r > f f \ v L S v L > 5 S GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o. LJUBLJANA LETO IV Redna izdaja Št. 10 — oktober 1978 Izdaja fly80P8^mi|Ba n- sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik 2ivan fllrčič In glavni urednik Savo Žigon, aslov uredništvsf Titova ffi, telefon 317-044, int. 68. Tis' Ijana, v nakladi 900 3rejemajf**********+++*+*******->M-*-****+*><-*->f>M-)«.)4-* x f ★ ¥ Čestitamo saradnicima iz predstavništva u Skopju dan ustanka 11. X. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ M. nabavljali oz. kaj naj bi čim-preje prodali), v neko logično celoto — kot Lego kocke. Tako za povezovanje modulov kot za izgradnjo baze podatkov moramo predhodno poznati vse povezave in relacije med posameznimi aktivnostmi. Končni rezultat je »sestavljanka« vseh modulov in ta bi naj bila na nivoju DO AT osnova za vodenje, odločanje in planiranje. Temu končnemu rezultatu pravimo tudi računalniško zasnovan poslovni informacijski sistem. Za boljše razumevanje izraza najprej povejmo, kaj je informacija: to je lastnost podatka (ali podatkov), da koristi uporabniku. Rezultat vsake obdelave je za nekoga informacija; npr.: spisek prodanih vozil znamke OPEL je informacija za organizacijsko enoto osebnih vozil, medtem ko ta isti spisek nič ne pomeni servisu elektronike, informacije, s pomočjo katerih pojasnjujemo poslovne dogodke, so poslovne informacije. Skupek poslovnih informacij, potrebnih za poslovanje organizacijske enote, imenujemo poslovni informacijski podsistem; če mislimo na poslovanje cele DO, je pa to poslovni informacijski sistem. »Računalniško zasnovan« poslovni informacijski sistem pa pomeni, da vse obdelave informacij izvajamo z računalnikom. Kot temelj zasnove in izgradnje takega sistema je poslovna organiziranost DO AT. Da dosežemo čimboljši izkoristek računalnika, moramo poenotiti dokumente in najti enoten princip za Iste aktivnosti (npr. isti princip kalkulacij po vseh organizacijskih enotah, isti princip izpolnjevanja dokumentov, ...). Dobra poslovna organiziranost nam omogoča pravilno evidentiranje poslovnih dogodkov, kvalitetnejše zajemanje podatkov (da je poznan vir podatkov in kdo zanje skrbi) ter kvalitetno posredovanje poslovnih informacij uporabnikom (kdo jih potrebuje in katere). (Se nadaljuje) na- **********+*****************************>< M. PAULIN Jože Valant 70-letnik 29. 10. letos bo tovariš Jože Valant slavil sedemdesetletnico svojega rojstva. Čestitkam za tako visok jubilej se pridružuje tudi naše uredništvo. Tovariš J. Valant je v Avtotehno prišel 1. 6. 1956. leta in je v njej ostal do upokojitve 30. 4. 1968. Merjeno tako strogo koledarsko je bil član našega kolektiva 12 let. Resnici na ljubo pa moram povedati, da je po svoji dejavnosti delal za Avtotehno neprimerno več let. Deloval je namreč v zastopstvu Opel vozil še v bivšem podjetju Adrla-impex, ki se je leta 1956 združilo z Avtotehno. Njegovo znanje, široko-grudnost, sposobnost kon-taktiranja z vsakim v podjetju je pripomoglo, da je kaj hitro postal priljubljen In ni čudno, če je že dve leti po prihodu v Avtotehno postal direktor. Na tem odgovornem delovnem mestu je ostal do svojega odhoda leta 1968, torej deset let. Poleg tovariša Janeza Zupančiča, ki je kot prvi direktor postavil temelje Avtotehne, je tovariš J. Valant uspešno z vsem takratnim kolektivom vodil podjetje v času, ko se je skromnim prostorom na Celovški cesti 36 pridružil objekt na Celovški cesti 175, začela in dokončala gradnja objekta na Celovški cesti 228 in bilo vse pripravljeno za pridobitev prostorov na Titovi 25 In 36. Na žalost nimam podatkov, s katerimi bi še več povedal o njegovem življenju, saj še poštene njegove slike nimamo v uredništvu. Prepričan pa sem, da tudi skromna beseda veliko zaleže. Tovariš Jože, ob tvojem jubileju ti v imenu kolektiva Avtotehne kličem »Srečno še na mnoga letali! gl. ur. S. Ž. Tudi to lahko vemo Večkrat ugotavljamo, da nismo o vsem in v zadostni meri informirani, pa naj si bo to glede poslovanja ali samoupravljanja. Krivimo zdaj te, zdaj one, sami se pa ne držimo pravil igre kljub določilom in sprejetim »Opomnikom« itd. Pa vendar. Spomnimo se, da poznamo več vrst informacij in med njimi take, ki nas zadovoljujejo samo z dejstvom, da malo bolj poznamo svojo DO. S tem namenom vam danes predstavljamo fotografijo mešalne mize za avtolake, ki jo je nabavila naša TOZD-Servisi. S to napravo in z avtolaki na sploh pa upravlja naš tovariš Jože VValnar. Vse skupaj je lepo urejeno v novem prostoru, velikem ca. 25 m-’. Več o tem v uredništvu ne vemo. No, ni, da bi obešali na veliki zvon vsako malenkost, res pa je, da je lepo, če vsi zvemo, kaj je novega pri nas, še posebno če jih je med nami precej, ki lastnega podjetja ne poznajo niti po fizičnem obsegu niti po opremi. Pa drugič kaj več. UREDNIŠTVO »Nikoli ni prepozno,« pravi pregovor. Zato Je prav, da kljub zamudi enega meseca in pol objavimo ZAHVALO RTV Ljubljana Avtotehni za sodelovanje pri TV prenosu s Triglava. Prečltajte! ZAHVALA RTV LJUBLJANA Naj se na tem mestu zahvalim vsem, ki sodelujejo pri pripravah in realizaciji akcije 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Posebno se zahvaljujemo firmi RCA za brezplačno posojilo dveh kamer, kolektivu Avtotehne za posredovanje pri firmi RCA ter za brezplačno posojilo STOR-NO zvez, posebej tovarišema Branku Petrinu In Emilu Kastrinu, kolektivu RSNZ za odstop helikopterja, posebej tovarišem Janezu Vinklerju, Ivu Samcu in pilotu Dragu Hanžlju, vsem članom Gorske reševalne službe, kolektivu Letališče v Lescah, kolektivu Hotela Jezero v Bohinju ter vsem ostalim delovnim organizacijam za razne prispevke In pomoč ter vsem gostom, ki bodo sodelovali pri oddajah. Šilce grenčice za ... Nestrpnega čakanja na rezultate razpisa za reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev je konec. V času, ko to berete, je najbrž tudi delavski svet DO rekel svojo zadnjo besedo. Zdaj velja pljuniti v roke, če gradite hišo, potrkati na vrata gradbenega podjetja že stotič, če kupujete stanovanje. Za nekatere izmed vas, ki so izpolnili določene pogoje, pa bo poskrbela kar Avtotehna. Pa ni bilo vse tako enostavno, kot se bere v tem trenutku. Odveč bi bila razlaga, s katerimi težavami smo se srečevali pri tem, ko smo obujali v življenje določila samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih problemov naših delavcev. Poudariti je potrebno le eno: tako člani komisije za reševanje stanovanjskih težav, kot strokovne službe DSSS so vložile veliko mero truda in poštene skrbi, da bi pomagali ljudem pri prizadevanjih za njihovo »štalco«. Rezultati so vzpodbudni: kar 44 naših delavcev bo v najkrajšem možnem času zaživelo v novem ali prenovljenem stanovanju, hiši. Res je tudi, da je ostalo skoraj še enkrat toliko delavcev pri starem. Toda če bomo za stanovanjske namene za leto 79 namenili vsaj toliko sredstev, kot smo jih letos, in če bodo delavci v skladu s samoupravnim sporazumom, ki samo poudarja In uveljavlja širša družbena prizadevanja z lastnimi sredstvi po svojih močeh, potem optimizem ni odveč. V Glasilu bomo nedvomno po dokončni razdelitvi sredstev še brali o teh rečeh. V tem trenutku pa želimo tako člani komisije kot strokovna služba izraziti nezadovoljstvo nad reakcijo nekaterih prosilcev. Saj nismo zamerljivi in lahko razumemo, da marsikdo izgubi živce, če mu kaj ne gre, kot je treba. Vendar komisija ni kriva, če se mora držati samoupravnega sporazuma! To je edini možni način njenega dela. In delavec DSSS ni kriv, če izračun možnega kredita pokaže manj, kot je prosilec pričakoval. Obtožbe v stilu: »ne vem kaj sem naredil, da ste mi dali tako malo kredita« in »ali moram biti kaznovan za to, če nimam otrok In potemtakem ne morem zidati hiše, ali »lani je ta in ta dobil in če Jaz ne dobim, bom šel pa naprej«, so milo re- OBVESTILO Vsem ljubiteljem planin sporočamo, da ima PD Avtotehna vezane komplete Planinskega Vestnika od leta 1973 dalje In si jih lahko vsakdo sposodi pri tov. Božu Ostermanu, Celovška c. 175. Istočasno se želimo javno zahvaliti tov. Dragu Balažiču, ki je omenjeno zbirko poklonil našemu PD. PD Avtotehna čeno neprijetne za tiste, ki jih morajo poslušati. Kažejo pa tudi na to, kako ti delavci ne poznajo sporazuma, ki so ga sami sprejeli in da se jim o solidarnosti komaj kaj sanja. Sociološke raziskave so dognale, da Slovenec želi stanovati v hišici z vrtom, nekje na meji med mestom in podeželjem. Jaz bi dodala, da mora ta hišica imeti veliko balkonov in visoko ograjo. Zaradi sosedov, se ve. No, letos in prihodnje leto Avtotehna najbrž še ne bo mogla omogočiti teh želja prav vsem. Ta čas se bomo morali zadovoljiti nekateri kar z nekaj kvadratnimi metri v bloku ali stolpnici. Pa še veseli bomo, če bo možno vsaj to za čim več naših delavcev. Za »hišice z vrtom« pa bomo morali več delati, več denarja nameniti za to. Da ne govorimo o tistem manj odločilnem, a sila pomembnem sodelovanju: solidar- nost, razumevanje težav drugih in ne le svojih, skromnost. META BATIČ Zaposlenih Bruto OD Za stanov, potrebe Za potrošniški material Za prehrano Za regres Za rekreacijo Za prikolice, šotore, itd. Za kočo na Veliki planini Razni penali in kazni Za vzdrževanje avtomobilov (I977. leta 38, 1978. leta 31 vozil) število nesreč število dni bol. dopusta Izgubljeni neto zaslužek Za reprezentanco Za sejme Za reklamo Za tisk Glasila (papir, klišeji, delo) Za honorarje v Glasilu Za razne pomoči, ipd. Važnejši predpisi OD 6. 6. — 6. 7. 1978 1. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78). 2. Pravilnik o spremembi in dopolnitvah pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodičnega obračuna in zaključnega računa, o načinu pošiljanja ter o podatkih, ki se pošiljajo skupaj s periodičnim obračunom in zaključnim računom za OZD (Ur. list SFRJ, št. 33/78). 3. Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o obrazcih garancije, super garancije in pooblastila za garancijo (Ur. list SFRJ, št. 33/78). 4. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotavljanju zneska do katerega smejo uporabniki družbenih sredstev avalirati menice in dajati garancije (Ur. list SFRJ, št. 34/78). Direktor GRS: ANTON PLEVČAK, dipl. oec. 695 707 32,080.937 34,556.321 577.963 300.000 1,002.330 705.052 969.624 1,551.570 1,141.502 1,608.891 102.271 138.282 69.401 119.017 1.737 12.321 114.673 146.753 465.440 484.870 22 16 386 285 69.480 52.725 295.934 371.404 130.767 426.057 482.585 989.555 71.106 91.543 17.702 26.613 47.892 17.276 Zanimive številke brez komentarja O šestmesečni bilanci letošnjega leta ste že razpravljali. Eni bolj, eni manj zavzeto ste študirali številke, ki nam kažejo kako delamo, koliko smo ustvarili, koliko nam je ostalo, koliko smo porabili za to in ono itd. Zgodi pa se nam, da nekaterih številk ali bolje rečeno pokazateljev ne opazimo ali pa so združene pod skupnimi nazivi (npr. stroški, skladi, itd.). V uredništvu smo se zaradi tega odločili, da kar tako »Ad hoc« predstavimo nekatere teh številk, bolj v želji, da jih prečitate in si pri tem sami ustvarite predstavo kaj nam povedo. Ne mislite, da s tem provociramo, temveč dejansko želimo vašega sodelovanja s vprašanji ali razlagami. Zato smo tudi v naslovu napisali, da je prispevek, »brez komentarja«, ker ga pričakujemo od vas. številke veljajo za DO Avtotehna: I.—VI. 1977 I.—VI. 1978 Mi med seboj Naslov rubrike ni nov. V našem Glasilu objavljamo pod tem naslovom občasno prispevke naših delovnih ljudi. Tako tokrat o temi, ki nam ni ali vsaj ne bi smela biti neznana. O alkoholizmu, ali bolje povedano o alkoholikih. V prvem delu navajamo nekaj misli našega dobrega znanca tovariša J. Ovnika. Vsi ga dobro poznamo, vemo, da je bil kot alkoholik jn kot sam pravi na tem, da izgubi službo in da je za vedno izgubljen. Toda spoznal je svojo bolezen, spoznal je vse zlo in škodo, ki i° povzroča alkoholizem. V svojem kratkem prispevku, ki nam ga je poslal, želi pod naslovom: »Ali je odnos delovnih organizacij do alko- J. Ovnik bolikov pravilen?« povedati, da je poleg lastne volje — odpovedati se alkoholu —, Potrebna morda še večja ti-s?.'b, ki s takim človekom ži-VlJo, oziroma delajo. To so Predvsem žene in ne nazadnje delovne organizacije, kjer >ak človek dela, ali kakor ?am pravi — »družba«. Ta ,e' pravi J. Ovnik, v marsičem svoj odnos do alkoho-'?ma spremenila. Priznala je a|koholizem za bolezen in omogočila, da se prizadeti ako ali drugače sam zdravi, alje pravi med drugim, da J ,v vsaki DO kadrovska uzba morala imeti mnogo lrsi pregled nad vsakim čla-Zan1 .sv°ie9a kolektiva. Pri-adetim v vzpobudo pravi, da Je treba poleg volje tudi I rjčib vzdržanosti, ker se lao 2abavamo brez alkoho-■ Svoj prispevek zaključuje 0?^ j°’ č*3 bi bilo veliko več ... oravljonih alkoholikov, kot sr ie sedai' tak0 bi bilo več SreCnih družin. OBVESTILO . v deveti številki Glasi-a ste prebrali tri vpraša-•a tovarišic D. Varge in ■ Smelejeve pod naslo-m »Vsi lahko vprašajo, a° bo odgovoril«. Naše ednlštvo je vprašanja kifda,° odgovorni službi, *Jr smo dobili naslednji Ogovor: ort^aradi preobsežnostl .govorov, ki bi našemu c ®0Pisu odvzeli drago-ja i, Prostor, bodo ti ob-v posebni številki FORMACIJ. (Ko to čita- ‘zšle8)0 INF0RMACIJE že V drugem delu pa želimo predstaviti še enega našega delavca, ki je našel pot iz labirinta alkoholizma. To je tovariš Janez Šubic, zaposlen v avtopralnici OPEL servisa na Celovški cesti 228. Sedem let je pri nas. Za predstavitev smo z njim želeli opraviti majhen intervju. Prilika pa je nanesla tako, da je na naša vprašanja odgovoril s pismom. Kljub temu želimo na kratko nakazati vprašanja, da vam bodo njegove misli bolj razumljive in logične. Tovariša Šubica smo vprašali, kdaj in zakaj je padel pod vpliv alkohola, kdaj je pri sebi odločno sklenil, da se začne zdraviti in kdo mu je pri tem pomagal. Dalje, kaj alkoholiku, ki se pripravlja na zdravljenje, svetuje in kako ostali prizadetega pripravijo na zdravljenje. Želeli smo od tovariša Šubica tudi zvedeti, kakšno je njegovo počutje danes, ali so se odnosi s sodelavci spremenili in kako preživlja svoj prosti čas. Piti sem začel že v svoji mladosti, še bolj pa, ko sem se zaposlil, vse zaradi družbe, začenja svoje pripovedovanje tovariš Šubic. Bili so težki časi. Nekega dne pa sem le poslušal svojo ženo, ki je bila moj prvi svetovalec in podpornik, ter odšel na zdravljenje. Zdraviti sem se začel v skupini na polikliniki. Pri tem sta sodelovali žena in hčerka. Od tega je že nekaj časa. Jaz bi alkoholiku, ki se je odločil za zdravljenje, svetoval mnogo, mnogo trdne volje. Tistim pa, ki s takim človekom živijo in delajo, pa zvrhano mero potrpežljivosti in sodelovanja. K alkoholiku je potrebno najprej na lep način pristopiti, se z njim precej pogovarjati, le če to ne zaleže šele nastopiti strožje in brezkompromisno. Danes, pravi tov. Šubic, je z menoj vse v redu. V družino je prišlo nazaj veselje in dobra volja, zopet smo navezani eden na drugega in imajo me radi. Isto lahko rečem za odnose na delu. Vsi me imajo radi, razumemo se in tudi pri delu ni več problemov, ki so izhajali iz prejšnjega stanja. Nihče me več ne draži npr. s tem, da bi mi ponujal pijačo in sploh me nihče več ne bo pripravil do tega, da bi začel ponovno piti. V svojem prostem času sem vedno z družino, na izletih, na dopustu, pa tudi s prijatelji ki so drugi in drugačni od tistih, s katerimi sem zašel na nepravo pot. Alkoholizem, zaključuje pismo tov. Šubic, je bolezen, ki se jo da zdraviti samo s pogojem, da sodeluje najprej bolnik sam nato pa vsa okolica, v kateri se giblje. Alkoholiku je potrebno najprej dati moč volje, ga motivirati, da bo zdravljenje doživljal kot svoje lastno delo. Svoje misli v pismu zaključuje avtor: »Alkoholiku je treba dati možnost, da spozna alkoholizem, njegov vpliv na drugih, da o tem problemu razmišlja, primerja, dvomi, upa in ga spoznava. Mi v uredništvu pa dodajamo, da vse to objavljamo, ne toliko zaradi publicitete, kot v želji, da takim s po- hvalo dajemo novih moči v njihovi neprestani borbi in tistim, ki so še med nami, dokažemo, da človek marsi- kaj napravi, če hoče. Obema hvala za sodelovanje. Uredništvo V prejšnjem GLASILU smo objavili nekaj slik iz »starih časov« Avto-tehne. Danes pa objavljamo 25 let star dokument, in sicer — ODLOČBO O USTANOVITVI GOSPODARSKEGA PODJETJA AVTOTEHNA. Dokument vam predstavljamo zato, ker bo 4. novembra, kot je to iz datuma na odločbi razvidno, petindvajseti rojstni dan naše delovne organizacije. UREDNIŠTVO Ha pcala-i 4. ir. 5. Siena srlošneca zakona o ar—vni„ gospod org kih »lOdJotjifc in v sklonu s Slanom uredbe o atstnpnierra. tuji*, firm ter v iiv«si z 11. 81>Slaviia<< (blv‘ nato ob 2. uri že priključili kolonam ostalih planincev, ki so bili zaradi čelnih svetilk videti kot kresnice. Jutro je bilo jasno in hladno, posebno po grebenih nas je veter kar dobro prepihal. Ker je bila še tema, nismo videli ničesar, le soseda pred sabo. Pa tudi mislili nismo na nič drugega kot le nato, da bi čimprej prišli do bivaka na Vallotu (4362 m) v upanju, da se bomo vsaj malo pogreli. Toda pot se ni in ni hotela končati. Ko smo že mislili, da smo prišli do cilja, se je pot zopet spustila in nato strmo dvignila. S še zadnjimi močmi smo drug za drugim prihajali v bivak. Toda ni nam bilo naklonjeno, da bi si ogreli premrle ude. Bivak, v katerega je pihalo z vseh strani, je imel v notranjosti polno snega, tako da smo se usedli kar na svoje nahrbtnike. Pogled na ta bivak je bil precej turoben, saj si v polmraku videl le sključena telesa, ki so se hotela odpočiti, nekatere pa je celo za kratek čas premagal spanec. Ko smo si le malo opomogli, smo težkih korakov krenili dalje proti 400 m visoko oddaljenim vrhom. Ta del poti je bil najtežji, ker je bil veter vedno bolj mrzel, tako da je sneg kar škripal pod našimi nogami. V tem času je izza hribov v daljavi vzšlo tudi sonce in nam nudilo neverjeten pogled, zaradi katerega se je splačal ves trud. Iz sebe smo stisnili še zadnje atome energije, ko smo se približevali vrhu. Vsak korak, ki smo ga naredili, je bila muka, toda vztrajnost nas je gnala naprej in po dobri uri hoje od bivaka smo dosegli vrh Mont Blanca na višini 4807 m. Naj vam povem, da Mont Blanc pomeni v francoščini bela gora, kar je vsekakor primerno ime, saj je celotna gora odeta v oklep ledu in tudi vrh je skrit globoko pod ledom. Težko je opisati veselje, ki je vladalo na vrhu. Podajanje rok in pa nasmeh na ustnicah sta najbolj zgovoren dokaz za to. Pot za navzdol smo si izbrali preko ledenika Bos-sons. Ko smo prehodili, bolje rečeno presmučali nekaj sto metrov višinske razlike, se je megla razpodila, odprl se nam je čudovit pogled na Mont Blanc, levo in desno pa so se vzpenjale strme stene, pokrite s snegom in ledom. Pred sabo pa smo že zagledali dolino reke Arve. Sonce je že kar močno pripekalo in prej tako dobrodošla obleka nam je bila kmalu odveč. Spuščali smo se kar hitro, vendar se pot po ledeniku, prepreženim z nevarnimi razpokami, ni in ni hotela končati. Srečno smo obšli precej nevarnih pasti, pokritih s snegom, in sredi popoldneva nam je končno uspelo stopiti na bolj trdna tla. Bil je že skrajni čas, ker je sneg zaradi opoldanskega sonca vedno pogosteje v obliki manjših plazov drsel po ledeniku. Ko smo sestopili z ledenika, pot do gondole (2203 m) ni bila več dolga, toda bili smo že utrujeni in ko smo jo zagledali pred sabo, smo se kar malo oddahnili. Čakala nas je še gneča pred gondolo in ko smo končno prišli na vrsto, je bilo že pozno popoldne. Vreme se je v tem času že začelo »kisati« in ko smo prišli v dolino, so že pričele padati prve deževne kaplje. Toda to nam ni pokvarilo veselja. Čeprav lačni in utrujeni smo naš uspešen vzpon temu primerno proslavili. Se zadnji dnevi našega izleta so minili predvsem v potovanjih. V sredo smo se iz Chamonixa, kjer smo zapravili še zadnje franke, odpravili dalje in do večera prispeli do Zermatta, mesteca tik pod vznožjem Matterhor-na. Tu smo prenočili, si naslednji dan ogledali mestece in se nato okrog dvanajstih odpravili proti Lichtensteinu, kjer smo še zadnjič kampirali. Od tu smo se preko mejnega prehoda Podkoren vrnili domov. Naj za konec podam še poročilo o uspešnosti našega izleta: — obisk: minimalen, — uspešnost: ZU (zelo uspešno), — zaključna bilanca: prazne denarnice, — iz-gledi za bodočnost: Mont Blanc še vedno stoji in bo verjetno še nekaj časa stal. Priporočam bodočim obiskovalcev Mont Blanca: čim-več dobre volje, čimbolj debele denarnice in pa seveda toliko kondicije, kolikor visoko mislite priti. Toda naj končam. Dolgo sem pisala, se potila, kot bi plezala na sam Mont Eve-rest, ne pa samo pisala o Mont Blancu. Vsem bodočim obiskovalcem Mont Blanca pa želim v imenu naše celotne oprave veliko sreče in pa najvažnejše — lepo vreme. M. JERAJ Naprošeni smo, da vas obvestimo Spoštovani tovariš uredniki Zavedajoč se velikega vpliva, ki ga imajo v Sloveniji glasila delovnih kolektivov, vas spet prosimo, da opozorite svoje bralce na novosti v medzaložniški zbirki žepne knjige. Prilagamo vam kratko informacijo o tem, v upanju, da Jo boste objavili In s tem pripomogli tej množični zbirki do uspeha, ki bi pomenil tudi dokončen prodor moderne žepne knjige na slovenski knjižni trg. Vnaprej se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v moderni opremi in vezavi. Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem. tik pred izidom je deveta. VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov — knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film. Pred tem pa so že izšle knjige: SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov. ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja. PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni. VVERTHEIMER: Kleopatra — kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov. SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu. KONSALIK: V omami LSD — roman o sužnjih mamil. CAPOTE: Zajtrk pri Tiffany- ju — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film. KOšIČEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje. Najcenejše teh knjig so po 30 dinarjev, večinoma se njihove cene gibljejo med 40 in 60 din, najobsežnejše pa so po 90 din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji. IZDAJATELJI ŽEPNE KNJIGE: Borec: Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Lipa, Mladinska knjiga, Obzorja Maribor, Tehnična založba Slovenije. ZAHVALA Ob smrti očeta se iskreno zahvaljujem delavcem TOZD Servisi za izraženo sočustvovanje ter udeležbo pri pogrebu. Urban BUDKOVIČ 0PATIJA'^A'" ^c/ov^: ( j|-8 \ *+**Ež.L— SJZAV- AE WISX4-m=.vs>, urr. 7u- UTA, SJSLfU- &AJ/CA\ mTsvUm ■ K&KU ApfZJ- SkFP. EEF*U- 3L-IKA -TV M. /Ate TFLEJ). UJEM d ! kU Ti/zr^-VA AvTo- U VEžL-l-fcio -3E.- w SE-T/- cfv zn kzf&A-V Al~U- A-///V/7 oS^. -P/Ff- t-VAV -eeplvb l/lpov oMElVE- uaasue T/2*A~ TBE.UVI- KA avt&KL (VGQLJ