo sreče dosegla dober rezultat. Za to tekmo se pripravljamo čez celo leto v klubu, na različnih tekmah in seveda na reprezentančnih pripravah. Upam, da bom prikazala dobre borbe in se zadovoljna vrnila domov.«
Adriana Korez: »Po lanskoletnem prvem nastopu v članski konkurenci na evropskem prvenstvu tokrat prvič odhajam na svetovno prvenstvo. Sem dobro pripravljena, čeprav zaradi študija v Ljubljani ne morem trenirati tako, kot bi si želela. Upam na čim boljše borbe in dober rezultat.«
Tadej Valenko: »Moj prvi nastop na tako velikem tekmovanju je poln pričakovanja. Upam, da bom dobro nastopil in si nabral izkušnje v tako veliki konkurenci.«
Vladimir Sitar: »Letos je to zadnje veliko tekmovanje in po napornem ritmu ter velikih uspehih na prvem delu SP, ki je potekalo konec oktobra v Skopju, se na Irsko odpravljamo z dobrimi občutki. Ekipa šteje manj tekmovalcev kot v Skopju, zato ne pričakujemo tolikšnega števila medalj. Sestavljena je iz nekaj izkušenih in nekaj mladih tekmovalcev. Pričakujem maksimalen pristop ter dobre nastope vseh reprezentan-tov in seveda kakšno kolajno. Ptujčani imamo tokrat na prvenstvu dve predstavnici in enega predstavnika. Želim si, da bi vsi nastopali čim boljše in dosegli kakšen odmeven rezultat.«
Šahovski kotiček
TUrnirji v hitropoteznem in pospešenem šahu
Nadaljeval se je ciklus šahovskih tekmovanj za društveno prvenstvo v hitropoteznem (pet minut po igralcu) in pospešenem (15 minut po igralcu) šahu. V skladu z društvenim tekmovalnim koledarjem sta bila odigrana dva turnirja v hitropoteznem in turnir v pospešenem šahu.
Na prvem turnirju v hitropoteznem šahu so bili doseženi naslednji rezultati: Janko Bohak in Zlatko Žerak po 9,5 točke, Anton Butolen 9 točk, Boris Žlender in Branko Sedlašek po 8 točk, Branko Orešek 7,5 točke, Martin Majcenovič 5 točk, Ivan Krajnc in Milan Fijan po 4,5 točke, Aleksander Podkrižnik in Ciril Kužner po 4 točke itd.
Na drugem hitropoteznem šahovskem turnirju je zmagal Boris Žlender s 11,5 točke pred Zlatkom Žerakom, ki je dosegel 11 točk. Ostala mesta na turnirju so dosegli: Janko Bohak, 9,5 točke, Igor Iljaž 9 točk,
Martin Majcenovič in Anton Butolen po 8,5 točke, Branko Sedlašek 7,5 točke, Milan Fijan 6 točk, Leon Selišek 5 točk, Ivan Krajnc in Ciril Kužner po 4,5 točke itd.
Oba turnirja je vodil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender. V skupnem seštevku je stanje za hitropotezno prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj za leto 2011 naslednje: Žerak 124 (7 turnirjev ), Bohak 105 (10 turnirjev), Žlender 90 (9 turnirjev), Iljaž 86 (7 turnirjev) Orešek 72 (9 turnirjev) itd.
Na novembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo šestnajst igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž 5,5 točke, Janko Bohak in Branko Sedlašek po 5 točk, Boris Žlender in Branko Orešek po 4,5 točk, Darko Dominko in Miloš Ličina po 4 točke, Ciril Kužner 3,5 točk, Martin Majcenovič, Samo Vrabič in Milan Fijan po 3 točke itd.
V skupnem seštevku je v vodstvu Janko Bohak 119 točk (8 turnirjev) pred Borisom Žlendrom 59 točk (8 turnirjev). Do konca ciklusa sta na sporedu še dva turnirja.
Janko Bohak
Nogomet • 1. SNL
Dve prekmurski zmagi
REZULTATI 18. KROGA: Maribor - Luka Koper 2:1 (2:1); strelci: Volaš (33. iz 11-m), Mezga (45.); Guberac (36.);
Domžale - Olimpija 0:1 (0:1): strelec: Vršič (3.); R. K.: Zatkovič (79.)/Domžale;
Rudar Velenje - Nafta 2:4 (0:2): strelci: Bratanovič (88.) in (92.); Sreš (4.), Korošec (12.), Da Silva (55., 78.);
Mura 05 - CM Celje 4:0 (3:0) strelci: Eterovič (14.), Rep (17.), Horvat (42.), Fajič (63.)
Triglav - Hit Gorica 0:2 (0:0); strelec: Galešič (75.) in (86.).
1 MARIBOR	18	12	4	2	42:21	40
2.	OLIMPIJA	18	9	6	3	31:22	33
3.	HIT GORICA	18	9	4	5	30:19	31
4.	RUDAR VELENJE 18	6	6	6 27:28	24
5.	DOMŽALE	18	7	3	8 24:25	24
6.	MURA 05	18	6	5	7	20:25	23
7.	CM CELJE	18	6	3	9	25:28	21
8.	LUKA KOPER 18	5	6	7	22;25	21
9.	NAFTA	18	5	5	8 24:27	20
10.	TRIGLAV 18 3 2 13 6:31 11
Do konca jesenskega dela prvenstva v 1. SNL so le še trije krogi, vodilni Maribor pa je že zelo blizu osvojitve naslova jesenskega prvaka. V zadnjih treh tekmah (ena je
Kegljanje
Prvi del zaključili s porazoma
Kegljavci in kegljavke s Ptuja so se od prvega dela prvenstva poslovili s porazoma. Kegljavke so gostovale pri Miklavžu, ki ima veliko željo po napredovanju v elitni slovenski ženski kegljaški razred. Ptujčanke so zelo dobro pričele in po prvem paru z zmagama Selene Bombek in Marine Kramberger povedle 0:2. Žal pa se je tu ustavilo in domačinke so nato dosegle štiri zmage zapored, kar je pomenilo tudi zmago v tem dvoboju.
Porazu s sosedi iz Prepolja se niso mogli izogniti niti kegljači Drave Deta Centra. Po dobrem začetku prvenstva so do konca prvega dela nanizali pet porazov in zdrsnili na predzadnje mesto na lestvici. Domačini so bili razpoloženi za igro in so osvojili novi dve točki. Z dvema posameznima zmagama so gostje samo ublažili poraz.
Sedaj bodo oboji imeli odmor do srede januarja, kar je dovolj časa, da se dobro pripravijo na drugi del prvenstva.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 9. KROGA: Miklavž -Drava Deta Center 6:2, Trebnje - Gorica 6,5 :1,5, Novo mesto - Slovenj Gradec 2:6, Šoštanj - Radenska 6:2, Impol - Lanteks II. 3:5
1.	LANTEKS II.	9	8 0	1	16
2.	TREBNJE	9	7	0	2	14
3.	MIKLAVŽ	9	7	0	2	14
4.	RADENSKA	9	5	1	3	11
bila v zaostalem 12. krogu) je kljub ne najbolj prepričljivi igri zabeležil tri zmage in se znova oddaljil od najbližjih zasledovalcev. Med te lahko zaenkrat prištevamo le Olimpijo in Gorico, ki sta v tem krogu prav tako slavili. Ljubljančane je še enkrat več do zmage popeljal Dare Vršič, ki pa mu je novi selektor Slaviša Stojanovič na prijateljski tekmi z ZDA namenil le nekaj minut igranja. Goričani so slavili v Kranju, kjer domači Triglav znova preživlja težke čase, saj je zadnjo točko osvojil v 11. krogu (0:0 z Rudarjem, temu je sledilo 7 zaporednih porazov).
V tem krogu sta tri točke vknjižila dva prekmurska kluba, Mura in Nafta, ki sta dosegla po štiri zadetke. Lendavčani so v Velenju pripravili veliko presenečenje, čeprav so varovanci Milana Buričiča v zadnjih krogih že kazali znake padanja forme. Mura je že v prvem polčasu strla odpor Celjanov. Ekipe od 4. do 9. mesta ločijo le 4 točke na prvenstveni lestvici, medtem ko je kranjski Triglav precej zaostal.
Že v sredo bodo prvoligaši odigrali tekme 19. kroga.
PARI 19. KROGA - SREDA 13.30: Triglav - Nafta, Mura 05 -Luka Koper; 17.00: Rudar Velenje - Domžale, Olimpija - CM Celje; 17.30: Maribor - HIT Gorica.
JM, DK
5.	IMPOL 9	4	1	4	9
6.	ŠOŠTANJ 9	4	0	5	8
7.	SLOVENJ GRADEC 9	3	1	5	7
8.	DRAVA DETA CENTER9	2	0	7	4
9.	NOVO MESTO 9	2	0	7	4
10.	GORICA 9	1	1	7	3
MIKLAVŽ - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3138-3089)
DRAVA DETA CENTER: Bombek 499, Kramberger 545, Plajnšek 247, Kozoderc 234, Kolar 513, Kru-šič 543, Fridl 508
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 9. KROGA: Prepolje -Drava Deta Center 6:2, Radenska
-	Nafta 2:6, Konjice - Gašper 4:4, Rile Servis - Ceršak 3:5, Lokomotiva
-	Petrol 7:1.
1.	NAFTA	9 8 0 1 16
2.	PREPOLJE 9 6 0 3 12
3.	RADENSKA 9 5 0 4 10
4.	PETROL	9 4 2 3 10
5.	KONJICE	9 4 1 4 9
6.	GAŠPER	9 3 2 4 8
7.	LOKOMOTIVA 9 4 0 5 8
8.	CERŠAK	9 3 1 5 7
9.	DRAVA DETA CENTER9 3 0 6 6
10.	RILE SERVIS 9 2 0 7 4
PREPOLJE - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3157-3056)
DRAVA DETA CENTER: Arn uš 487, Čuš 524, Premzl 544, Čeh 524, Žni-darič - Vogrin 461, Kozoderc 516.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
ZLMN Ormož: Prvaki pričeli z zmago
Pričela se je zimska liga malega nogometa Ormož, v kateri letos sodeluje 12 ekip. V 1. krogu so bili doseženi bolj ali manj pričakovani rezultati, saj so prvaki - moštvo Jere-bič Črni ribič - s 5:1 ugnali Pušince Bioplinarno Šijanec. Zelo razburljivi in izenačeni tekmi sta bili med ekipama Tomaža in Vičancev Transport Vičar ter med Pristanom Frankovci in Beno Udrih Team Gaja Ivanjkovci. Prihodnji teden se prične tudi tekmovanje v veteranski ligi.
Rezultati 1. kroga: Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl - Lordi Ivanjkovci 2:0, Tomaž - Vičanci
Transport Vičar 1:1, Mladost Miklavž Digo bar - Transport Brlek Cvetkov-ci 0:3, Pušenci Bioplinarna Šijanec - Jerebič Črni ribič 1:5, Inox ograje Majcen - Čistilni servis Safir 5:2, Pristan Frankovci - Beno Udrih Team Gaja Ivanjkovci 1:1.
ONL Videm
ČLANI
Rezultati 1. kroga: Joe Fernandes - ŠD Videm 2:3, ŠD Zg. Pristava - ŠD Pobrežje 2:6, ŠD Majski vrh - KMN Majolka 1:1, ŠD AS Evroavto - ŠD Lancova vas mladi 8:2, Strmec - ŠD Lancova vas 8:5, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - NK Tržec Bar Osmica 3:7.
ku, DL
4
2
2
2
2
l
G
Foto: FS
Zetale • Zaključki starih in začetki novih projektov
Vrtec odpira vrata v novem letu
Žetalski vrtec v teh dneh že kaže svojo končno podobo, oprema je postavljena, izvajalci pa zaključujejo z urejanjem okolja. Hkrati z zaključkom ene največjih naložb v majhni haloški obmejni občini pa v občinskem vodstvu že pripravljajo dokumentacijo za novo investicijo.
Žetalski vrtec bo za 31 malčkov uradno odprl svoja vrata 1. januarja naslednje leto.
Foto: SM
Občinski svet je namreč na torkovi večerni seji obravnaval dva idejna osnutka za rekonstrukcijo stare kulturne dvorane. Po temeljitem pregledu so se svetniki odločili za idejno zasnovo, ki jo je pripravilo podjetje TMD s Ptuja. Kot je povedal župan Anton Bu-tolen, je stara dvorana poleg dotrajanosti premajhna, predvsem pa nefunkcionalna, zato je prenova nujno potrebna. S prenovo bodo ob manjšem povečanju same dvorane, ki trenutno sprejme do 110 obiskovalcev, po novem načrtu pa jih bo lahko do 180, pridobili še dodatne prostore za nastopajoče s povezavo na oder, sanitarije, delilno kuhinjo, klubski prostor in poseben vhod za invalide, ki bo sicer služil tudi za dostop do drugega dela objekta, v katerem deluje zdravstvena ambulanta in več prostorov za žetalska društva: RK, planinsko društvo, turistično društvo, društvo podeželskih žena, kulturno društvo, športno društvo, društvo jadralnih padalcev in društvo upokojencev. Vhod v dvorano pa je predviden posebej. Predvidena prenova bo zajela tudi novo fasado za cel objekt ter prenovo ostrešja.
Za prenovo dvorane okoli 630.000 evrov
„Sam objekt, ki je pravzaprav večnamenski, se s prenovo ne bi bistveno povečal. Projektantska ocena prenove znaša 630.000 evrov, s projektom
pa se nameravamo prijaviti na predvideni šesti javni poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP), ki naj bi bil naslednje leto. V RRP je za našo občino zaenkrat rezerviranih in še neporabljenih 330.000 evrov, če se bo fond sredstev za RRP kaj povečal, pa seveda sorazmerno več. Razliko, torej trenutno približno 300.000 evrov, bomo financirali iz proračuna. Prenova je predvidena v letu 2013, zato bomo projekt prijavili na enega od poletnih rokov RRP. Do takrat mora biti izdelana kompletna dokumentacija z veljavnim gradbenim dovoljenjem vred, zato smo se idejnih zasnov lotili že zdaj. Sredstva za nakup nove opreme, za katero bomo potrebovali okoli 80.000 evrov, pa bomo poskušali pridobiti na enem od drugih ustreznih razpisov."
Rekordno hitro, v slabega pol leta, pa so v Žetalah postavili nov trioddelčni vrtec, ki bo svoja vrata uradno odprl 1. januarja: „Razloga, da smo nekoliko časovno prestavili uradno obratovanje vrtca, sta v osnovi dva: eden je v naši zakonodaji, ki se z novim letom glede plačila vrtcev spreminja in je bilo nesmiselno, da bi se cene in odločbe za starše dvakrat preračunavale in spreminjale, enkrat na občini, drugič na Centru za socialno delo. Ker tudi ni stoodstotnega zagotovila, da bo uporabno dovoljenje izdano 1. decembra, starši pa imajo od 14 do
30 dni odpovednega roka za svoje otroke, ki jih imajo trenutno v drugih vrtcih, je bilo najbolj pametno začetek obratovanja vrtca pomakniti na 1. januar, da se izognemo vsem omenjenim težavam. Bo pa vrtec poskusno obratoval nekaj dni pred novim letom, da se otroci in starši nekoliko priva-
dijo," je pojasnil župan Anton Butolen.
V žetalski vrtec je za zdaj vpisanih 31 otrok, kar pomeni, da sta oblikovana dva oddelka; v prvem - od enega leta do treh let - bo 12 malčkov, v drugem - od tri do pet let - pa bo 19 otrok. Cene obeh oddelkov so svetniki potrdili
■ vt'.
na zadnji seji in bodo znašale za prvi oddelek 464 evrov, za drugega pa 363 evrov. Z novim vrtcem so se odprla tudi štiri nova delovna mesta, in sicer za dve vzgojiteljici in dve pomočnici vzgojiteljice, ostale storitve pa bodo opravljali (čiščenje, kuhanje, svetovanje, vzdrževanje ipd.) zaposleni v šoli, ki trenutno nimajo polne zaposlitve.
Pogodbena cena izvedbe vrtca z opremo (950.000 evrov) se do dokončanja zaradi morebitnih dodatnih del ni spremenila, izvajalec je bilo ptujsko podjetje GP Project ing., d. o. o., sicer pa je celotna naložba (z dokumentacijo, nadzorom, nakupom zemljišča in izvedbo) stala 1.069 milijonov evrov, pri čemer je levji delež sredstev občina pridobila iz petega javnega
poziva RRP. „Povem lahko tudi, da je doslej financiranje s strani službe vlade za regionalno politiko in lokalni razvoj potekalo zelo dobro, do datuma točno, in situacije, ki so bile poslane do konca septembra, so v celoti poravnane. Preostala plačila se bodo, kot je določeno, poravnavala v naslednjem letu, ostalo pa je še za približno 80.000 evrov poplačil."
Naslednje leto končno čas za novogradnje občanov?
Župan pa je žetalski svetniški zbor na zadnji seji seznanil tudi z osnutkom odloka o občinskem prostorskem načrtu. Povedal je, da je bilo opravljenega ogromno dela, skupno narejenih okoli 300 uskladitev, podanih pa je bilo 100 vlog oz. pobud za novogradnje, vendar je bilo v prvi fazi 19 zavrnjenih: „Z zadnjim usklajevanjem na ministrstvu smo dosegli, da pošljemo dodatne obrazložitve in zdaj pričakujemo, da bo še dvanajst pobud sprejetih oziroma rešenih. Tako bo v bistvu pozitivno rešenih 90 odstotkov pobud, seveda pretežno za novogradnje. Zdaj pa moramo čakati na potrditev iz Ljubljane in prav v tem je največja težava, saj državne službe ne upoštevajo zakonitih rokov, ki so (si) jih predpisale same ... Kakorkoli, upam, da bo zadeva potrjena do začetka gradbene sezone naslednje leto, morda že aprila, da bodo ljudje končno lahko začeli graditi, saj nekateri med njimi čakajo že šest in več let."
Sicer pa so Žetale med prvo dvajseterico občin v državi, ki bodo imele potrjen občinski prostorski načrt.
SM
Naslednji večji projekt, ki se ga bodo lotili v Žetalah, je celovita prenova objekta s kulturno dvorano; predvidoma naj bi se začela v letu 2013 (idejni osnutek prenovljenega objekta z dvorano).
Foto: SM
Sv. Tomaž • Razglasili naj hišo in naj kmetijo
Najlepše je pri Skuhalovih in Žampovih
Na martinovo soboto je Turistično društvo Sv. Tomaž v domu krajanov svečano razglasilo rezultate tekmovanja v ocenjevanju urejenosti za naj kmetijo in naj hišo v Občini Sv. Tomaž. Po razglasitvi pa je bila vesela martinova zabava za vse občane in občanke.
Akcijo ocenjevanja je domače turistično društvo pričelo že v mesecu juniju, ko so zbirali podatke o urejenih domovanjih v občini, nagovarjali kandidate k sodelovanju in skrbno fotografirali ter dokumentirali stanje. Komisijo je vodila Irena Korenčič, sodelovali pa so še Jožica Rajh, Irena Slana in Ivan Antolič. Ocenjevali so urejenost fasade, dvorišča, vrta, zelenice, balkonov, okenskih polic in splošno urejenost, pri tem pa jih je zanimal predvsem vložen trud in domiselnost, ne pa razkošje. Za tekmovanje so se odločili prebivalci treh kmetij in 14 hiš. Zbrali pa so od 39 do 80 točk. V ožjem izboru je bilo na koncu 13 kandidatov. Člani komisije so priznali, da je bilo delo težko, saj je v občini veliko lepih kmetij
in urejenih domov.
Irena Korenčič je zmago kmetije družine Skuhala iz Pr-šetincev utemeljila takole: „V kategoriji kmetij smo izbrali kmetijo, ki nima lepo urejene samo zunanjosti hiše, ampak tudi gospodarsko poslopje. Ima domiselno urejeno in zasajeno zelenico, na njej se bohoti grmičevje, drevje in druge okrasne rastline. Vse skupaj pa v celoto zaokrožajo skulpture in manjši ribnik."
Med hišami pa je zmagala hiša družine Žampa iz Ra-kovcev in tudi za njih je bila utemeljitev Irene Korenčič polna pohvale: „V kategoriji hiš smo izbrali hišo z lepo urejeno fasado, ki se zliva z okolico, okenske police in balkoni pa so bogati s cvetjem. Zelenica je domiselno zasajena z različnimi vrstami
Foto: Viki Ivanuša
Na večerni prireditvi ob martinovem so razglasili naj kmetijo in naj hišo v Občini Sv. Tomaž.
okrasnih rastlin, grmičkov in cvetlic, krasijo jo ribnik in skulpture, ki se lepo zlivajo v celoto. Zato hiša deluje homogeno in se lepo staplja z okolico."
Oba nagrajenca sta od organizatorja prejela bon v višini 150 evrov, s pomočjo katerega bosta lahko svoje domovanje še polepšala. Osrednji namen akcije je bil spodbuditi ljudi, da še bolj skrbijo za svoje okolje in njegov videz. V društvu se pripravljajo, da bodo prihodnje leto ocenjevali tudi urejenost celotnih zaselkov, saj želijo v akcijo aktivno vključiti čim več ljudi. Vključili se bodo v vseslovensko ocenjevanje, ki poteka preko Turistične zveze Slovenije.
Seveda pa so v soboto že dopoldne v centru Svetega Tomaža pošteno martinovali. Na kar desetih stojnicah so se predstavile kmetije s svojimi izdelki, izvedli pa so tudi kulturni program in krst mošta. Predsednik društva Mirko Cvetko je bil z obiskom zelo zadovoljen.
Viki Ivanuša
Ormož • Začela so se predavanja Pravljično starševstvo
Preveč dobrin in premalo razumevanja
Mladinski center Ormož že nekaj let zapored v jesensko-zimskem času pripravlja cikel predavanj z naslovom Pravljično starševstvo. Do konca januarja se bo zvrstilo osem strokovnih predavanj, ki bodo potekala ob torkih ob 17.00 v viteški dvorani ormoškega gradu.
Namen cikla je ponuditi staršem, bodočim staršem, vsem, ki se srečujejo z vzgojo - učiteljem, vzgojiteljem, starim staršem nove informacije, nasvete in iztočnice za razmislek, kako delovati na poti odraščanja otrok. „Vsak starš se trudi, da bi omogočil otrokom čim lepše otroštvo in da bi jih usposobil za življenje, vendar se pri tem zgodijo tudi spodrsljaji. S pomočjo predavanj starši lahko spoznajo tudi to, da so vzgojni spodrsljaji običajni in da niso nič tako tragičnega, da se jih ne bi dalo tekom življenja omiliti in popraviti. Vsako leto znova se trudimo povabiti priznana imena iz področja pedagogike, vzgoje in šolstva. Odkrivamo pa tudi domače strokovnjake, ki lahko pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami," je povedala direktorica MCO Marijana Korotaj.
Letos so k sodelovanju po-
Goran Škobalj je prepričan, da je mogoče tudi v teh težkih časih ohraniti občutek za otroka, za pravilno vzgojo, srečo v družini in doseči uspehe, ki jih družba narekuje.
vabili Alenko Čurin Janžeko-vič, Marjeto Meško, Natašo Gregur, Nado Polajžer, mag. Andrejo Pernek Vreča, doc. dr. Vesno Vuk Godina, Goran Škobalj pa je prvo predavanje imel že minuli torek. Tudi naslovi bodo gotovo pritegnili - Kako preživeti kot starš, Vzgojno zahtevnejši otroci, Vzgojitelj, vzgojiteljica - po-
klic ali poslanstvo?, Starševstvo - spominjanje lastnega otroštva, Najtišje ure, Pogled socialne in kulturne antropologinje na pravljično starševstvo in Okrogla miza Kdo so junaki pravljičnega otroštva?, ki jo bo pripravil Vzgojno izobraževalni zavod Vrtec Ormož. Sočasno s predavanji bodo potekale delavnice za otroke, ki jih bodo vodile pridne dijakinje Gimnazije Ormož, tako da bodo starši lahko v miru prisluhnili predavateljem.
Srečo moramo najti in ustvariti sami
Na prvem predavanju, ki je že potekalo, je Goran Škobalj predaval na temo Pravilna izbira vrednot za vzgojo otrok in mladostnikov. Predavatelj si prizadeva vrniti zaupanje v tradicionalne vrednote, prepričan je, da je mogoče tudi v teh težkih časih ohraniti
občutek za otroka, za pravilno vzgojo, srečo v družini in doseči uspehe, ki jih družba narekuje. Težavo vidi v tem, da je danes vrednostni sistem v celoti pod vprašajem, saj otroci kot največje junake doživljajo Spidermana, Su-permana in podobne junake. „Pravih junakov, ki v tišini poskušajo ustvariti svoj otok sreče, kot so recimo matere samohranilke, delavci, kmetje, pa družba ne vidi. Če to razumemo in znamo otroku na pravilen način predstaviti, bo razumel, kaj je uspeh, kaj je sreča, ki prinese celostno veselje, zdravje, uspeh v šoli, na kreativnem področju, harmonijo družine," je prepričan Goran Škobalj.
Pokritiziral je tudi današnjo storilno usmerjeno šolo in celotno življenje nasploh, kjer se uspeh meri v točkah. „Srečujemo se s pravo hiper-produkcijo odličnjakov, ki pa
dokazano, niso najbolj srečni v življenju. Naloga šole je, da najdemo način, kako usmeriti otroke v pravo zadovoljstvo, da bodo znali biti celostne osebe. Človekov razvoj se je ustavil pri spodbujanju inteligence, danes pa vemo, da je za celosten uspeh v življenju potrebno več - vedenje o življenju, čustvena inteligenca. V praktičnem življenju še vedno ne znamo otrok usmeriti v obrti, ki jih gospodarstvo potrebuje, imamo pa vedno več nesrečnih ljudi, ki so na zavodih za zaposlovanje kljub temu, da so končali fakulteto. Otroke usmerjamo enosmerno," opozarja Škobalj.
Pri tem imajo odločilno vlogo tudi mediji, ki otrokom posredujejo popačeno enodimenzionalno sliko o svetu. Kot predsednik Društva za boljši svet poskuša Škobalj ljudi usmerjati k iskanju sreče v malih rečeh, razumevanju
življenja bolj globoko in izhajanju iz sebe in ne iz okolice. „Srečo moramo najti in ustvariti sami. Če želimo sestopiti iz začaranega kroga življenja, je prvi korak, da se zavemo, da je ta način življenja napačen. Pogosto se zavemo šele, ko nas ustavi bolezen ali kriza, kot je sedanja. Ljudje se zavedajo, da je treba denarno in materialno drugače nastaviti reči, poskušajo najti srečo v pogovoru znotraj družine. V Indiji so imeli do nedavnega navado, da so zvečer njihove številčne družine sedele ob mizi in klepetale o tem, kaj se je komu čez dan zgodilo. Na ta način so si pomagali, se podpirali in učili eden od drugega. V zadnjih 10 letih je Indija dosegla izjemen razvoj in preteklo leto so prodali že 50 milijonov televizorjev. Ljudje so spremenili navade in začeli večere preživljati pred televizijo. V Indiji so se vzporedno drastično povečale bolezni modernega časa. Zato je treba slišati klic po drugačnih vrednotah, demonstracije po svetu to tudi potrjujejo. V našem svetu je dobrin več kot preveč, a je premalo razumevanja," je zaključil Goran Škobalj.
Viki Ivanuša
Ptuj • Na 17. slovenskem festivalu znanosti Ptuj • Mednarodna izmenjava dijakov
Dokazovali znanje kemije Šolstvo povezuje države
V ljubljanskem Cankarjevem domu je od 4. do 6. oktobra potekal 17. Slovenski festival znanosti, ki smo se ga udeležili tudi dijaki drugega letnika ekonomske gimnazije Ptuj.
Štiri dijakinje Biotehniške šole Ptuj, ki so marca letos tri tedne preživele na mednarodni izmenjavi na Poljskem, so svojo izkušnjo strnile v nekaj stavkov in fotografij ter svoje bivanje predstavile sošolcem, kolegom in učiteljem.
Prvi dan festivala je bil namenjen osnovnim in srednjim šolam, ki so predstavljale svoje znanje kemije skozi kemijske poskuse. Tudi ptujski dijaki smo pripravili štiri poskuse, ki so bili obiskovalcem festivala še kako zanimivi. Poskus s suhim ledom (trdnim ogljikovim dioksidom), ki smo ga dobili iz Taluma iz Kidričevega, je predstavila Anja Trop, Sara Krajnc je prikazala penjenje, Matej Cafuta pa je bele cvetove vrtnic barval v različne odtenke. Predstavili smo tudi poskus, kjer so se tri tekočine, ki so jih pretresli, kar same ločile.
Letošnje leto je mednarodno leto kemije, ki smo ga praznovali z natečajem na nacionalnem nivoju »Molekula meseca«, katerega finale je potekal prav tako v torek, 4. oktobra. Dijakinja Anja Trop je v svoji predstavitvi, ki je bila namenjena obiskovalcem festivala, predstavila molekulo meseca septembra - fuleren. Za nagrado je prejela knjižno nagrado iz rok direktorja Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvarda Kobala.
Slovenska znanstvena fundacija vsako leto festival popestri s številnimi predavanji in delavnicami na temo kemije,
fizike ter drugih znanstvenih in naravoslovnih ved. S tem želi poučiti predvsem mlade, da je znanje, ki ga pridobijo v času šolanja, pomembno tako za njihovo življenje kot tudi za družbo, ki ji lahko s svojim udejstvovanjem v prihodnosti doprinesejo marsikaj novega. Prav tako želijo spodbuditi mlade kemičarke in kemike ter v njih odkriti potencial, ki je ena največjih priložnosti za pospešen razvoj in napredek na Slovenskem. Le tako si bomo zagotovili večjo prepoznavnost v Evropi in svetu.
Anja Trop
Marina Potočnik, Urška Me-sarič in Ana Partlič so dijakinje zaključnega letnika izobraževanja za okoljevarstvene teh-nice, Urška Polanec pa zadnjega letnika za hortikulturno tehnico. Povezuje jih skupna izkušnja, ki so jo letos doživele na Poljskem na tritedenski mednarodni izmenjavi. Bivale so v mestu Leszno, tedensko pa sta jih spremljala po dva mentorja iz Biotehniške šole na Ptuju.
Dekleta so svoje vtise minuli teden predstavila na enour-nem predavanju. Čeprav so bivale v istem dijaškem domu, je izkušnja vsake drugačna.
Namen njihovega bivanja na Poljskem je bil spoznavanje praktičnega dela Poljakov. Kot so dejala dekleta, so bile včasih prijetno presenečene, nekatere stvari pa so se jim v primerjavi z našim načinom dela zdele precej smešne. Svoje besede so podkrepile s fotografijami, predstavile pa so tudi nekaj zanimivih poljskih besed.
Čeprav nobena izmed štirih deklet doslej še nikoli ni bila na mednarodni izmenjavi, si vse želijo izkušnjo ponoviti. Pravijo, da so se veliko naučile, spoznale novo kulturo in izboljšale znanje angleškega
jezika, v katerem so se sporazumevale. Ob tem so spoznale primere dobre in slabe prakse na več področjih svojega dela. Vse to jim je omogočil projekt Leonardo da Vinci, od koder se financirajo mednarodne izmenjave. Je pa poljska šola iz Leszna, s katero je ptujska Biotehniška šola sodelovala pri izmenjavi, v Ptuju že bila na ogledu. Koordinatorica projekta in učiteljica na Biotehniški šoli Natalija Bukvič pa upa, da se bodo tudi poljski dijaki lahko pri nas udeležili podobne izmenjave, kot so je bile deležne njihove dijakinje.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv Ekonomske gimnazije Ptuj
S svojimi poskusi so dijaki ptujske ekonomske gimnazije vzbudili veliko zanimanje.
Z leve: dijakinje Marina Potočnik, Urška Mesarič, Ana Partlič in Urška Polanec
Foto: DK
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (32.)
Indijci, školjke ter krajinski arhitekt
Foto: Dani Zorko
Mojster na delu
Foto: Dani Zorko
Skoraj že končan projekt
Moj gostitelj v Blenheimu je bil nekaj tednov nek češki imi-grant, ki se je pisal Slovak, ime pa mu je bilo Anton ali Tona, kot sem ga klical. Na stara leta si je premetenec našel ženko na Filipinih, s katero je skupaj z otrokoma živel v že nekajkrat omenjenem Blenheimu.
Ker mi je bilo dolgčas, sem začel malce raziskovati okolico naše bajte in tako odkrijem rečico, ob kateri se je razpasel precej neurejen breg. Obrežje bi lahko izgledalo veliko bolj prijazno in dostopno, če bi ga kdo uredil, zato sem v garaži izbrskal nekaj orodja ter za silo skopal nekaj stopnic in teraso. Pri delu me zaloti gazda Tona, ki pa je bil kar preveč navdušen, saj je s tem bregom že nekaj let imel plane, pa mu bojda čas ni dopuščal kaj preurediti. Pokimal sem mu in prav hitro sem dobil idejo, ki sem jo tudi unovčil. Ponudil sem mu, da mu uredim obrežje, če sem lahko zastonj v bajti. V sekundi sva si stisnila šapi in v naslednjih dneh sem mu tlakoval stopnice in podest, naredil škarpo iz lesa, pomol za nadebudne ribiče ter seveda klopce in prostor za cvetlice. Na seznamu za material sem v drobnem tisku dodal tudi plato piva, ki smo ga hitro izpraznili. V isti bajti so namreč živeli še trije pobi, ki so cele dneve samo gledali v zrak, pa sem jih povabil na pivo in »tavrh«.
Tona je bil presrečen nad rezultatom, zato si je že planiral nove projekte, tako da sem mo-
Foto: Dani Zorko
Delovna ekipa
Foto: Dani Zorko
Šefe Tona se že veseli prvega piknika.
ral možakarja malo prizemljiti. Držal je besedo in za bivanje nisem plačal niti beliča. Še več, preko zvez je izvedel za neko službo, pa je mene in ekipo pobaral, ali bi šli kaj delat. Ja, pa dajmo poskusiti.
Šlo je za delo v tovarni školjk, »šiht« pa je uredil neki Indijec, ki se je šel podjetnika. Omenil sem že, da je na Novi Zelandiji Indijcev na tone, ampak so dokaj na slabem glasu, kar se tiče »podjetništva«. A s kameradi smo se trdno odločili, da popuščanja ne bo, in če bo kaj narobe, ga odnesemo iz pisarne na cesto. Zjutraj ob petih smo se dobili in se napotili proti tovarni, kjer nas je prvo uro čakalo obvezno predavanje iz varnosti in zdravja pri delu. Brez tega in brez obvezne opreme te ne pustijo na nobeno delovno območje. Oblekli so nas kot smrkce - rdeče pokrivalo za lase, modra delovna obleka ter rumene rokavice. Dobili smo še kavo in nato naj bi začeli. Že sam pogled po tovarni je bil dovolj, da sem se odločil, da tu ne bom ostal dolgo. Dali so me namreč za tekoči trak, kjer naj bi odpiral školjke. Procedura je bila takšna, da zagrabiš školjke s traku ter jih začneš čistiti in odpirati. Plačilo se je obetalo po komadu, se pravi, več kot jih odpreš, večja je plača. A ko sem videl okrog sebe svinčene obraze z nožki v rokah, me je kar minilo. Če sem do sedaj pisal o Kivijih kot najprijaznejšem in normalnem narodu na svetu, se je ta slika tukaj na mah razblinila. To so prav tekmovali, kdo bo odprl več školjk, nože so brusili kot mesarji pred masakrom, med vsakim odmorom so tekali pogledovat na prikazovalnike, koliko kaže števec. Skratka, čisto so bili zmešani. Vsi. Med pavzami se sploh niso pogovarjali, vsak je le buljil v svojo skodelico kave. Grebli so se za sleherno školjko, srepo in popadljivo gledali naokrog, da sem se počutil kot gos za martinovo. Le nadzorniki so bili dokaj normalne sorte, razen ene Korejke, ki mi je ves prvi dan buljila pod nož, ali lepo očistim frdamano školjko, preden jo dam naprej. Huh, direktno za živčni zlom, saj mi je to odpiranje šlo strahovito počasi. Najboljši so v osmih urah odprli več kot 15 tisoč školjk, jaz sem jih prvi dan »le« štirikrat manj. In baje mi je šlo super dobro za začetek. In res, v naslednjih dneh sem izboljšal svoj rekord na približno 8.500 in z veseljem priznam, da več kot deset jurijev ne bi zmogel niti v sanjah. Pa saj mi niti ni bilo treba. Že takoj po koncu prvega tedna je prišla direktiva, da bodo raje za redno vzeli prizadete iz potresa v Christchurhu, kar je bilo tudi pošteno. Le za normalne ljudi, ki bodo prišli na moje mesto, mi je bilo malce žal.
Indijec pa ga je pričel »kiksa-ti« s plačilom. Izogibanju in prestavljanju nakazila ni bilo konca, dokler se trije nismo narisali v njegovi pisarni in ga kar zaklenili skupaj z nami. Vse skupaj je izgledalo precej filmsko in Adam, kot mu je bilo ime, se je pričel kar tresti. Vsi izgovori so kar izginili in le s težavo je izdavil, da nam je prav v tem trenutku nameraval plačati. Ja, super, porečemo mi. »Pa za bencin ne pozabi dati, da smo sem prišli,« mu še zabičamo. Opa, vse je bilo še isti dan na računu.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 22. november
Danes goduje Cilka.
1808 se je rodil Thomas Cook, ki ga imajo za očeta turizma. 1877 se je rodil največji madžarski pesnik moderne Andre Ady. 1890 se je rodil francoski general in politik Charles de Gaulle. Bil je voditelj in organizator francoskega odporniškega gibanja in kasnejši predsednik države.
1913 se je rodil angleški skladatelj Benjamin Britten.
1975 je dva dni po smrti španskega diktatorja Francisca Franka
postala Španija znova kraljevina, njen kralj pa Juan Carlos I.
Sreda, 23. november
Danes goduje Klemen
Danes je dan Rudolfa Maistra - slovenski državni praznik, vendar delovni dan.
912 se je rodil nemški cesar Oton I. Veliki, ki je nemško rimsko cesarstvo utrdil tako, da je zatrl uporne vazale in premagal Madžare. 1553 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Prospero Alpini, ki je menda prvi v Evropi predstavil kavo in banane. 1851 se je rodil litovski zdravnik, narodopisec in voditelj litovskega narodnega gibanja Jonas Basanavicius. 1887 se je rodil britanski igralec Boris Karloff, ki je postal slaven z upodobitvijo srh zbujajoče pošasti v klasični grozljivki Frankenstein.
1890 je dobil Luksemburg svojo vladarsko dinastijo. Zgodovina državice sicer sega v leto 963, vendar je bil priznan kot neodvisna država »šele« leta 1867.
1964 so vatikanski osrednji uradi prenehali uporabljati latinski jezik kot edino sredstvo komuniciranja. Četrtek, 24. november Danes goduje Janez.
1632 se je rodil nizozemski filozof judovskega rodu Baruch de Spinoza.
1713 se je rodil angleški pisatelj Laurence Sterne, predstavnik sentimentalnega romana.
1826 se je rodil italijanski novinar in pisatelj, avtor Ostržka Carlo Collodi.
1833 se je rodil srbski pesnik Jovan Jovanovic Zmaj.
1864 se je rodil se je francoski slikar Henri de Toulouse-Lautrec. Bil
je značilni pariški bohemski umetnik.
1923 je francoski parlament odobril letno podporo znanstvenici Marie Curie, ki je kljub velikim odkritjem morala živeti v revščini. Petek, 25. november Danes goduje Katarina.
Danes je dan boja proti nasilju nad ženskami. 1562 se je rodil se je španski dramatik Felix Lope de Vega. 1835 se je rodil ameriški veleindustrialec Andrew Carnegie.
1880	se je rodil misijonar John Flyn, ki je leta 1928 ustanovil Royal Flying Doctor Service, organizacijo »letečih zdravnikov«.
1895 se je rodil nemški pianist in skladatelj Wilhelm Kempff. 1918 so na skupščini v Novem Sadu sklenili, da se Vojvodina odcepi od Madžarske in se priključi k Srbiji. Sobota, 26. novmber Danes goduje Konrad.
1868 se je japonski cesar Mucuhito odločil, da se bo preselil v mesto Edo in ga preimenoval v Tokio.
1894	se je rodil ameriški matematik Norbert Wiener, ki je leta 1948 utemeljil novo znanstveno vejo - kibernetiko.
1901 se je rodil hrvaški slikar Krsto Hegedušic. 1912 se je rodil francoski dramatik romunskega rodu Eugene lo-nesco, eden glavnih predstavnikov gledališča absurda. Umrl 28. 3. 1994.
1918 je v navzočnosti srbske vojske in paravojaških čet črnogorska narodna skupščina v Podgorici odstavila dinastijo Petrovič-Njegoš in Črno goro priključila kraljevini Srbiji.
1943 so se sestali v Kairu ameriški predsednik Roosevelt, britanski premier Chuchill in kitajski maršal Čankajšek. Sklenili so, da se bodo bojevali do popolnega zloma Japonske. Nedelja, 27. november Danes goduje Virgil.
511 je umrl je frankovski kralj Klodvik, ustanovitelj frankovske države.
1095 je papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. 1701 se je rodil švedski astronom Anders Celsius. 1848 se je rodil ameriški fizik Henry Augustus Rowland. Razvil je Rowlandov krog, vrsto spektroskopa brez steklenih leč, ki mogoča raziskovanje elektromagnetnih valovanj tudi zunaj vidnega območja.
1874 se je rodil prvi predsednik Izraela Chaim Weitzmann, borec za osamosvojitev judovske države.
1895	je umrl je francoski pisatelj in dramatik Alexander Dumas sin. Po njegovem romanu Dama s kamelijami je narejen tudi libreto za Verdijevo opero Traviata.
1942	se je rodil ameriški bluzovski in rokovski kitarist ter simbol mladinske kontrakulture 60. let Jimi Hendrix. Umrl je leta 1970. Ponedeljek, 28. november
Danes goduje Jakob.
Danes je svetovni dan pravice vedeti.
1821 se je Panama ločila od Španije in postala provinca velike
Kolumbije.
1829 se je rodil ruski pianist, skladatelj in dirigent Anton Grigor-jevič Rubinstein. Bil je ustanovitelj in vodja peterburškega konser-vatorija.
1881	se je rodil avstrijski pisatelj biografskih romanov Stefan Zweig.
1943	se je začela v Teheranu konferenca Churchilla, Roosevelta in Stalina. Zahodni zavezniki so obljubili, da bodo odprli drugo fronto proti Nemčiji v Evropi, sporazumeli pa so se tudi o delitvi Nemčije. 1971 je anglikanska cerkev posvetila v duhovnici prvi ženski.
Midva • Zakonski in družinski center
Moj otrok se prenajeda
Zaskrbljena sem, ker imam občutek, da se moja 12-letna hčerka preveč čustveno odziva na hrano. Začelo se je pred kakšnim letom, ko je poleg rednih obrokov pričela pretiravati z uživanjem sladkarij. Skoraj vedno je imela v šolski torbi tudi kakšno čokolado, bonbone ali slan prigrizek in zaužila prekomerno količino te hrane.
Doma sem opazila, da se najbolj umiri in sprosti ravno ob uživanju teh sladkosti. Vse skupaj je šlo tako daleč, da dneva brez določene količine »slatkišev« več ni preživela. Ker me je začelo skrbeti pridobivanje telesne teže, sem se z njo skušala pogovoriti. Tako se je strinjala, da zmanjša količino dnevno zaužitih sladkarij in se vključi v program vodene telovadbe. Svoje teže še vedno ne uspeva kontrolirati in opazila sem, da je sedaj pričela pretirano čustveno reagirati tudi pri rednih obrokih. Njen odnos do hrane bi lahko opisala kot ljubezenski. Meni postane kar slabo, ko jo opazujem, kako nežno in ljubeče poje hrano in potem kar ne poteši svojega apetita. Kako naj se lotim tega problema in kaj je razlog za takšno vedenje? Je to motnja hranjenja? Kaj lahko kot starš naredim, da
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
se to preneha ali preoblikuje? Imam občutek, da se vrtimo v začaranem krogu in ne najdemo poti ven, vse pa se samo še stopnjuje.
Lepo pozdravljeni!
Vse, kar opisujete, nakazuje, da gre za eno od oblik motenj hranjenja. Vsekakor pa si upam trditi, da gre pri vaši hčerki za stisko, ki jo rešuje skozi hrano. Razumem vašo skrb in tudi vašo stisko, ravno zato me veseli, da sledite sebi in svoji hčerki ter iščete pomoč, ki jo sedaj zagotovo obe potrebujeta. Hrana vaši hčerki predstavlja prijateljico, s katero pomiri svoje telo. Podoben primer je lahko kajenje, pri katerem cigareta predstavlja sredstvo za sprostitev stiske. Posameznik si lahko sam prepove kajenje, pa vendar, če ne poišče drugega načina sprostitve svoje stiske, mu ne bo uspelo. Verjetno je podobno pri vaši hčerki, ki kljub navidezni kontroli nad hrano, še vedno, tokrat na drugi način, sprošča svoje telo skozi njo. Razlika pa je v tem, da se hrani ne moremo popolnoma odpovedati. Razvijemo lahko le bolj zdrav odnos do nje, na način, da pogledamo, kaj je tisto, kar nas žene v nezdrave odnose do hrane - kaj je njena stiska, zakaj izbira ta način sproščanja oz. soočanja s problemi itd.
Odgovor na vprašanje, kako do tega problema pride in kako pomagati kot starš ni nikoli enoznačen. Najprej je pomembno, da veste, da niste vi povzročili razvoja motnje hranjenja pri otroku in da ni v vaši moči, da bi to lahko kontrolirali. Otroka ne morete pozdraviti, lahko pa ste pomemben vir podpore.
Motnje hranjenja so posledica različnih dejavnikov - bioloških, socialno-kulturnih, družinskih, osebnostnih in določenih sprožilcev (izguba službe, selitev, zavrnitev v ljubezni, perfekcionizem posameznika, smrt bližnje osebe, razpad zveze, vpis v šolo, travme, zlorabe). Vse našteto skupaj sproži razvoj motenj hranjenja. Vpliv staršev in družinskega okolja je le eden izmed mnogih faktorjev, ki lahko prispevajo k razvoju. Izbruh motnje hranjenja temelji bolj na tem, kako se otrok nauči reševati svoje težave in kako ravna v odnosu do drugih in v svoji družini. Resnica je, da oseba z motnjami hranjenja ni dobila občutka varnosti v svetu in v lastni koži. Ni se naučila, kako poskrbeti zase enakopravno z drugimi. To je treba bolj podrobno preveriti pri otroku. Starši ne povzročijo razvoja motenj hranjenja pri otroku, so pa lahko prispevali k temu. Pomembno
je torej pogledati, kakšen je lahko bil nezavedni prispevek staršev k razvoju predispozicij za nastanek motenj hranjenja pri otroku. Potem pa se je treba o tem pogovoriti z njim. Treba je preveriti napačno razumljena sporočila, ki jih je otrok pono-tranjil, jih razložiti otroku ter ga podpreti v njegovih poskusih za spremembo. Kot ste omenili, težko vidite pot iz tega začaranega kroga in mogoče boste kot starš veliko naredili, če se skupaj s hčerko in partnerjem vključite v družinsko terapijo v našem družinskem centru. Le tako bo vsem vam dana možnost drugačnega razumevanja tega problema. Običajno se zgodi, da ko se zapletemo v svoje vzorce, ne vidimo izhoda iz njih, ne vidimo rešitve in takrat lahko tretja oseba pokaže nekaj, kar mi vedno znova spregledamo.
Prvi korak v smeri rešitve vašega problema je zagotovo to, da hčerki pokažete, da vam je zanjo mar ter da ne mislite biti njen terapevt. Nato ji prepustite možnost, da vam predstavi svoje argumente o načinih hranjenja. Predvsem pa ji naredite prostor, da govori o svojih strahovih in stiskah, o svojem razmišljanju in mišljenju o različnih življenjskih temah. Čim manj se spuščajte v debate in konflikte, vezane na hrano, saj je to njena odgovornost in kontrola. Bolj jo boste prevzemali sami, manj se bo z njo soočala hčerka. Predvsem pa najdite uteho v svojem zakonskem odnosu, tam iščite podporo, s partnerjem si razdelita skrb, da bosta lahko pri reševanju tega problema dovolj sočutna in potrpežljiva do vaše hčerke. Naj tej poti vam želim vse dobro!
Maja Kukovec
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Vnetje obnosnih votlin (sinusitis)
Nahod, ki traja dalj časa, se lahko razvije tudi v vnetje obnosnih votlin, ki je zelo neprijetno. Obnosne votline ali sinusi so simetrično nameščene votline v kosteh lobanje (zgornjega dela obraza). Simptomi akutnega sinusitisa so zamašen nos, povečano izločanje zeleno-rumene-ga gnoja, občutek pritiska, teže in bolečine v področju prizadetih sinusov. Telesna temperatura je lahko povišana, običajno je prisoten tudi glavobol. Bolečina se včasih razširi iz predela sinusov v druge dele in prizadene ušesa, vrat, zgornjo čeljust in zobe. Ostali simptomi so še izguba voha, sol-zenje, utrujenost.
Za vnetje obnosnih votlin lahko uporabimo različna homeopatska zdravila (naštela bom le tista, ki jih je mogoče kupiti v lekarnah v Sloveniji): Kalium bichromicum Pulsatilla Hepar sulfuris Mercurius solubilis Acidum arsenicosum Atropa belladonna Pri izbiri ustreznega homeopatskega zdravila mora farmacevt najprej ugotoviti, za kakšno težavo gre in jo opredeliti. Glede na bolnikove bolezenske znake in druge lastnosti bo farmacevt izbral homeo-
patsko zdravilo, katerega slika se najbolj ujema z njegovimi bolezenskimi znaki.
KALII BICHROMICUM svetujemo, kadar je sluznica nosu izsušena, nos neprehoden. Bolečina je locirana v majhni točki in seva iz nosnega korena v frontalne ali čelne sinuse. Bolnik ne zaznava vonja. Izcedek iz nosu je zeleno-rumen, obilen, gost, izjemno viskozen in polzi po zadnji strani nosne votline navzdol v žrelo ter povzroča dražeč močan kašelj. Težava se poslabša zjutraj in v poletni vročini.
PULSATILLA PRATENSIS (PULSATILLA) je primerna za bolnika, ki ne zaznava vonja in okusa ter ima zamašen nos. Značilna je »muhavost«, ki se odraža tudi v spreminjajočem izgledu nosnega izcedka - ta je lahko zelen ali rumeno-oranžen, postane pa lahko tudi voden; običajno ga je več zjutraj. Bolnik ni žejen, čeprav ima suhe ustnice. Bolnik je jokav, potrebuje tolažbo in razvajanje. Težava se poslabša zvečer in v topli sobi, izboljša pa na svežem hladnem zraku.
HEPAR SULFURIS se uporablja za bolečine v sinusih, ki se stopnjujejo ob najmanjšem stiku s hladnim zrakom. Koža obraza in
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Žirovnik, mag. farm.
glave je zelo občutljiva na dotik. Bolečina je lokalizi-rana v korenu nosu in je močnejša zjutraj. Zdravilo je zelo učinkovito za sinusitis po prebolelem nahodu. Nosni izloček je gost, rumen ali rumeno-zelen in neprijetnega vonja. Bolnik je preobčutljiv na zunanje vplive: hlad, dotik, pritisk, hrup, prepih. Je razdra-žljiv, vznemirjen, žaljiv. Težava se poslabša na svežem zraku, ob naporu, na hladnem suhem vetru, izboljša pa na toplem.
MERCURIUS SOLUBILIS je primeren za sinusitis z gnojnim izcedkom iz nosu. Izcedek je redek, običajno rumeno-zelen, neprijetnega vonja in jedek, tako da draži kožo pod nosom. Zadah ima vonj po gnilo-
bi neprijeten je tudi vonj potu. Največkrat je prizadet desni frontalni ali čelni sinus. Bolnik je žejen. Težava se poslabša ponoči, ob vlažnem vremenu, v topli postelji ali sobi, izboljša pa pri zmernih temperaturah.
ACIDUM ARSENICOSUM (ARSENICUM ALBUM) priporočimo bolniku, ki je nemiren, preobčutljiv in prepričan, da je zelo hudo bolan. Bolečine v obnosnih votlinah so pulzirajoče in pekoče. Bolnik je izčrpan, bled, zaskrbljen, močno ga zebe in potrebuje toploto. Nosni izcedek je voden, zelo jedek in pekoč ter draži kožo pod nosom. Nos je zamašen. Težavo poslabša mraz in močna svetloba, izboljša pa jo toplota.
ATROPA BELLADONNA (BELLADONNA) se uporablja, kadar je obraz bolnika živo rdeč, kot bi vsa kri silila v glavo. Na čelu in okoli oči se pojavljajo pulzirajoče zbadajoče bolečine. Bolečine se lahko pojavijo in izginejo nenadoma. Prisotna je lahko tudi vročina. Bolnik je preobčutljiv na hrup, dotik in svetlobo. Težavo poslabša dotik, bleščanje, ležanje, prepih, izboljša pa počiva-nje v pol ležečem položaju in pokrivanje.
Če je homeopatsko zdravilo pravilno izbrano, se nos začne čistiti, pritisk v glavi popusti in vnetje se pozdravi.
Alenka Žirovnik, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Sveža zelenjava tudi pozimi
Pusti megleni dnevi in strganje šip na avtomobilih zjutraj nas opominja, da prihaja zima. Kakšna bo, koliko bo snega, lahko samo ugibamo. Tudi na vrtu sveže zelenjave počasi zmanjkuje. Poleg brstičnega ohrovta, listnatega ohrovta in motovilca, ki ga lahko obiramo na vrtu celo zimo, je eden izmed načinov, da imamo tudi pozimi svežo zelenjavo, »siljenje« radiča. Enako lahko naredimo tudi z regratom.
Nekoč so radič silili skoraj povsod po Sloveniji. Danes se le redki še lotevajo tega, kljub temu da ni tako težko. Primorci ga pogosto silijo kar na njivi, saj jim to omogoča podnebje.
Proti koncu novembra izkopljemo rastline s koreni vred. Na kmetih so imeli navado, da so te korene preprosto nametali na kup v zavetrnem delu dvorišča in jih pokrili s smrečjem ali koruznico. Danes jih lahko na tak način hranite v rastlinjaku ali v kleteh. Pred siljenjem korene deloma očistimo stranskih koreninic, predvsem pa odmrlih in večjih listov, pustimo pa samo zdravo osrčje.
Foto: Miša Pušenjak
Od tukaj naprej naredimo tako, kot nam dopuščajo možnosti. Lahko korene posadimo v pesek, žagovino ali vlažno zemljo; uporabimo globlje zabojčke, lahko pa tudi črne vreče za smeti. Koreni naj bodo naloženi tesno skupaj, a dotikati se ne smejo. Vse skupaj postavimo v srednje topel (10-15 °C) in temen prostor. Odlični so hlevi, saj so v njih ravno primerne temperature. Paziti pa je treba, da za siljenje zagotovimo popolno temo, če hočemo, da bodo listi radiča krhki in nežni. Silimo lahko tudi v kleteh, različnih opuščenih vojaških rovih ali celo v kurilnicah. Čas siljenja je odvisen od temperature. Lahko traja od 10 dni do 6 tednov. Pri višjih temperaturah ne nastanejo glavice, ampak rozete, in to dokaj hitro. Pri nižjih temperaturah (8-10 oC) pa dobimo čvrste krhke glavice, vendar traja vse skupaj dalj časa.
Če ne izkopljemo vseh korenov, jih lahko spomladi ogrnemo z zemljo ali pokrijemo z lončki. Ti bodo dobrodošla kombinacija k motovilcu, saj listi radiča rdeče barve vsebujejo drugi spekter vitaminov in mineralov.
Žal se lahko za to zelenjavo odločijo samo tisti, ki so do konca junija posejali prezimne sorte radiča. Takrat sem vas opozarjala na to. Sorte, ki jih navadno silimo pozimi pa tudi spomladi na vrtu, so predvsem verona in treviški, dobro se obnese tudi pozno (v juliju) posejan castel franco.
Še eno prednost ima siljenje radiča. Že konec junija ali do sredine julija posejemo črno deteljo ali lucerno. Vmes pa posejemo prezimne sorte radiča. Tako se gredice obogatijo z organsko maso, predvsem težka in zbita zemlja pa postaja z leti bolj rahla. Detelje za sabo pustijo tudi nekaj dušika, ki ga s pridom izkoristijo naslednje vrtnine, zato na te grede spomladi posadimo plodovke, kapusnice ali bučnice. Tudi krompir bo na teh gredah dobro uspeval. Pred sajenjem seveda tudi deteljo zakoljemo - zadelamo v tla.
Če želite imeti svojo »solato« za božične praznike, potem se je treba dela lotiti preden zemlja popolnoma zamrzne.
Brstični ohrovt je letos zrasel bujno in mnogim dolgo ni hotel narediti brstov za listi. Mislim pa, da so se po večini sed-ja pojavili. Mnogi me sprašujejo, kako ravnati z njim. Pustimo ga pri miru: ne režemo listov, ne režemo vrhov, kar mnogi zagovarjajo. Listi so namenjeni varovanju brstov, da v njih ne zateka voda. Ta potem zmrzne in brsti so uničeni. Vrh pa od-režemo samo v primeru, da si želimo veliko brstov naenkrat, saj s tem pospešimo rast in dozorevanje brstov. Vendar pogosto, posebej pri sortah, povzročimo, da se brsti »razletijo«, ne ostanejo tesno zaprti in skupaj. Listnati ohrovt pa redno obtrgujemo in uporabljamo. Surove težko jemo, odlični pa so v vsaki zelenjavni jedi, tudi kot dodatek na primer mesnim polivkam za testenine, ali pa vanje zavijemo različna polnila in jih ponudimo v različnih omakah.
Motovilec in zimska solata morata prezimiti tudi brez pokrivanja z agrokopreno. Samo če je bila solata sejana pozno in ima manj kot štiri liste, jo prekrijemo. Motovilec pa pokrijemo, če želimo, da raste hitreje, ali ga želimo pobirati celo zimo. Solato raje razsadite spomladi kakor pred zimo. Bolje prezimi tako »v družbi«, kakor pa razsajena in vsaka posebej osamljena na gredi.
Vrt se počasi pripravlja na počitek, mi pa bomo v nedeljo že prižgali prvo svečko na adventnem venčku. S tem se prazniki »tudi uradno« začenjajo.
_Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Legendarna ameriška heavy metal skupina Black Sabbath je pred kratkim objavila, da se bo naslednje leto v originalni zasedbi vrnila na svetovno glasbeno sceno. Pevec Ozzy Osbour-ne, kitarist Tony Iommi, basist Geezer Butler in bobnar Bill Ward že pripravljajo material za novi album, prav tako pa za naslednje leto obljubljajo veliko svetovno glasbeno turnejo. Če-tvorka slavnih glasbenikov je danes že v 60. letih svojega življenja, njihov zadnji studijski album Never Say Never pa je izšel daljnega leta 1978. Zatem so sicer izdali še nekaj albumov, vendar vse v različnih zasedbah. Leto zatem je skupino zapustil pevec Ozzy Osbor-ne in pričel svojo uspešno samostojno kariero. Osbo-urne, Iommi in Butler so se ponovno zbrali skupaj leta 1997 v rodnem Birmingha-mu, kar se je zgodilo prvič po 20 letih. Leto zatem je izšel live album Reunion, po katerem je skupina odšla še na veliko svetovno turnejo. Zasedba Black Sabbath je po celem svetu prodala več kot 70 milijonov albumov, leta 2006 pa so bili sprejeti tudi v Hišo slavnih rock'n'rolla.
®@®
Avstralska pop pevka Kylie Minogue je pred dnevi povedala, da bo v naslednjem letu izdala zbirko priredb svojih skladb, s katero namerava obeležiti 25-letnico svojega glasbenega ustvarjanja. Leta 2012 bo namreč minilo natan-
To je to
Foto:topnews.in
Black Sabbath
ko 25 let od izdaje njenega prvega singla Locomotion. Pevka je v svoji bogati karieri izdala že 11 studijskih albumov, zadnjega, Aphrodite, leta 2010. Prejšnji mesec pa je svetovne medije obkrožila novica, da bo Kyle prejela častni doktorat univerze Anglia Ruskin kot nagrado za svoj trud pri osveščanju ljudi o raku na dojki.
Z zaslužkom v višini 71.040 britanskih funtov v eni minuti je ameriškapev-ka Beyonce Knowles uradno na prvem mestu med največjimi zaslužkarji v svetu šovbiznisa. Beyonce je omenjeno vsoto prejela za svoj nastop na privatni novoletni zabavi v New Yorku, kjer je za pet odpetih skladb prejela kar 1,25 milijona funtov. Na drugem mestu omenjene lestvice najdemo Mariah Carey, ki je s svojim edinstvenim glasom v eni minuti zaslužila 44 tisoč funtov. Med prvimi petimi najdemo še avstralsko pop princezo Kylie Minogue, seks latina divo Jennifer Lopez in stare mačke svetovne glasbene scene zasedbo The Rolling Stones, ki so za eno minuto svojega nastopa prejeli 22
tisoč funtov.
®®®
Z roko napisano pismo Paula McCartneyja iz leta 1960, v katerem vabi neimenovanega bobnarja na avdiciji za mesto v zasedbi The Beatles, je bilo pred dnevi na avkciji v Londonu prodano za neverjetnih 34.850funtov (40.750eur). Pismo so našli v knjigi, kije bila kupljena na sejmu rabljenih stvari v Liverpoolu. Kmalu zatem, ko je bilo pismo napisano, se je takrat novoustanovljena skupina The Beatles odpravila v Hamburg, kjer so nastopili na nizu koncertov. Po kronologiji te legendarne četvorke iz Liverpoola, ki je objavljena na svetovnem spletu, seje 12. avgusta leta 1960 skupini pridružil bobnar Pete Best. Dve leti zatem so ga iz skupine izključili in na njegovo mesto je
prišel Ringo Starr.
®@®
Britanska glasbena skupina Madness napoveduje, da bo kmalu izdala svoj novi studijski album. Točen datum in naslov albuma zaenkrat ostaja skrivnost še, je pa znano, da bodo album v celoti posneli v živo na enem izmed prihajajočih koncertov. Skupina Ma-dnessje nastala leta 1976 v Londonu in seje sprva imenovala North London Lnva-
ders. Kasneje, ko se članom te zasedbe pridruži še pevec Graham McPherson (leta 1978), pa so se preimenovali v Madness. Podobo, ki jo ima skupina še danes, je dobila v zgodnjih osemdesetih letih, ko se je skupini pridružil še zadnji član Carl Smyth. Ime je skupina vzela po pesmi svojega velikega vzornika, jamajške-ga ska glasbenika Princa Busterja. Njihov zadnji studijski album The Liberty of Norton Folgate je izšel leta 2009.
Na koncu še vesela novica za vse ljubitelje popularne ameriške hard rock zasedbe Van Halen, ki je podpisala pogodbo z založbo Intersope Records, v kateri so se obvezali izdati album in za potrebe promocije plošče koncertirati na turneji po celem svetu. V pogodbi je zapisano tudi to, da se bo pri snemanju novega albuma skupini ponovno pridružil prvotni pevec skupine, slavni David Lee Roth. Njegovo zadnje sodelovanje z zasedbo Van Halen sega v davno leto 1984, zatem gaje zamenjal Sammy Hagar. Na zadnjem studijskem albumu pa se je kot pevec pojavil Gary Che-rone iz popularne zasedbe Extreme.
Janko Bezjak
Kylie Minogue
Foto: wordpress.com
BILBOARDOVIH VROCIH100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - Rhianna ft. Calvin Harris
2.	SEXY AND I KNOW IT - LMFAO
3.	SOMEONE LIKE YOU - Adele
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE FOUND LOVE - Rhianna ft. Calvin Harris
2.	TAKE A CHANCE ON ME - JLS
3.	EARTHQUAKE - Labrinth ft. Tinie Tempah
NEMCIJA
1.	WE FOUND LOVE - Rhianna ft. Calvin Harris
2.	GERONIMO - Aura Dione
3.	HANGOVER - Flo Rida ft. Taio Cruz
Privatizacije in kar gre zraven
Se mi zdi, da se vse več sektorjev privatizira. V bistvu se mi ne zdi, da se to res dogaja. Pa ne da bi Slovenija slučajno bila kakršnakoli posebnost v tem. Večina zahodnih držav je to že dala skozi in privati-zirala tako rekoč vse. Slovenija samo pridno sledi pravi veri, kapitalizmu, nič drugega ...
In le kateri trenutek bi bil za dokončanje tega postopka primernejši, kot je finančna kriza. Krasna priložnost, da se ljudi prepriča, da drugače preprosto ne gre, in se vse razproda. Še huje je v Grčiji, kjer morajo privatizira-ti vse sorte sektorjev, saj je takšna diktatura Evropske unije. Vendar mi ne živimo v Grčiji, zato to niti ni toliko pomembno.
Vse bolj se bojim, da se bo v Sloveniji počasi privati-ziralo tudi zdravstvo. Saj kot vemo, država preprosto ne zmore, zdravstvena blagajna pa je tako ali tako nenehno prazna. Konec koncev je privatizacija čisto vsega tudi osrednja dogma kapitalizma. A se ob tem sprašujem, ali je to res najboljša možnost. Sliši se precej lepo, kako se kapitalizem nenehno povezuje in prepleta s svobodo „in je to edina prava pot, če hočemo biti resnično svobodni", ampak to ni nič drugega kot pravljica. Svoboda nima nič s kapitalizmom. Gospodarska razpuščenost oziroma „svoboda" in osebna svoboda vsakega posameznika sta dva kar najbolj si tuja pojma.
Razmišljal sem, zakaj privatizacija ni dobra in tako prišel do nekaterih zaključkov, do mnenja. Namreč, vzemimo za primer zdravstveni sistem. Ali je res preudarno v nekaj tako ključnega za narod vpletati dobiček posameznikov? Pri zdravju velikokrat ni ekonomske računice, mnogokrat je odvisno od nepredvidljivih faktorjev in ko potrebuješ pomoč, jo pač potrebuješ. Kako neki bi lahko to stlačili v kontekst nekoga, ki mu je v interesu samo dobiček? In ali ni bolje, da se denar, namenjen zdravstvu, porabi za zdravstvo, ne pa za posameznikov dobiček? Država mora (ali pa bi vsaj morala) imeti lastno infrastrukturo, vsaj to, od katere je odvisna. To so skoraj vsi sektorji, tako pa se spet približamo ideji komunizma. Seveda takšnega, kot si ga je zamislil Marx, ne Lenin, Stalin, Tito in Chauchesku.
Lahko razmišljamo še korak naprej, o svetu, v katerem denarja sploh ne potrebujemo, proizvodnjo pa preselimo na računalnike in robote. Vse to je danes mogoče, a odpovedati bi se morali najljubši stvari človeštva, in sicer pohlepu ter hierarhiji, kar pa je bolj ali manj utopično. Če koga zanima več, naj si prebere kaj o projektu Venus. Sicer pa posamezniki v družbi nikdar ne bi smeli imeti prevelikega vpliva. Moč se ne bi smela koncentrirati pri individuumih, pa naj bo to politična, finančna, gospodarska ali kakšna druga. Privatizacije vodijo točno v to. Posameznik ne bi smel imeti tolikšne moči, da njegove odločitve vplivajo na celotno družbo, na celoten narod. V tem preprosto ni logike. Odvisnost milijonov ljudi od nekaj posameznikov in njihovih odločitev (običajno v lastno korist) se je izkazala kot precej nepremišljena, še posebej v tej krizi, ko se sesuvajo privatne banke, z njimi pa celotne države. Je to res to, kar si želimo še naprej?
Matic Hriberšek
vin Harr
A
l/E FOUND LOVE - Rhianna ft. Calvin Harris
VES LIKE JAGGER - Maroon 5 & i Aguilera
3.	PARADISE - Coldplay
4.	MARRY YOU - Bruno Mars
5.	I WON'T LET YOU GO - James Morrison
6.	GERONIMO - Aura Dione
7.	NEW AGE - Marlon Roudette
8.	WHEN WE STAND TOGETHER - Nickelback
9.	YOU AND I - Lady Gaga
10.	RAIN OVER ME - Marc Anthony feat. Pitbull
11. STUCK - Caro Emerald
Vs
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
golaževa juha z vodnimi vrabčki,
pečena jabolka
SREDA
gobovi kaneloni, solata ČETRTEK
marelični ali slivovi cmoki, kompot PETEK
porov narastek*, solata SOBOTA
zeljne palačinke (recept v petkovi številki, str. 16), navadni jogurt NEDELJA
juha (po želji), piščančji žur**, riž, rdeča pesa v solati PONEDELJEK
pasulj s prekajenim mesom
*Porov narastek
Sestavine: 30 dag očiščenega in na rezine narezanega pora, 3 jajca, 3 žlice bešamela, 1 žlica naribanega sira, sol, poper, malo muškatnega oreščka, 1 žlica masla, l žlica kruhovih drobtin.
Por prevremo, odcedimo in ohladimo. Vmešamo bešamel, sir, sol, poper in mu-škatni orešček, lahko tudi malo česnove-ga prahu. Dodamo rumenjak za rumenjakom in mešamo. Nazadnje vmešamo sneg beljakov. Pekač namažemo z maslom, potresemo s kruhovimi drobtinami in vanj stresemo narastek. Pečemo pri 180 stopinjah. Pečenega postrežemo s solato. (Po želji lahko v narastek dodamo tudi na drobno narezano šunko ali klobaso.)
J.J.HI v V V|| v
**Piscancji zur
Sestavine: 6 kosov piščančjih prsi — file, 20 dag pršuta, 30 dag sira, 3 dl razžvrkljane smetane,
sol, poper, rožmarin.
Piščančji file malo potolčemo in ga položimo v pekač, ki smo ga predhodno namazali z maslom. Meso popopramo, posolimo in začinimo z rožmarinom. Nanj položimo plast pršuta, nanj pa sir v tankih rezinah. Na vse skupaj zlijemo smetano. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 220 stopinjah 45 minut.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
m' P -
i TM
SESTAVIL
EDI KLASINC
RDEČE VINO Z OTOKA HVARA
JEČA, AREST
STOJALO ZA SODE
SREDNJA BRAZDA
DRSEČ STROJNI DEL
ODMEV, JEK
RUSJANOVO
LETALO
LOJZE KRAKAR
LAHKA POPEVKA
AMERIŠKI PISATELJ HEMINGWAY
PREDNIK
NATAŠA NAKRST
ŽILA DOVODNICA
PSIČEK, PSETO
PEVEC SMOLAR
ZAČRTANA PROGA
GR. BOG LJUBEZNI
TRUPLO V ZEMLJI
SRBSKA ZALOŽBA
ŠARA, ROPOTIJA
TEORETSKI SPIS
OSTANEK GROZDA
PRAVOSLAVNI DUHOVNIK
VARSTVENA LISTINA
STALNI TROPSKI VETER
IZDELOVALEC POSODE
STENSKA OBLOGA, TAPETA
MODEL LADE
LIGNITA PRI TUZLI
VERA ALBREHT
TRGOVEC Z LOJEM
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Pozdravljen, razum, kdo ve, kdaj se bova spet srečala, je rekel pijanec in vstopil v krčmo." Italijanski pregovor
•kick
"Vino obudi človeku njegove prave lastnosti." Richard Brinsley Sheridan •kick
"Vsak krčmar ima rad pijanca, samo ne za svojega zeta." Hebrejski pregovor
•kick
"Blagoslovljen naj bo tisti, ki nima ničesar povedati, a nam tega ne poskuša razložiti s preveč besedami." George
Eliot
•kick
"Kajti beseda, to je treba vedeti, je živo bitje." Victor Hugo
•kick
"Od dobrih besed do dobrih dejanj je težka pot."
Latinski pregovor •kick
"Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj, beseda, ki ti uide, je tvoj gospodar. " Arabski pregovor •kick
"Glas naj bi bil odmev razuma." Alexander Pope •kick
"Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika pa le do ušes."Slovenski pregovor
Smeh ni greh
JE ZE PREVEČ
Sosedi sta opravljali druge sosede in ena je rekla: "Več vam ne morem povedati, saj sem že povedala več kot vem!"
PAVEL OBLAK
DOBESEDNI PREVOD
ORANJE
ŽENSKA, KI GARA
POD IZ PLOŠČIC
UGODEN SNEG, SANINEC
ANTON TROST
NASA OPERNA PEVKA (ANITA)
LETNI POSEK GOZDA
CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB
KOS CELOTE
NAZIV
OLGA ČEHOVA
LADO BIZOVIČAR
DOLG V KNJIGOVODSTVU
STAROSTNA BOLEZEN, OTRDELOST
IGRA S KARTAMI
"A se sploh kdo v vaši družini zanima za ženske?" "Sestra."
SPREMENJENO MNENJE "Joj, kako slabo izgledaš? Si zbolela?" je Mirko vprašal prijateljico Sonjo.
"Ne, na shujševalni sem. Shujšala sem že deset kilogramov." "Ja , to je pa nekaj drugega. Prav dobro izgledaš!"
NOGA
Miha in Peter sedita v parku na klopci in čakata svoji dekleti. "Noga mi je zaspala!" je potar-nal Miha.
"Glede na to, kako smrdi, je morala že pred dnevi crkniti!"
VODNIK
Prijatelja Tone in Aleš se odpravita v gore. Tone je star izkušen planinec, Aleš pa je začetnik. Ko sta previdno stopala po stezici nad prepadom, je Tone povedal prijatelju:
"Veš, lani mi je tu v prepad padel vodnik."
"In ti mi to poveš kar tako brez občutka? Meni se pa tako noge tresejo, da komaj stojim" "Saj je bil že star in nekaj strani mu je manjkalo."
NE
Prijateljici se pogovarjata: "Na morju sem se imela čudovito!" "Res?"
"Res! Kar tridesetim moškim sem morala reči ne." "Kaj so ti pa prodajali?"
PAMET ZA DVA
"Moje novo dekle ima pamet za dva!" je Peter ponosno povedal prijatelju.
"No, ja, potem je pa ravno pravšnja zate!"
ZANIMANJE
V gostilni se po dolgem času srečata Marko in Rajko. "Zdravo, Rajko! Kako si kaj? Si poročen, imaš kaj otrok?" "Ne, nimam. Veš jaz ... jaz ... ženske me ne zanimajo več toliko!" "A tako. Kaj pa starejši brat? Je že poročen?"
"Ne, tudi on je tak kot jaz." "Ja kaj pa mlajši Tone?" "Tudi z njim ni nič, kar zadeva ženske."
NE SREČEN SLUČAJ
"Miro, ali si že slišal, da je umrl
Andrej?"
"Ne! Kako pa je umrl?" "V prst ga je zadel metek iz pištole!"
"V prst? Kako je pa potem umrl?"
"S prstom si je ravno takrat vrtal po nosu!"
GEJZIR
"Slišala sem, da si bila na Islandiji. Si videla gejzirje?" "Ja, tako ljubke živalce so to!"
NESRAMNEZ
"Ti si pa zelo nesramen, Polde. Včeraj sem slišal, da naokoli govoriš, kako velika usta imam!" "Tega pa nisem rekel! Rekel sem samo, da lahko špagete ješ povprek."
UGANKARSKI SLOVARČEK: DEBET = dolg v knjigovodstvu, KREKA = rudnik lignita pri Tuzli, MEZE = slovenska operna sopranistka (Anita, 1913-1980), OPONA = stenska obloga, tapeta, OSOJA = osojni prostor, osojina, OSREDKAR = prebivalec Osredka pri Dobrovi, PODJELŠE = kraj pri Kamniku.
■]e]a le^eji ']sau -J3 'aza|A| 'e>ja|Aeu 'uosues 'uoqu '}>|e 'papejd '>j"| 'eja 'e>jaj>j 'oiej] 'ep3 jap
*H|JV 'esej] 'e>jai 'g~| 'aauedrojod "psjp
'e^geje? 'dod '>japajso 'isrnjosjA '>ja|eA -pod 'aaje]a|d 'ieueg 'eioso 'jodez 'o| -odo :ouAejopoA INNVZIH» BI A31IS3H
íPoiluZajtz nai
na íuztouns.m ijilztu!
RADIOPTUJ
*ta ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
3RSKA MUZA
URADNI SPIS
Govori se ...
... da je bila akcija tradicionalnega slovenskega zajtrka pravzaprav zelo nesramna do kandidatov za decembrske volitve. Skoraj vsi so namreč začutili silno potrebo, da tisti dan obiščejo bližnji vrtec - pa so zaman cedili sline, saj je bil zajtrk za otroke. Pa še nesramni novinarji in časopisni fotografi jih niso hoteli slikati - za zgodovino.
... daje eden pomembnih akterjev letošnjih volitev med obiskom v stari Poetovioni izjavil, da je velik porabnik perutninskega mesa, ter zlobno dodal, da je samo leva krila.
... da so Holermoužani spet pred Poetovionci: medtem ko se v najstarejšem slovenskem mestu šele dogovarjajo o trasi prve obvoznice, se na Haler-mouškem že nadvse veselo in resno pogovarjajo o gradnji druge.
... da so bili v haloškem Gradcu nekateri malo razočarani, saj se odprtja nove ceste ni udeležil nobeden od županov. Prvi
naj bi se odprtju izmikal, ker naj bi mislil, da se bo slovesnosti udeležil tisti drugi, ki ima tam svoj vikend; ta drugi pa naj bi se izmikal zato, ker naj bi pričakoval, da bo pred volitvami cesto odprl ta prvi kolega. In tako je domačinom ostalo hrane in pijače vsaj za dva.
... da v medobčinski redar-ski službi resno razmišljajo o uvedbi posebne zračne enote. Na nedavnem balonarskem martinovem festivalu v neki obhaloški občini so namreč
nekateri stopili v košaro šele po tem, ko so pokušali, okušali in, hik, okušali tisti hip krščeno mlado vino.
Vidi se ...
... da je direktor šterntalske leder fabrike videti zelo optimističen, kot da je povsem prepričan, da bo med njegovimi bodočimi delavci tudi kateri od malčkov iz tamkajšnjega vrtca. Kdo ve, mogoče pa nas Kitajci ne bodo povsem premagali.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Maja Voglar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo poslala Maja Voglar iz Cirkulan, nastala pa je v Spuhlji, ko je 64-letni moški na strehi delovnega stroja naredil stojo na glavi. Je to morda kakšna sodobna oblika sprostitve ob napornem delu?
MIHEC DOBROJEPEC
www.zalozba-skrivnost.si
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	000
Bk	¥»¥	©©©	€€€	00
Dvojčka	V	©©	€€€	000
Rak	VV	©	€€	00
Lev	VVV	©©	€€€	000
Devica	VVV	©	€€	0
Tehtnica	VV	©	€€	0
Škorpijon	VVV	©©©	€	00
Strelec	VV	©©©	€€€	0
Kozorog	V	©	€€	000
Vodnar	VV	©©©	€€€	0
Ribi	VVV	©	€€	000
Velja za teden od 22. do znaka - dobro, 3 znaki -
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
28. novembra 2011. 1 znak - slabo, 2 odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 28. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Nikol Knez Holc, Borovci 11, 2281 Markovci.
Anekdote
Nekega dne so svečeniki zalotili pri kraji ene samcate posode zalotili novica in ga odvedli, da bi mu sodili.
"Glej, glej!" je rekelDiogen."Veliki lopovi vodijo malega lopova."
***
Na vprašanje, zakaj ljudje darujejo beračem, a ne filozofom, je Diogen odgovoril:
"Mislijo, da lahko tudi sami nekega dne postanejo revni ali pohabljeni, nikoli pa jim ne pride na pamet, da bi bili filozofi."
***
Rabelais je bil zdravnik kardinala Du Belleya. Nekoč so kardinalu postregli s čudovito lepim piškurjem. Rabelais se je s paličko dotaknil pladnja in rekel: »Težko prebavljivo.«
Kardinal, ki seje zelo bal težkih jedi, ga je ukazal takoj odnesti. Čez nekaj časa je videl Rabelaisa, kako mirno je piškurja.
»Kaj?« je začudeno vzkliknil. »Ali niste rekli, da je težko prebavljiv?«
»Motite se, prevzvišeni,« je odgovoril Rabelais, »mislil
sem na pladenj, ne na piškurja!«
***
Rabelaisu je na potovanju iz Italije v Pariz pošel denar, da ni mogel v Lyonu plačati ne računa v gostilni, še manj pa prostor v kočiji za pot do Pariza. Zato je poklical k sebi vse lyonske zdravnike, se jim predstavil kot stanovski tovariš in jim po krajšem pogovoru zaupal - seveda proti strogi molčečnosti - da prihaja iz Italije in prinaša s seboj strup, s katerim bo ugnobil kralja in njegovo družino. Četrt ure pozneje je bil pisatelj aretiran in je nadaljeval vožnjo v Pariz na državne stroške. Kralj mu je čestital na uspešni zvijači in še isti večer sta skupaj večerjala - najbrž spet na državne stroške.
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 22. novembra 2011
Ptuj • Akcija Še vedno vozim, vendar ne hodim
Šolarje obiskal invalid - tetraplegik
V okviru preventivne akcije Invalidi za večjo varnost v cestnem prometu in akcije Še vedno vozim, vendar ne hodim, je učence osnovne šole Olge Meglič v sredo, 9. novembra, obiskal invalid - tetraplegik Peter Planinšek s svojo soprogo.
Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj in vodstva ptujske osnovne šole Olge Meglič je učencem od 6. do 8. razreda predstavil svojo usodno življenjsko zgodbo. Danes 41-letni Peter Planinšek je
doma iz Petrovč pri Celju in je pri 34 letih postal invalid - tetraplegik, kar pomeni, da je hrom od vratu navzdol. Preden jim je zaupal svoje grenke izkušnje, jim je Peter predstavil krajši, a pretresljiv film o invalidnosti ter o nesrečah in
prometnih nesrečah, ki največkrat povzročijo invalidnost. Sicer pa je mladim brihtnim glavicam položil na srce, kako zelo pomembno je, da vozijo previdno, da so v avtomobilu vedno vsi pripeti z varnostnim pasom, da na motornem kole-
Foto. M. Ozmec
Tetraplegik Peter Planinšek v pogovoru z Diano Bohak Sabath, ravnateljico OŠ Olge Meglič, in Francem Kozelom, predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj.
su in kolesu vedno nosijo čelado ter seveda, da vedno vozijo trezni in da upoštevajo prometne znake in predpise.
Nato jim je zaupal tudi svojo grenko življenjsko zgodbo. Kot poklicni voznik je s tovornjakom prepotoval vso Evropo in velik del Azije. Nikjer ni imel težav v prometu, pred enajstimi leti pa mu je sreča obrnila hrbet. Tistega usodnega dne, 20. avgusta leta 2000, se je v bližini Zagreba vanj zaletel vinjen voznik osebnega avtomobila, trčenje pa je bilo tako silovito, da se je njegov tovornjak prevrnil in večkrat obračal. Voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče, Peter pa se je zavedel šele pozneje v bolnišnici, kjer so mu povedali, da ima poškodovano hrbtenjačo in zato ne čuti svojega telesa. V začetku je še skupaj z zdravniki upal, da se bo stanje popravilo, po enem letu zdravljenja in rehabilitaciji v centru Soča, pa je upanje splahnelo. Moral se je sprijazniti z dejstvom, da je invalid tetraplegik, saj je zaradi nesreče ostal paraliziran od vratu navzdol. Pokazal jim je tudi nekaj slik svoje hrbtenice z magnetne resonance in jih obrazložil. Če bi bil udarec višje, bi lahko bil usoden, če pa nižje, bi najverjetneje čutil in premikal roke.
Kot tetraplegik je Peter Planinšek popolnoma odvisen od svoje družine, predvsem od žene, ki je morala pustiti službo, da ga lahko sedaj neguje 24 ur na dan. Njegovo življenje in življenje družine se je po nesreči popolnoma spremenilo, saj je priklenjen na invalidski voziček. Pojasnil jim je tudi, da se dolgo ni mogel sprijazniti s svojo invalidnostjo. Preživljal je velike krize, večkrat si je celo želel, da bi umrl. Spodbude in pomoč njegovih bližnjih in prijateljev pa so mu pomagale, da je prebrodil najhujše obdobje, smisel življenja pa je našel v tem, da preko računalnika in v sklopu drugih aktivnosti v okviru zavoda VOZIM pomaga tudi drugim invalidom, predvsem pa želi s svojo aktivnostjo z raznimi preventivnimi akcijami in obiski po šolah in drugih ustanovah vplivati na varno obnašanje udeležencev v cestnem prometu in tako preprečiti podobne nesreče. Ob koncu srečanja sta nekaj koristnih napotkov o varnosti v cestnem prometu učencem Olgice namenila tudi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj Franc Kozel in ravnateljica osnovne šole Diana Bohak Sabath.
-OM
Krvodajalci
18.	oktober: Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7; Tomaž Paluc, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj; Anton Kojc, Zg. Pristava 52; Ciril Koser, Janežovski Vrh 21 a; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Marjan Grabar, Podvinci 100; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Jakob Rajh, Arbajterjeva 8, Ptuj; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Matej Modec, Trniče 51; Danijel Fijan, Kukava 44 a; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Simona Pernat, Župečja vas 31 b; Gorazd Kmetec, Orešje 120; Angela Kelc, Sp. Velovlek 5; Boris Golob, Strelci 10 a; Katarina Kvar, Grlinci 9; Dušan Jaušovec, Apače 275; Marjana Kmetec, Soviče 17; Neža Skrbinšek, Ul. Lackove čete 21, Ptuj; Andrej Vidovič, Mezgovci 46 c; Denis Brumen, Sakušak 26; Mitja Butolen, Krčevina pri Ptuju 76; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202.
19.	oktober: Andreja Ceci, Majšperk 112 a; Urška Žuran, Pestike 5 b; Jurij Vesenjak, Nova vas pri Markovcih; Amadej Ban, Rodni Vrh 34; Urška Vojsk, Placerovci 7; Katarina Menoni, Ul. Lackove čete 14, Ptuj; Blaž Vurzer, Grajena 75; Elvira Jurgec, Gradišča 28; Katja Gorenc, Rucmanci 35; Valentina Kosi, Kettejeva ul. 13, Ptuj; Emil Topo-lovec, Sp. Leskovec 7 a; Romana Zele-njak, Dornava 142 e; Veronika Mikolič, Kukava 66; Nadja Ritlop, Zagojiči 19 a; Ervin Sedlašek, Videm pri Ptuju 10 b; Donna Erjavec, Podvinci 119 d; Ana Černezel, Levanjci 29 b; Romano Prav-dič, Rimska ploščad 6, Ptuj; Katja Fras, Biš 66; Lucija Glažar, Vegova ul. 20, Kidričevo; Petra Kramberger, Janežovski Vrh 27; Patricija Brmež, Sp. Velovlek 32 b; Šošana Frank Ličina, Lovrenc na Dr. polju 9; Matevž Šteiner, Žgečeva 8, Ptuj; Lea Korošec, Bukovci 123 b; Aljo-ša Ornik, Hajdoše 29 a; Jure Sakelšek, Potrčeva c. 42, Ptuj; Niko Brumen, C. v Njiverce 4, Kidričevo; Jan Zupanič, Kungota pri Ptuju 54; Sanja Ivajšič, Zagorci 7; Aljaž Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7; Tomaž Toš, Drbetinci 3; Tomaž Šoštar, Mariborska c. 2, Ptuj; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Tina Zorec, Drstelja 30 a; Darja Habjanič, Orešje 105, Ptuj; Eva Kosi, Zamušani 51 a; Gregor Kmetec, Lancova vas 31; Saša Serdinšek, Majšperk 51.
Prireditvenik
Torek, 22. 11. 2011
14:00 Kidričevo, uprava vrtca: 5. razširjeno srečanje strokovnega tima za
predšolske nadarjene otroke 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Proti severnemu vetru, Daniela
Glattauerja, za šole in izven 18:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj: predavanje Janeza Gorenška o zdravilnih gobah.
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Proti severnemu vetru za izven 19:30 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: gledališka predstava Lunine mene -Boris Cavazza in Ivo Ban
Sreda, 23. 11. 2011
11:05 Ptuj, OŠ Olge Meglič: dan OŠ Olge Meglič; literarno-gledališki nastop
pisateljice Dese Muck za starše in druge goste 17:00 Obrež, Dom kulture: večer z ljudskimi pevci in godci 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: prireditev za babice in dedke učencev šole
18:00 Tinje, knjižnica: adventna delavnica
Četrtek, 24. 11. 2011
09:30 Ormož, jedilnica v centru starejših občanov: praznovanje rojstnih dni z nastopom otrok iz OŠ Podgorci
11:00 Ptuj, OŠ Olge Meglič: dan OŠ Olge Meglič; sprejem učencev 1. razreda v šolsko skupnost s prireditvijo za starše in vabljene goste
17:00 Grajena, telovadnica OŠ: prireditev za babice in dedke učencev šole
17:00 Ptuj mala dvorana Narodnega doma: letna konferenca DPD Svoboda Ptuj
18:00 Ormož, Bela dvorana glasbene šole: koncert učencev
18:00 Ormož, grajska dvorana: literarni večer, posvečen Mileni Mohorič in svečan zaključek bralne značke za odrasle
18:00 Ptuj, prostori KUD Čar griča: delavnica
18:30 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: odprtje likovne in fotografske razstave Brinje 2010
19:00 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: koncert moškega pevskega zbora DPD Svoboda
19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana bistriškega gradu: jesenski abonmajski koncerti 2011, 3. koncert - sekstet klarinetov Panars z gostjo violinistko Anjo Bukovec
Petek, 25. 11. 2011
18:00 Hajdina, dvorana Društva upokojencev Hajdina: predstavitev pesniške
zbirke Jesensko svitanje 18:00 Pragersko, Vodni stolp: delavnica izdelave adventnih venčkov 19:00 Ptuj, Minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: 17. dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predavanje dr. Mire Omerzel-Mi-rit
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna prireditev 20:00 Ptuj, DomKULTure: glasbeno popotovanje skozi slike, spomine in občutke - Karavana iluzij; swing, samba, bossa nova in funk
Kino Ptuj
Petek, 25. 11. 2011 ob 17:00 Vratar Liverpoola; 19:00 Lahko noč, gospodična; 21:00 Otročički
PTUJSKA TELEVIZIJA
peaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 22.11
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrani invino 9:50 Stiozrajnnose.com por. 10:45 Modro - pen. 11:20 Pomurski tednik 12:00 Ptujska kronika 12:20 Motivacijsko predavanje z
Nickom Vujičičsm 15:001 nto kanal 15:35 Hrana iti vino - poti. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Srečanje z Evropo-
dokumentarna oddaja o tujcih »Sloveniji 17:30 2. nogometna liga 1B:00 Ptujska kronika - poti. 13:20 Moto stena- 5. oddaja par. 19:40 Dan življenja - dokumentarni
film pen. 19:00 Infd kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Gospel koncert -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Infd kanal
Sreda 23,11,
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:25 Hrana in vino
9:50 Lokacija Slovenija
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 Spoznajtnose.com - pon.
11:15 Modro-pon.
11:50 Koncert Terrafolk-pon.
12:50 Duhovna oaza - pon.
13:15 InTo kanal
15:35 Hrana in vino - pon.
10:001 nto kanal
17 00 Čista umetnost - pon.
17:30 2. nogometna liga
18:00 Povabilo na kavo
18:30 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPKpon. 19:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 2020 Ragi TV ■ SorSnica 21:25 Povabilo na kavo - pon. 21:55 Info kanal
četrtek 24,11, 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana In vino 9:50B.A.S,E. rsportaža-pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Spoznajmose.com-pon. 11:15 Modro - pon. 11:50 Poli maraton - rsportaža pon, 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon, 12:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino -pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Zgodbo Balkana 17:30 2. nogometna liga 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no)- pon. 18:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip-3. oddaja 21:20 Koncart Tomaž Pongov 22:DD Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
SPOMIN Anton Čuš
6. 1. 1948-18. 11. 2010
IZ KICARJA 119 A
Hvala vsem , ki ga ohranjate v lepem spominu!
Tvoji najdražji
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 22.11.
SREDA 23.11.
8:00 Martinovanje na Destmiku 8:35 Od kleti do kleti s prijatelji 9:50 Polka in Majolka 10:50 Ujemi sanje 11:55 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 19:00 Ujemi sanje
20:00 Ob 150 - letnici rojstva Matije Murka
21:45 Polka in Majolka
22:45 Ptujska kronika
23:00 Oddaja o kulturi
23:30 Video strani
8:00 Osrednja prireditev ob prazniku
Občine Hajdina 9:30 60 let Lovskega društva Hajdina 10:35 Ptujska kronika 10:50 Ljudski pevci se predstavijo 12:15 Video strani
18:00 Osrednja prireditev ob prazniku
Občine Hajdina 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Mesečna kronika Občine Hajdina 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 24.11.
Z vami že 15 let!
8:00 Martinovanje na Čušekovi domačiji 2011 8:35 Martinovanje na Čušekovi domačiji 2010 9:10 Dornava - Iz domače skrinje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Dornava 20:00 Prireditev ob promociji dokumentarnega filma 21:00 Dornava - Iz domače skrinje 21:45 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Dornava
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
KMETIJSTVO
PRODAM sveže zelje, krompir in čebulo za ozimnico. Možna dostava. Telefon 041 452 492.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. PETRA FINKA - Le zate bom igral
2.	PETKA - Ko rožce jI bom sadil
3.	Ans. TRUBADURJI - Prehitro se zaljubim
4.	Ans. ERAZEM - Primorci smo veseli ljudje
5.	Ans. STIL - Pohorca je vzela
6.	POSKOČNI MUZIKANTI - Pogledam te
7.	PRVA POSTAVA-Življenje
Ji t
POP 7 TOP
1.	MILI - Povej mi sestra
2.	DOMEN KUMER-Adriana
3.	KINGSTON- A LALALI
4.	TEAM BANDA- Roža tvoja
5.	ROK KOSMAČ-Le prijatelja
6.	MIRNA REYNOLDS - Opraskano srce
7.	NINO - Padajo poljubi
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. Informacije na telefonu 031 420 165.
PRODAM svinjo domače reje , težko 150 kg. Telefon 051 245 811.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Telefon 041 723 957.
V NAJEM vzamem njive v okolici Ptuja. Telefon 031 580 950.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
PRODAM DOMAČE PIŠČANCE , težke od 2,5 kg dalje. Telefon 02 688 19 11 ali 051 215 245.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovni prostor v pritličju zasebne hiše v velikosti 60 m2 za mirno dejavnost; hiša se nahaja na relaciji Ormož-Središče. Telefon 02 719 12 95 ali 041 617 730.
DOM - STANOVANJE
Na relaciji Ptuj-Maribor v Hajdo-šah oddam opremljeno stanovanje. Telefon 040 644 601.
ENOSOBNO v celoti opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Telefon 051 356 346.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
MOTORNA VOZILA
UGODNO PRODAM Renault Espace 2,2 DCI, december 2001, opravljen večji servis. Inf: 041 670 770.
Mama, ne umrje... le daleč... daleč je...
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame in omice
Jožefe Haložan
IZ SLAP 30 PRI PTUJSKI GORI
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Hvala patru Skledarju za darovano sveto mašo in opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano tišino, podjetju Mir in govornici za besede slovesa.
Hvala osebju ginekološkega oddelka Bolnišnice Ptuj za neizmerno požrtvovalnost. Najlepša hvala sodelavcem Zavoda Dornava in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v njen tihi večni dom.
Sin Gregor Samastur z družino
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli, kjerkoli si na tebe mislimo mi. Draga mama, hvala ti!
SPOMIN
20. novembra je minilo šest let, odkar nas je za vedno zapustila
Marija Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117.
Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi tvoji
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Zdaj pa s kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke dve leti že gorijo.
SPOMIN
22. novembra mineva dve leti žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Jože Grabrovec
S POBREŽJA 46 A
Hvala sem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
UMRLA JE Marija Stopar
upokojena medicinska sestra.
Od pokojne smo se na njeno željo poslovili v krogu sorodnikov in prijateljev 16. novembra na hajdinskem pokopališču.
Iskrena hvala osebju Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Ptuju za požrtvovalno nego naše mame Marije v njenih zadnjih dneh.
Hvala tudi vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe, bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi
Franca Gajserja
IZ SKRBELJ 6 1938-2011
Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala PGD Majšperk, župniku, pevcem, govornikom in podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Ptuj • Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč
Svečke prižgali v spomin in opomin
Od leta 2007 vsako tretjo nedeljo v novembru potekajo v številnih državah sveta aktivnosti v spomin na žrtve prometnih nesreč, ki jih pripravljajo vladne in nevladne organizacije. Namen vseh je osveščanje o nevarnostih, ki na cestah prežijo na vse udeležence v prometu.
Za obeležje svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč se je zavzela Svetovna zdravstvena organizacija. Povezuje žrtve prometnih nesreč po celem svetu in družbi sporoča, da so posledice prometnih nesreč nesprejemljive, obenem pa s spominom in pogovorom o žrtvah prometnih nesreč ustvarja skupno preventivo na tem področju, saj je molk del vsesplošnega zatiskanja oči oziroma bega pred resnico. V Sloveniji je iz leta v leto več prireditev, ki obeležujejo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki vse bolj prerašča v gibanje. Prireditve se odvijajo tako po domovih kot tudi v krajih in mestih. Svečke v spomin žrtvam prometnih nesreč so na Ptuju prižgali v soboto, 19. novembra. V letošnjem letu je v MO Ptuj in bližnji okolici za posledicami prometnih nesreč umrlo več mladih udeležencev v prometu, kar je še posebej zaskrbljujoče.
Na svetovnih cestah vsako leto umre okrog 1,3 milijona udeležencev oziroma dnevno najmanj 3560 ljudi. Letno se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije v prometnih nesrečah poškoduje okoli 50 milijonov ljudi, pet milijonov jih za vedno ostane invalidnih. V Sloveniji je v zadnjih dvajsetih letih na cestah umrlo 6549 oseb, v tem času pa se jih je poškodovalo 233.486. Desetletje akcije je naslov novega akcijskega programa za varnost cestnega prometa v EU do leta 2020. Ta prinaša filozofijo in zavezo osebne odgovornosti vseh, ki lahko kakorkoli soodlo-
Foto: Črtomir Goznik:
S prižiganjem svečk so se poklonili žrtvam prometnih nesreč in njihovim najbližjim.
čajo ali prispevajo k večji prometni varnosti, največ pa k temu lahko prispeva vsak sam.
Smrtne žrtve na cestah so nesmiselne
Svetovnemu dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč so se v soboto, 19. novembra, že petič pridružili tudi na Ptuju s prireditvijo na Mestnem trgu, na kateri je govoril Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj, sicer pa tudi član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, pod okriljem katerega je tudi potekala prireditev. Ob tej priložnosti je spomnil na prve prireditve, ki so jih v svetu v spomin na žrtve
Foto: Črtomir Goznik
Na prireditvi je govoril Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj: »Cestni davek je še vedno previsok.«
prometnih nesreč organizirali že leta 1993, in da se tudi Slovenci pridružujemo aktivnostim, ki bi pomagale, da bi slovenske ceste postale bolj varne. Kljub številnim ukrepom je cestni davek tako v Evropi kot v Sloveniji še vedno visok. Glavni razlogi so prevelika hitrost, vožnja pod vplivom alkohola in mamil, utrujenost voznikov ter neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad. Leta 2007 je na slovenskih cestah umrlo183 ljudi, od prvega januarja letos pa do 14. avgusta je bilo smrtnih žrtev 80, še vedno pa to ni tisto, kar bi si želeli. Čeprav se je število umrlih in poškodovanih mladih v Sloveniji zmanjšalo, nas vsake toliko časa pretrese vest o smrti mladega človeka, otroka, je v svojem govoru poudaril Lampret, ki je tudi povedal, da so smrtne žrtve na cesti nesmiselne. Nihče nima pravice s svojimi nevestnimi dejanji ogrožati življenja in zdravja ostalih udeležencev v prometu, kaj šele povzročiti njihovo smrt. Kljub spodbujanju k večji varnosti v prometu nekaterih ta sporočila ne dosežejo, na cestah še vedno nerazumno divjajo in sejejo smrt med nedolžne udeležence v prometu. Prometna nesreča s smrtnim izidom ima krute dolgoročne posledice. Sorodniki in prijatelji umrlega še dolgo trpijo duševne bolečine, preživeli pa se ob psihičnih težavah spopadajo še s fizičnimi.
Številni za vedno pristanejo na invalidskem vozičku, mnogi ne morejo več opravljati svojega dela, skrbeti sami zase. Vsi bi se morali zavedati, da smo na cesti odvisni drug od drugega, obenem pa se zavezati, da bomo dosledno upoštevali prometne predpise in da bomo vedno pokazali, kaj je najvišja stopnja vozniške kulture, je še posebej izpostavil Lampret in s tem potrkal na vest vseh udeležencev v prometu in družbe kot celote, ki bi morala prometni varnosti posvetiti največjo možno pozornost, saj bi cesta morala biti varna za vsakogar, ki jo uporablja. V Šolskem centru Ptuj se trudijo, da bi dijakom dali tudi najboljšo prometno in varnostno popotnico in pokazali na vse tiste nevarnosti, ki jih čakajo ob vključevanju v promet. Cesta vedno znova terja krvni davek tudi med dijaki šolskega centra na Ptuju.
Na sobotni slovesnosti ob
svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč so se spomnili tragično preminulega dijaka Strojne šole Ptuj. Spomin nanj so obudili njegovi sošolci, ki jih je tako kot njegove najbližje nesreča trajno zaznamovala. Sveče v njegov spomin in v spomin vsem žrtvam prometnih so prižgali ob drevesu, ki ga je za to priložnost oblikovala Stanka Vauda Benčevič, ptujski župan Štefan Čelan, mestni svetniki, poslanci, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, sorodniki in prijatelji umrlih v nesrečah ter nekateri drugi kot opomin, da je treba narediti vse, da se prepreči nesmiselna cestna morija.
Kulturni program so oblikovali učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ter mladinski pevski zbor OŠ Mladika Ptuj.
MG
Osebna kronika
Rodile so: popravek iz št. 88: Marsela Vertič, Rimska ploščad 20, Ptuj - deklica Ariana; Manuela Ivančič, Lahonci, Ivajnkovci - deklica Larisa; Vanja Frankovič, Steklarska ul. 20, Rogatec
-	deklica Karla; Aleksandra Bratuša, Ptujska c. 12 b, Ormož - deklica Zala; Petra Šabeder, Zg. Korena 4 a, Zg. Korena - deček Bor; Sara Berglez, Prepolje 95, Marjeta na Dravskem polju -deklica Neža; Vida Šestanj, Zamušani 21, Gorišnica -dečka Žan in Jan; Janja Oz-mec, Osluševci 16, Podgorci
-	deklica Nia; Petra Kosec, Kog 101, Kog - deklica Eva; Mojca Leskovar, Dobrova pri Prihovi 1, Oplotnica - deklica Ajda; Sara Horvat, Ul. 8. februarja 31, Miklavž na Dravskem polju - deček Tei; Katja Purg Ducman, Ul. Vide Alič 20 a, Ptuj - deček Nik; Renata Lampret, Arbajterje-va ul. 3, Ptuj - deklica Lora; Laura Zagoranski, Turniška ul. 17, Ptuj - deklica Ela. Umrli so: Julijana KRIŽAN, roj. Špindler, Zagorci 34, roj. 1935 - umrla 11. novembra 2011; Marija STOPAR, roj. Vodlan, Volkmerjeva c. 21, Ptuj, roj. 1922 - umrla 12. novembra 2011; Alojz LORENČIČ, Drbetinci 21, roj. 1936 - umrl 12. novembra 2011; Leopold ROBAR, Lešje 36 A, roj. 1930 - umrl 12. novembra 2011; Konrad KRISTOVIČ, Jiršovci 22, roj. 1942 - umrl 12. novembra 2011; Valentin HORVAT, Pongrce 13, roj. 1926 -umrl 13. novembra 2011. Poroke - Ptuj: Mladen MIRKOVIC, Prekorje 73, in Majda TAŠKER, Prekorje 73.
«s
£tčymka budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
f~oálu$ajte naó tudi na ópietu.: www. radia -ptuj. ó i
RADIOPTUJ
89,8-98.2-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršno je vreme na Ivana (24.), takšno bo pozimi, posebej svečana.
Danes bo v zahodnih in južnih krajih postopno več oblačnosti, drugod se vreme ne bo spremenilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 4 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
V sredo se bo oblačnost od juga povečala, predvsem na jugu bodo možne manjše padavine. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. V četrtek bo na zahodu delno jasno, drugod pa bo nizka oblačnost.