Leto XVIII. f Celju, dne 24. julija 1908. Štev. 83. DOMOVIN I i Uredništvo Jena Schilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa-, kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. K preosnovi ljudskih šol v kmetijskem smislu. (Dalje.) 3. T zadnjih letih ljudske šole se poučuj kmetijsko prirodoznanstvo. Kmetijstvo jo v strogem pomenu veda, ki zahteva že nekoliko zrelejšega razuma in ne gre toraj, da bi se ta stroka poučevala kar od vsega začetka, marveč počakati bo treba, da postane mladina za ta pouk sposobna. To pa se le zgodi komaj v zadnjih 2, oziroma 3 letih, poprej pri mladini za tak predmet ni dobiti potrebne resnosti. Vsled tega se bi uvedel, ako bi se utegnilo to zgoditi, popolnoma strokovni kmetijski pouk v večrazrednih šolah v zadnji, pri šestrazrednicah tudi v dva zadnja razreda, pri šolah nižje kategorije pa v 2 zadnji šolski leti. Tukaj seveda nastane zelo sporno vprašanje: Ali se naj na niže orga-nizovanih šolah vsled tesno odmerjenega časa podaja manj kmetijskega znanj a? Ali bodo take šole sploh mogle vršitinalogo,ki se stavi sploh na šole glede kmetijskega pouka? Ali mar kmetje, kjer so jednorazrednice, trebajo manj kmetijskega znanja, kakor oni, kjer se nahajajo mnogorazrednice? To vprašanje nas spravlja v veliko zadrego in pomisliti nam bo še, če se ne bomo ogreli na zadnje vendar za kmetijske nadaljevalne šole! Sicer pa o tem proti koncu, kajti gre se manj za vprašanje, ali naj daje strokovno izobrazbo ljudska ali nadaljevalna šola, kot za to, da se sploh nudi kmečki mladini prilika strokovne naobrazbe! Mesto doslej običajnega prirodopisja in naravo-slova se poučuj isto v kmetijskem smislu, k čimur bi se še utegnile pritegniti ure iz slovnice, ki je za ljudsko šolo le bolj formalne vrednosti. S 4—5 urami na teden dalo bi se v tem predmetu kaj imena vrednega storiti. 4. Pouk iz kmetijstva bodi teoretičen in praktičen. Teorija je potrebna, da neizogibna, a brez sodobne prakse vendar skoro nič vredna, osobito v tem predmetu. Ko bi teorija sama kaj zalegla, potem bi morali biti učitelji, ki so došli iz mariborskega učiteljišča, pravi kmetijski veščaki, kajti tam se uče v zadnjih dveh letih kaj marljivo kmetijstvo, žal, da le teoretično. Teorija je mrtev kapital brez obrestovanja! Teoretično kmetijstvo bi se učilo v šoli z raznimi predavanji, a praktično bi se morala teorija preskusiti v naravi, v vrtu, na njivi, travniku, v gozdu, hlevu itd. Seveda ni potrebno, da bi se moral teoretični in praktični kmetijski pouk naslanjati na vse vrete kmetijskih strok, ampak ozirati bi se moral osobito na lokalne razmere. Kmetijski potovalni Učitelj g. Goričan pravi: „Kmetje, poprlmite se s posebno Vnemo tiste kmetijske panoge, ki vam dokazano največ nese, a ne zanemarjajte tudi drugih pri tem". In slovenski pregovor pravi: „Vseh del mojster, vseh rev gospodar". 5. Težišče kmetijskega pouka bodi zavisno od lokalnih razmer. Ne bodem se drznil predpisovati posameznim krajinam slovensko štajerskim, katera kmetijska panoga je zanje najbolj prikladna; ne gre se mi prerekati zaradi tega s posamezniki, ampak navedel bom tukaj eno in drugo kmetijsko vrsto in vsak naj meni, da je dotična za njega in razmere v njegovi okolici prikrojena. Ena šola bode polagala težišče na poljedelstvo in živinorejo — druga poljedelstvo in konjerejo — poljedelstvo in svinjorejo travništvo in rejo konj ali goved gozdarstvo in planšarstvo — vinogradništvo in živinorejo — hmeljarstvo in konjerejo — v bližini večih mest mlekarstvo in vrtnarstvo itd. ter kot dodatki povsod sadjarstvo in čebelarstvo. Poljedelstvo je danes samo na sebi tako malo dobičkanosno, da se bode posebno intenzivno ž njim ba-Viti le menda na Dravskem in Murskem polju ter ob Sotli. Povsod naj se kmetje intenzivno poprimej o najdo-bičkanosnejše panoge, to tiaj poznajo temeljito v teoriji iu praksi ter posvečujejo ravno tej svojo največjo pokornost. Seveda se ttidi drugo tik tega Ue sme zanemarjati, a nkvar-janje ž vsem mogočim bo cepilo delo, moči in manjšalo celotni uspeh. Povsod se kaže dandanes dovršenost dela v tem, da se uri posameznik le v eni vrsti izdelovanja in da zamore le v ti priti do popolnosti. Le ljudski učitelj in kmet bodita universal ženija, vsak v svoji komplicirani stroki mojstra! To je po zdravem človeškem razumu nemogoče! Nihče naj sedaj ne pričakuje, da bom jel navedene kmetiške strokovtae skupine natančnejše pogovarjati. To bi bilo preobširno, kajti že golo naštevanje, kaj se naj izmed posameznih panog uči, zadobilo bi obširnost knjige in po mojem mnenju ima tak natančen podroben učni načrt izdelati anketa, obstoječa iz veščakov, učiteljev in kmetov za vsako kulturno jednoto posebej. (Dalje prih.) Politični pregled. Domače dežele. Gosposka zbornica res ni sprejela v polni seji dne 22. julija zakonskih predlog, katere smo že zadnjič omenili. Deloma jih je vrnila poslanski zbornici (kakor postavo glede znižanja davka na sladkor in melijoracijski zakon) deloma jih je odkazala posebnim komisijam (kakor nezgodno zavarovanje in predlogo o trgovskih uslužbencih). Odobrila je le povišanje plač državnim uslužbencem in podržavljenje češke Severne železnice. Poslanci poslanske zbornice pridejo torej s praznimi rokami pred svoje volilce. LISTEK. Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. I. (Dalje.) Take razmere je gledal dijak Primož Trubar, ko je prihajal z Reke, Solnograda in Dunaja domov na počitnice. Slovenski kmet je že bil parkrat pokazal, da ue privošči plemiču sile in tlake, ali pokaže sedaj, da tudi duhovniku ne privošči oblasti, o kateri pravi ta, da jo ima od Boga?! Ali najdejo kljub temu, da je Ferdinand I. že 1. 1523 prepovedal, „lutrovske knjige prodavati, citati, prepisovati ali tiskati" ter dal s tem pravec habsburški politiki proti reformaciji v slovenskih deželah, v slovensko dušo pot taki-le nauki novega evangelija: „Kadar človek sliši ta s. evangeli, de vsakimu človeku, malimu inu veli-kimu grešniku, v tim hipu inu v isti uri, v kateri veruje v Kristusa, Kristusa za praviga božiga sinu, za pra-viga Boga inu človeka ima, derži inu spozna, inu de je on (Kristus) na nega (Človeka) mejstu tej božij pravici sturil zadosti, vse zapovedi popolnoma deržal, te nega grehe sujo martro platil, tlmu istimu Bug vse grehe zabston, iz gnade cilu odpusti ... Ti papežniki dejo krivu, ker tiga celiga zakramenta, te kri, vsem ne dado . . . Koku pag ti papežniki hote iz Kristusevih besed inu poročenja spričati, da je on tak mašni ofer njim poročil, oli taku, koker oni zdaj mašujo, mašovati zapovedal? , . . V letakim mašovanju je ta grozna inu strašna pregreha, inu ner tu vegše šentovanje božje ... . Ta izpuvid nej skuzi s, pismo zapovedana, temuč je od cerkve gori postavljena, per tih pervih kerščenikih take izpuvedi nej bilu ... S. Pavel, kir je bil v tu tretje nebu zamaknjen, inu je dosti skrivniga vidil inu slišal, on bi gvišnu bil tudi tu istu, od tih vic, tim keršče-nikom povej dal (če bi bil videl) . . . Na te mertve ljudi inu svetnike klicati, njih za pomuč prositi, je enu očitu ajdovsku malikovauje, inu ena strašna grozovita pregreha, inu eno zatrenje inu oslipljenje tiga praviga klicanja na Boga . . . Papeži, škofi, farji inu menihi so ta rezlotik inu prepovedanje od nakaterih špendij gori naredili, nakatere dni h timu odločili, (toda) Kristus od špiže pravi, kar skuzi ta susta noter gre, tu tiga človeka ne omadežuje ... Da taka voda, kir se zdaj žegnana voda imenuje, s katero se ti vsakdanji mali odpustljivi grehi od ljudi, kadar se kropi, doli spero inu perpravijo, inu de ti zludejevi s tako vodo preženo, inu de se s to žegnauo soljo nezdrave riči zdrave sture etc. se v nobenim pravim kerščanskim pismu ne najde . , Aku ta papež, ti škofi, oli farji imajo kako deželsko oblast, taku oni to isto nemajo od Kristusa, zakaj Kristus ne hoče, de bi duhovska oblast imela čez deželsku gospodovati ... So bili ene riči inu uržahi, za katerih voljo se je tim duhovnikom ta zakon prepovedal, zdaj pag so veliku vegši inu potrebni uržahi pred rokami, za katerih se ima tim farjem zakon dopustiti . . . Meni-štvu je krivu inu enu malikovanje . . . Le ta dobra dela inu le te božje službe se imajo delati inu dopernašati, katera so v tih desetih zapuvidah zapovedana. Inu te deset zapuvidi se majo letaku izložiti inu zastopiti, koker so te iste sam Kristus inu ti jogri čestu izlagali . . . Vunanja dobra dela, vunanje božje službe inu ceremonije mogo tudi ti hinavci sturiti iuu doper-nesti. Ampag pravo pokoro, pravi strah na Boga, to pravo vero, to ljubezan, to molitev, to pokorščino, tu veliku trpljenje, delajo inu imajo le ti pravi verni kerščeniki . . ? Netiva ni manjkalo, ko je začel trkati klic verske revolucije na vrata slovenske duše; nenasitnost propadle duhovščine, denarne zahteve Rima; nezadovoljnost radi cerkvenih sodišč, kamor so tirali tudi pOsvetnjaka, ako je bil v sporu z duhovnikom; tiha jeza kmeta in plemiča, ker je bil četrti del zemlje v rokah cerkve; splošna verska nervoznost; mržnja v srcu nižje do bogate višje duhovščina. Sila cerkvenega izobčenja se je obrabila, kakor se obrabi suknja, ki se nosi vsakdan: saj se je pretilo z izobčenjem vsakemu, ki je dolgoval duhovniku par kronic in jih ni brž plačal. Rahla vez med patrijarhom in slovenskim delom patri-jarhije, ter pomanjkanje nižje duhovščine na deželi, ki se jame opažati vsled prevelikih zahtev posestnikov mnogih beneficijev, mora eventualno razširjenje kakega novega nauka pospeševati, konservativnost slovenskega naroda brez pismenega jezika ga mora ovirati. Istrski deželni glavar dr. Rizzi je imel z jednim urednikom dunajske „N. Fr. Presse" pogovor, kateri se sedaj mnogo komentira v slov. in hrv. istrskih polit, krogih. Rizzi se je izrazi da rešitev jezikovnega vprašanja v Istri ni nemožna in da bi se ob dobri volji na obeh straneh lahko našel način rešitve. Rizzi je mnenja, da bi bilo skupno postopanje zastopnikov obeh plemen pri gotovih vprašanjih velike koristi za celo deželo (vide zadnjo gospodarsko konferenco na Dunaju); nadalje, da Italijani ne bodo delali ovir osnovanju slovanskih šol — a Slovani naj bi pri volitvah ne „kalili miru" v ital. vol. okrajih s „števnimi" kandidati. Vidi se: g. glavar se boji teh števnih kandidatur celo v italijanskih volilnih okrajih, kjer je „vendar izključeno, da bi bil izvoljen kak slovanski kandidat". Taka govorica ni znamenje narodne moči in samozavesti; Italijani očividno nazadujejo v Istri in ni več daleč čas, ko zagospodujejo tam Slovani! Drobne politične vesti. Bivši srbski ministrski predsednik Pašič bo imenovan srbskim poslanikom v Parizu. Govori se, da je to imenovanje v zvezi z naročilom Schneidero-vih topov. Češki deželni zbor se bo sklical 10. septembra. Septembra se skličejo tudi moravski in goriški deželni zbor. Guverner portugal. otoka Timor v vzhodni Aziji se je s pomočjo vojakov in deportirancev na otoku proglasil neodvisnim od Portugalske. Afera s pismom posl. Periča patru Marunu v Kninu še sedaj ni popolnoma razjasnjena. Časniki zahtevajo, da se pisma Peričeva patru Marunu (pisal mu jih je namreč več v tej zadevi) dobesedno objavijo. Medtem pa pišejo Raucbovi časniki v Zagrebu, da je ,.Zveza južnih Slovanov" — naklonjena Rauchu. Perzijski uporniki s« v mestu Ta-brisu vendar zmagali. Vodi jih neki Sati-khan. Šahovi konjeniki so se umaknili, vojaki, katere je poslal šah nad vstaše, so pometali proč orožje in streljivo ter večinama zbežali. Državni pravdnik v Montaubanu na Francoskem zasleduje škofa Martyja zaradi grožnje, da bo izobčil iz cerkve kupce nekdanjih cerkvenih posestev. Osrednji odbor ruskih revolucionarjev je obvestil vlado, da bodo prenehali tekom prihodnjih 6 mesecev atentati proti visokim uradnikom in drugim osebam. Ta vest vpliva oživljajoče, zlasti na dvorne kroge. Govori se še o raznih obiskih po Evropi. Mladoturško gibanje v Macedoniji, ki gre zlasti za tem, proglasiti v Turčiji ustavo iz 1. 1876 je zelo resno in angleški listi se že boje, da bi utegnilo priti do nenavadnih komplikacij. Puntajo se tudi Albanci, med katerimi širijo različni agenti sovraštvo proti Avstriji in so jim natvezli, da mar-šira že avstrijska vojska proti Albaniji, da jo zasede. Zapirajo celo v Carigradu častnike in Armence, katere imajo na sumu, da so v zvezi z Mla-doturki. Ujetih Mladoturkov pa si sultan najbrž konečno ne bo upal dati postreljati, ker grozijo Mladoturki z maščevanjem. Zanimivi so ti dogodki vsekako, ker kaže vse, da mogoče pride v Macedoniji vendar še do resnih dogodkov, ki ne bi izključevali vojaške intervencije jedne ali druge sosedne države. Rumunski ministerski predsednik Sturdza je sicer mnenja, da so vesti o napetem stanju v Macedoniji pretirane. BjOrnstjerne BjOrnson je priobčil v „Agramer Tagblatt" oster članek proti Madžarom. V Srednji Ameriki bo zopet izbruhnila vojska med državicama Nica-rpgua in Hondurasom. Zelo simpatično pozdravljajo češki socijalni demokrati oživljeno vseslo-vansko idejo, vse drugače kakor naši slovenski socijalisti, ki so govorili v svoji kratkovidnosti (in pač tudi iz malenkostnega osebnega nasprotstva) o „komediji" v Pragi. To jim pri nas in tudi drugod ne bo pridobilo simpatij. Ali si slovenska soc. demokracija ne upa misliti brez italijanske in nemške, ali si ne upa storiti nobenega samostojnega koraka, kakor ga zahteva položaj naroda, h kateremu vendar pripadajo tudi njeni somišljeniki? Dopisi. Iz Savinske doline. Kar je bilo z gotovostjo pričakovati, se je zgodilo: „Siidmarka" se je vrgla na Savinsko dolino. Čudimo se le, da se to ni zgodilo že prej. Zares, Savinska dolina je lepa in rodovitna in srečen je tisti, ki jo ima; imajo pa jo Slovenci in to je po nemškem mnenju napačno. Zato so izdali geslo: Z vsemi močmi, organizirano in sistematično v boj za njo; najprej natihoma in skrivaj nekaj pozicij, par pristašev na življenje in smrt, potem pa očitno kakor v Št. Ilju. Denarja ne zmanjka, si mislijo, in neznačajui ter samo za svoj žep skrbeči ljudje se dobe povsod; te si je treba pridobiti najprej! Tako računajo Nemci in izkušnja kaže, da z uspehom. Naša največja skrb mora biti, da jim prečrtamo njih račune in pravočasno odbijemo napad! Opozoriti hočem na knjižico; Deutsche und deutschfreundliche Gast-statten in Siid ■ Karnten, Untersteier-mark, Krain itd., ki so jo Nemci letos izdali v drugi izdaji. Namenjena je Nemcem, ki potujejo ali pa so na letovišču v naših krajih, da se vedo obračati na nemške in njim prijazne gostilničarje, „dann aber auch den deut-schen und deutschfreundlichen (nem-čurskim) Gastwirten die verdiente Fflrderung bringen", (potem pa da se nemški in nemškutarski gostilničarji podpirajo). Oglejmo si fce ljube prijatelje Nemcev v Savinski dolini in okolici, da jih bomo poznali in jim pokazali, od koga živijo. Večinoma so to že znana nemčurska imena, nekaj pa je takih, ki se jih v višjih krogih smatra za narodnjake; nekaj jih priporoča celo „Slov. planinsko društvo" v svojem Vodniku po Savinskih planinah! Začnimo s Celjem! Tukaj se navajajo kot nemški: Deutsches Haus, Hotel Stadt Wien, Erzherzog Johann, Hotel Terschek, Mohr, Engel, Post, Restavracija Waldhaus in na gradišču. Spodnja Hudinja pri Celju: Wobner p. d. Erjavc; Pečovnik: Franzl; Vojnik: POtscher, Ratej; Vitanje: Teppei, Jankovitsch; 0 p 1 o t-nica: Kunej; Sv. Duh: Walland; Teharje: Schocher; Štore: Loko-schek, Franzl, Hermann; Mozirje: Austria; Rečica: Kop; Ljubno: Podpetschan, Fludernik; Solčava: Herle; Polzela; Z um Hirscheh; Šoštanj: Hotel Deutsches Haus, Bresch-nig, Gaude, Hauke, Skasa, Galof; To-polšica pii Šoštanju: Badere-stauration; Šale k: Skasa; Velenje: Hotel Post, Hotel Rack; Me ž a: Goli; Mi slin j a: Jaklin; Slov. Gradec: Hotel Post, Schuler p. d. Lobe. Iz Št. Ruperta nad LaSkim trgom. K popravku župnika Mojži-šeka, priobčenega v št. 81 „Domovine" sledeče: Res je, da je župnik odvzel gdč. I. D. gratis sedež v cerkvi zaradi besed, katere je govorila pri sodnijski obravnavi 14. aprila t. 1. in ki so se izkazale popolnoma resnične, res pa je tudi, da župniku one besede niso pri-jale in kar njemu ne prija, proglaša za neresnično. — Ni res, da bi nad-učitelj do tistega časa, ko mu je župnik prepovedal nadaljno rabo cerkvenega sedeža, bil župnika bodisi na du* hovsko ali svetno oblast na kakoršen-koli način ovadil, res pa je, da se hoče župnik sedaj s tem cenim izgovorom samo oprati. Kar se tiče političnih ozirov pri prepovedi rabe cerkvenih sedežev ob državnozborskih volitvah, je „Domovina" samo v oklepaju priobčila stavek: ,.Da se to ni zgodilo iz političnih ozirov, se pač samo ob sebi razume." Zakaj torej župnik piše „ni res, da sem g. nadučitelju odvzel cer* kveni sedež ob državnozborskih volitvah iz političnih ozirov", ve le on. Mogoče mu še celo njegova vest sama pravi, da je res in zato naj se zapiše, da ni res. Da je župnik nadučitelju, lani o Božiču drugič v rabo dovoljeni cerkveni gratis sedež letos zopet odvzel, dokazuje njegovo lastno, učiteljici pisano v št. 76 „Domovine" priobčeno pismo, v katerem se čitajo besede: „nimate nadalje gratis sedeža v cerkvi, ampak boste morala (!) ob priložnosti na dražbi sedež v cerkvi kupiti, kar morajo obče vsi storiti, ker gratis sedeža nima nihče." S temi besedami potrdi torej župnik sam, da nadučitelj nima več gratis sedeža, ,ker gratis sedeža nima nihče' Res je torej, da je župnik nadučitelju gratis sedež zopet odvzel, ni pa resničen njegov tozadevni popravek, ki pravi, da tega župnik do danes ni storil. Ako ima župnik resnico, hčerko božjo, tako malo v čislih, je to čisto njegova (kot katoliškega duhovnika) stvar. — Slednjič je tudi vse res, kar je priobčila „Domovina" z ozirom na cerkv. sedež naduč. soproge. Drugih v onem dopisu popisanih dejstev pa si celo župnik Mojzišek ne upa popravljati. Od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Silna suša in vročina pripravila je naše nemškutarčke tako daleč, da so v soboto, 18. t. m. vsi zglajeni klicali in upili za „koh-om"'. Tu je obhajal v nedeljo čast. gosp. župnik Puntner zlato mašo. Da bi se kateri še zavednih tržanov ne izpo-zabil razobesiti slovenske trobojnice razposlali so oče „purgermeister" Ferdinand Gollob okrožnico „mit drineen-der Bitte an die Biirger, weder deut-sche noch slovenische Trikolore aus-hangen." In kakor smo videli je ta okrožnica splašila v resnici naše Slovence, in niti ene slovenske zastave nismo videli plapolati raz kake tržke hiše. Le samostan se ni ustrašil te grožnje ali nujne prošnje Gollobove ter je izobesil vsepolno trobojnic. Lepo! Vendar pa se naši nemčurčki niso dosledno držali nujne prošnje. Mislili so si lampijon ni zastava — no in tako smo opazili nekje nemškobarvni lam-pijonček. Pa ta drznost župana Golloba še ni bila vse. Mož se je pozneje še enkrat pregrešil ter ž njim naučena požarna bramba. Na predvečer so namreč marširali „feuerberkerji" po trgu pod načelstvom gospoda s „halbcilindrom". Pred slav-ljenčevo hišo si je dovolit „piirger-meister" Gollob še eno izzivanje. Pozdravil je namreč zlatomašnika v edi-nozveličavni nemščini in ko je zaklical „Gott erhalte---" je začivkalo po kratkem odmoru (ki je najbrž pomenil zbiranje poguma) nekaj feuer-berkerjev hoch, hoch, hoch, kar je pa hitro utihnilo, ko se je oglasil s ceste neki mež: „Mi smo Slovenci — živjo!" in za njim je ponavljalo ljudstvo mogočni „živjo", ki je kmalu zadušil lačnega „koha". Kako je odgovoril zlato- mašnik nisem mogel slišati, ker je jelo ljudstvo godrnjati, a upam. da ae je zahvalil slovenski. Škandal in sramota za slovenski trg Sv. Trojice, katerega hočejo usi-ljivi nemškutarji in štajerčijanske po-turice spraviti pod svojo komando. Še Večji škandal in v neboupijoča predrznost je pa, da si upa tako nastopati trgovec Gollob, ki živi izključno le od slovenskih krajcarjev in ob kruhu, ki mu ga reže roka slovenskega okoliškega kmeta. In taka predrznost se mora poplačati, da si bo gospodine Gollob zapomnil, kedaj je žalil slovenski narodni ponos. Mi si vsako žaljenje odločno prepovedujemo. Pravtako si pa prepovedujemo tudi vsakoršno nujno prošnjo radi izobešanja zastav, ker nima župan Gollob nobene pravice prepovedati komu, da ne sme izobesiti na slovenski zemlji slovenske zastave. Tak mogočnež pa še ni, da bi lahko pometal z nami kot bi se mu zljubilo. Zapomnite si oča župan in trgovec Gollob —: od slej je obrnjena vsa pozornost na Vas in Vaše zveste pristaše. Zasledovali Vas bomo pri vsakem koraku ter Vam gledali pošteno na prste. Iz Ljutomera. Čitalnica in slovenski dijaki so priredili minulo nedeljo gledališko igro s koncertom. Vzlic vsem intrigam in nasprotovanju nekaterih gospodov je uspela prireditev v splošno zadovoljnost. Salonski orkester, dasi v zadnjem hipu improviziran, je rešil svojo nalogo častno; vsestranski aplavz je pričal, da ima naše občinstvo tudi za finejšo glasbo dovolj smisla. Ugajala je osobito „Savska fantazija", kjer smo še zlasti občudovali priznanega flautista g. Berdajsa iz Maribora; tudi Eulenburgova ,Petrograjska pošta', „Stanko Vrazova" koračnica in eravota „Blauveilchen" so se izvajale dokaj precizno. j__ Slovensko pevsko društvo je nastopilo z dvema mešanima in enim moškim zborom ; proizvajal se je Aljažev „Ne tožim", Schwabov „Vasovalec", ki je pač vse druge nadkrilil in Ferjan-čičeva „0j slovenska žemljica". Da so bile i pevske točke živahno aklamirane, nam ni treba posebej naglašati, saj jih je naštudiral naš pevovodja gospod Zacherl. Dolinarjeva trodejanka „Cigani" je dosegla popolen nspeh; vsi igralci so se držali prav dobro. Največ pozornosti in smeha je vzbujal s svojim šaljivim nastopom Peter Brenk (gospod Lešnik); Anica Puc (gč. Elza Repičeva) je izvedla svojo težko in nehvaležno vlogo s posebno rutino; dobrega partnerja je imela v Radoslavu (g. Fiirst) le nekoliko preveč razburjen se nam je zdel. Energično je nastopal dr. Ve-selko (g. Vrečko), ciganki (gdč. Škrlec in gdč. Viki Repič) in cigana (gospod Horvat in g. Janžekovič) so igrali prav ciganski ter splošno ugajali. Manjše vloge inšpektorja, sodnika, gospe Puc, natakarice itd. so bile v prav dobrih rokah; omeniti še moramo dr. Packa (gospod Bratina), ki je z neprisiljenim igranjem mnogo pripomogel k lepi uprizoritvi. Cvetanu (gosp. Marinič) in Cvetani (gdč. Mišja) gre takisto priznanje. Proti večeru se je razvil vrlo animiran ples, ki je trajal pozno v noč. Steklenico „ ptičjega mleka" so zdražbali dijaki za 40 kron v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Vstopnice so razprodali vse in tako odpade i za slovensko šolo lep znesek. Vsa čast požrtvovalnim dijakom, ki se v svojem mladeniškem navdušenju niso ustrašili truda in napora ter nam priredili tako prijeten dan. Posebno se je trudil g. Ferdo Herzog, ki je bil sploh duša vse prireditve. Štajerske novice. — Kot potovalni učitelj je na stavljen pri Zadružni Zvezi v Celju s pomočjo c. kr. poljedelskega ministerstva pravnik g. Miloš Štibler, slovenski rojak iz mariborskega okraja izpod zelenega Pohorja. G. Miloš Štibler je z izvrstnim uspehom dovršil študije na zadružni strokovni šoli v Darmstadtu v Nemčiji, sedaj pa je več mesecev potoval na severu v vseh onih deželah, v katerih je kmetijsko zadružništvo na najvišji stopnji razvitka, kakor so Dansko, Nizozemsko, Nemčija, Švica, Češko, Gornje in Nižjeavstrijsko itd, ter je nastopil opremljen z bogatimi izs košnjam i svojo službo kot potovalni učitelj in zadružni strokovni inštruktor pri Zadružni Zvezi v Celji. Zadrugam, društvom in korpora-cijam.bode g. Štibler v svrho prirejanja strokovnih predavanj, poučnih in gospodarskih shodov itd. vselej brezplačno na razpolaganje. Istotako bode pomagal ustanavljati vse vrste kmetijskih zadrug, Raiffeisenovk, nakupovalnih in prodajalnih zadrug itd, vseh onih krajih, kjer veljavni domačini spoznajo, da so zadruge umestne in potrebne ter da bodo lahko uspevale. Vsled tega se naj zadruge, društva, korporacije itd. oglašajo pravočasno pri Zadružni Zvezi naravnost, da jim pošlje svojega potovalnega učitelja, Slednja rada, daje tudi vsa v tem oziru morebiti nadalje potrebna pojasnila. Da je mogoče s časom dobro razpolagati in ker bodo prihajali oglasi iz različnih krajev je potrebno, da Zadružna Zveza ista čimprej prejme^ da bode zamogla potem po okolnostih vsestransko ustreči. — Filijalka klerikalne ljubljanske Zadružne zveze, oziroma njen politični priganjač in agitator, nekak VI. Pušenjak razpošilja zadrugam okrožnice, vabeč jih v svoje okrilje. Značilno je, da se na okrožnico nobena zadrnžna kapaciteta (?), niti sam nad: in super-revizor, — ki ga mimogrede omenjeno prekosi vsak posojilniški praktikant — ni upal podpisati. Gotovo upajo s tem vloviti kakega kalina na svoje limanice. No, naše poštene štajerske zadruge so gotovo dosti previdne, da so ob pravem času spregledale vso to grdo in ostudno gonjo. Oni pa, ki so jo zapričeli jo bodo uvideli žal prepozno. Informirali smo se in izvedeli, da naša Zadružna Zveza v Celju nima z mariborsko filijalko nobenega stika. — Klub slovenskih naprednih akad. v Celju je v svoji zadnji seji sklenil prirediti z ostalimi narodnimi društvi v Celju veliko ljudsko • veselico v prid „Sokolskemu domu" v Celju. Opozarjamo že sedaj vsa narodna društva, da se na dan veselice, ki se bo vršila sredi meseca septembra (12. ali 20.) ozirajo. — Nakup hotela „Terschek". Tukajšnja klerikalna „Lj. hran. in pos." je kupila od g. Terscheka njegov hotel in posestvo za 158.000 K, z inventarjem vred za 182.000 K. Ker leži hotel na najbolj živahni cesti v Celju in takorekoč v sredi mesta, so se Nemci še v sredo zvečer, ko je bil nakup že sklenjen, z vsemi silami napenjali, da 1 ostal hotel v nemških rokah. Ta p. idaja je posledica »gospodarske" politike celjskih Nemcev, kateri so v svoji prenapetosti postavili »Nemški doii ' n oškodovali z njim pravzaprav vse u iJke hotelirje v Celju. Pa še berau, i pri teh za »Nemški dom'1! Klerfcalci hočejo v hotelu združiti sv i, društva in v njem namestiti tudi r denarni zavod. Kakor čnjemo, < ie g. Terschek še do Novega leta, čt le dobe sedanji gospodarji poprej rn i: m.....! . ' »■■ •<• drugega gostilničarja. Vsekakor je ta prodaja hud udarec nemškemu posestnemu stanju v Celju in ni čudno, da se sliši povsod »jamranje" nad nazadovanjem celjskega »nemštva". Res, ne suši se zastonj Schillerjev hrast pri mestni dekliški ljudski šoli! — Matnra na celjski veliki gimnaziji. Javili smo zadnjič, da predseduje izpraš. komisiji dež. šolski nadz. Lampl; vendar Lampl ni prišel in predseduje komisiji domači ravnatelj KI. Proft. Izpiti se še danes in jutri nadaljujejo. Doslej so napravili maturo sledeči slov. gg. abiturijenti: Časi Fr. iz Mozirja, Čečko Anton iz Rovov pri Celju, pl. Garzarolli Just iz Celja, Gril Franc iz Ruš (z odliko), Hrašovec Fr. iz Celja, Majcen Jože iz Lehna, Pilih Kari iz Pake, Šlander Milan iz Gor-njegagrada, Suhač Anton iz Celja, Šmid Jože iz Podgorja, Tratnik Ivan iz Žalca, ZOrer Franc iz Celja, Zupanič Anton iz Hajdina pri Ptuju, Žekar Fr. iz Olimja, Brezovnik Vladimir iz Voj-nika, Farčnik Anton iz Polzele, Dvornik Franc iz Družmirja in Groznik Ivan iz Št. Vida pri Celju, skupaj 18. Jeden Slovenec je za pol leta reprobiran. — Matnro na mariborski realki sta napravila Slovenca Bogomir Grsetič in Ivan Kočevar. — Zrelostni izpit na II. drž. gimnaziji v Ljubljani so ugodno napravili sledeči štaj. gg. abiturijenti: Jakob Božič iz Gornjega grada, Josip Cugmus iz Prevorja, Ludvik Mlakar iz Hošnice, Filip Uratnik iz Podloga (z odliko). Znamenito je, da so bili vsi kandidati pri zrelostnem izpitu izprašani iz nemščine, nobeden pa iz slovenščine, dasi velja ta zavod za »slovenski". Kaj pa, saj živimo v dobi slovitih Koroščevih šolskih resolucij! — Celjski »Stinkmfihle" je hvalil in priporočal na javnem socijal-demo-kratičnem shodu v Ljubljani sodrug Kristan. »Zastopnik" slovenskih revežev zagovornik nemških kapitalistov Lenka, Hansa Ježov-nigga in Juljusa Rakuscha. To so zares neomajni principi in vzgledna doslednost, ki so je zmožni res edinole vodje — slovenske socijalne demokracije. — Bralno društvo na Bregu pri Celju nudi svojim bralcem lepo število časopisov. Uredilo si je tudi knjižnico, katera že posluje. Da je bilo -mogoče knjižnico v tem kratkem času vpeljati, imamo se zahvaliti gospodu Terčeku, kateri nam je podaril lepo število knjig. Srčna hvala. — Na Bregu pri Celju se nekaj kuha. Kaj, bi nam edino tamošnje »Bralno društvo" vedelo povedati, in ravno to molči, kakor grob. Govori se o presenečenj ah, kakoršnih še svet, pardon — Breg videl ni. Če bo to res ? Upamo pa, da slišimo o tem ša nekaj natančnejšega, poprej kakor se skuha, — torčj pozor. — Osemdesetletnico je obhajala gospa Amal. Kukovič v ponedeljek pri svojem sinu g. župniku Kukoviču na Dobrni. Blagi gospe še na mnoga leta! — »Sokoli" v Hrastniku. Dne t. m. prirede brežiški, celjski, zagorski in žalski »Sokol" zlet v Hrastnik. Hrastničani, bližjni sosedje, delujte nato, da se naši brati sijajno sprejmejo. Pokažite, da niste čisto zadnji. Posestniki! razobesite na vsaki hiši belo-modro-rdečo zastavo. — Sokolski zlet v Hrastnik. V nedeljo, dne 26. t. m. zlete brežiški, celjski, zagorski in žalski »Sokol" v našo dolino. Hrastničani, Dolani, Trbo-veljčani in drugi bližnji sosedje, vaša dolžnost je, da najsijajnejše sprejmete vrle »Sokole". Zberite se v velikem številu v nedeljo na kolodvoru in ne-ustrašite se vremena, če tudi cele skale lete z neba. Kajli zlet se vrši ob vsakem vremenu. — Izlet v Šmartno v Rožni dolini. Celjani gojijo skoro premalo stike z našo lepo slovensko okolico. Imajo toliko lepih izletni krajev in izven Žalca in Št. Jurja, ki niso preveč oddaljeni in vendar krajevno lepi. Kaj ko bi jih v nedeljo, dne 2. avgusta obiskalo več idilični Šmartin v Rožni dolini? Pot vodi po gozdih in travnikih in ni naporna; kakor navlašč za ženski svet in bodoče turiste in turi-stinje, ki pa še nosijo sedaj kratke hlače in krila. Ali se ne bi morda enkrat vzdignila celjska ,.Čitalnica" ali »Klub slov. napr. akademikov" ali vrli pevski zbor »Delavskega podp. društva" ? Na noge, celjski Slovenci: kolikor jih ne gre na Okrešelj (in istih menda ne bo veliko) vsi v Šmartin v Rožni dolini! Imeli bodejo lep dan, lepši še, ker priredi na ta dan tamošnje »Bralno društvo" pri Stožirju ljudsko veselico, kjer bo petje, godba in veselja dovolj. Za gladne in žejne pa bodo skrbeli, kakor smo se že za trdno zmenili, Stožirjeva mamka. Na svidenje! — Imenovana je poštna oficijan-tinja Amalija Kokal v Žalcu poštnim ekspedijentinjam v Framu. — Imenovan je višjim poštnim oskrbnikom v Mariboru poštni oskrbnik Tschech iz Lipnice. Tako roma pri naši poštni upravi mesto za mestom v nemške roke. — Razpisano je za šolsko leto 1908/9 definitivno učiteljsko mesto za nemščino in slovenščino na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Prošnje do 16. avgusta na deželni šolski svet. — Pozor, slov. kupci! V bližini čednega spodnještaj. mesta je naprodaj veliko kmečko posestvo z dobro ohranjenimi poslopji, z njivami in hmeljiščem, travniki s sladko krmo, 2 oraloma vrta, pašniki in 60 orali gozda. Redi se lahko 40 glav goveje živine in se posebno lahko proda mleko. Lega in dovoz sta zelo ugodna. Lastnik ima volilno pravico v okr. zastop. Kdor se resno zanima za nakup, se naj obrne na naše uredništvo, ki bo dalo vsa nadaljna pojasnila. — Vranski mesarji so ceno mesa znižali od 1 K 28 vin. na 88 vinarjev. Tržani so namreč napravili pismeno spomenico, v kateri so izjavili, da ne bodo več kupovali mesa in da bodo sami klali in prodajali meso po 92 vin. kilogram. G. župan Schwentner je na to posredoval in dosegel omenjeno znižanje cen. — Toča je zadnjo nedeljo pobila okrog Pesnice nad Mariborom. Vinogradi so uničeni, tudi na sadnem drevju je mnogo škode. — Toča je potolkla zadnjo soboto okrog Žusma in Sv. Štefana v šmar-skem okraju. Napravila je veliko škodo po vinogradih in na poljih. — Toča je tudi pobila minulo sredo vinograde okrog Sv. Lenarta nad Laškim trgom. Suša ia toča, bližajo se nam hudi časi! — Izlet na Kura priredi to nedeljo litijska podružnica »Slov. plan. društva". — Dr. Korošec v Ljutomer? Kroži vest, da baje dr. Korošec ne pride v Šmarje, ampak v Ljutomer. V Šmarje misli baje priti polzelski Atteneder, Jurkovič pa misli iti v Ptuj. — Na trboveljski pošti službuje — menda v izzivanje in zasmehovanje slov. občine Trbovlje — nemška uradnica Wrani. Poživljamo poštno ravnateljstvo v Gradcu, da odstrani z naše pošte uradnico, ki ni zmožna slovenščine v besedi in pisavi. - Za nemško šolo v Slovenj Bistrici so darovali Nemci s »Schul-vereinom" vred že 43.000 K. — „Schulverein" je lansko leto razdelil na ponemčujoče svrhe v Avstriji 398.737 K 5 vin. — Ne stojte ob nevihti pod drevesi! Zadnji torek je strela ubila v Vilendorfu na Zg. Štajerskem 27 letnega čvrstega kmeta Janeza Steinerja, kateri je ob nevihti zbežal pod neko drevo, da bi se rešil pred dežjem. — Obesil se je v Prihovi pri Konjicah zadnji petek v hlevu posestnik Janez Školč. Školč je bil premožen posestnik. Obesil se je zaradi prepira z ženo. — Umrl je v Klevelandu v Sev. Ameriki neki Volkanšek iz Brežic, star 75 let. V Ameriki je bival 19 let. — Cene živine v Mariboru. (Magdalenski sejm.) Prignalo se na sejm ni ravno veliko živine, samo 679 glav. Magdalenski sejm je navadno največji. Plačevalo se je za 100 kg žive teže: mlada živina 46—48 K, krave 45—48 K, voli za vožnjo 52— 60 K, pitani voli 60—65 K. biki 44—48 K. — Jakovičevi psi tulijo in vpijejo ponoči na tak način, da vsi ljudje v okolici na Jožefovem trgu ne najdejo počitka. Ali ne more poseči enkrat policija vmes in povedati gosp. Jakoviču, da naj ali svoje pse ukroti, ali pa jih naj odstrani. Kajti kako pridejo sosedje, ki so tudi davkoplačevalci in utrujeni, do tega, da bi ne smeli zaradi nekaj pasjih zverin spati ? — Kravala pred Jakovičevo hišo zadnjič so se udeležili podčastniki in Jakovičev »einjeriger" ne pa morebiti kaki častniki kakor se je govorilo po mestu. Policijo pa še enkrat opozarjamo, naj se pogosteje ogleda po našem trgu. — Rimski nagrobni kamen so našli pri izkopavanju prodca na posestvu g. Iv. Groharja, župana in veleposestnika na Hajdini pri Ptuju. Kamen je dobro ohranjen, 1 m 70 cm visok, 55 cm širok in 18 cm debel. Ima še dobro ohranjen nagrobni napis nekemu veteranu Postumiju Spuriju, doma iz Parme na Italjanskem, kateri je doživel v Ptuju, tedanjem Petoviju, starost 85 let. — „Zveza alp. pivovarnarjev" izjavlja v nekem dopisu na graško gostilničarsko zadrugo, da je izključeno, da bi se pivo pocenilo, kakor to zahtevajo zlasti delavci in gostilničarji. Pivovarnarji se zgovarjajo, da se je podražil zlasti ječmen in proizvajalni stroški sploh. — Nemškutarska zmaga. Nemškutarji so zmagali pri obč. volitvah v 3. razredu v Kamnici pri Mariboru. Ta razred je bil doslej slovenski. Nemškutarji pričakujejo tudi zmage v 2. in 1. razredu. »Katol. politično društvo" v Mariboru — kje si? In veliki politiki dr. Korošec, dr. Verstovšek dr. Hohnjec, Gabrijel Majcen in to-varšija? Kraj je zvezarski, zakaj se torej niste postavili? Ali se bojite, da bi vas Linhart več ne hvalil ? — Velik živinski sejem se vrši dne 27. julija na Framu. Vabijo se živinorejci, da pripeljejo lepe živine in kupci. — Lepa vinska letina se kaže v barbarski fari v Halozah. Tudi jablane in slive so lepo obrodile. — Gasilno društvo se je ustanovilo v Ribnici na Pohorju. Nek mariborski list poroča, da z — nemškim poveljnim jezikom. Zakaj ? — Ponesrečil se je na konjiškem kolodvoru pomožni kurjač Jakob Pučnik. Pri premikanju je prišel med dva trkača in odtrgalo mu je 4 prste. — Premiranje konj se je vršilo minulo sredo v Slov. Bistrici, prvo kar obstoji podružnica štaj. konjerejske družbe v Sp. Poljskavi. Obdarovani so bili med drugimi Janez iu Kari Hrastnik ter Fr. Žagar iz Sp. Poljskave, Fr. Mlakar iz Hošnice in Simon Puš-uik iz Črešnjevca. — Sokolska slavnost v Ljutomera. Ker še niso vrnila vsa društva poslanih njim pol glede udeležbe pri tej slavnosti, prosimo tem potom še enkrat, naj to store čim prej, ker je to za priprave neobhodno potrebno. Mogoče je, da niso dobila vsa narodna društva, ki so se mogoče prezrla, da prijavijo svoj nastop pri tej priliki.— Do sedaj je prijavljenih blizu 300 „Sokolov", izmed katerih jih nastopi pri javni telovadbi 150. Prijavilo je svojo udeležbo tudi 250 gasilcev, dve veteranski društvi, več pevskih zborov in pet godb. — Iz Varaždina je prijavljenih krog 100 udeležencev in sicer „Sokolov", »Sokolic", sokol kega naraščaja. pevcev in dr. — Pride tudi zastopstvo hrvaške zveze »Sokolov", zastopstvo „Sokola" iz Karlovca in Krapine. — Priprave v posameznih odsekih kažejo, da bo to slavnost, ka-koršne še Ljutomer ni videl. — Iz Ljutomera. Da nam delajo pri naših prireditvah naši narodni nasprotniki ovire in zapreke, je umevno, da pa to store ljudje, ki se štulijo za »narodne voditelje", je grdo, da se izrazimo milo. Naš g. dekan trosi med priprostim ljudstvom vest, da je bil pred dvema letoma o priliki sokolske veselice, zvečer okoli 8. ure v vasi oddaljeni blizu pol ure od Ljutomera napaden s kamnom v roki od nekega „Sokola". — Konstatujemo, da okoli 8. ure še niti oflcijelni del veselice ni bil končan ter so se okoli 10. ure poslovili od nas bratje „Sokoli" iz Varaždina, a člani domačega društva so odhajali ob 12. uri po noči. — Da je na tem kaj resnice, bila je dolžnost g. dekana ta čin prijaviti društvu ali naravnost oblastniji; on pa je prišel s tem na dan še le po preteku dveh let in to neposredno pred letos nameravano slavnostjo razvitja sokolske zastave. Je-li sploh mogoče, da se kaj tacega ne izve prej, ko je baje ta napad videl njegov kočijaž in pa dekleta, spremljana po dotičnem „So-kolu" ? — Preteklo nedelju vršeči se občni zbor je sklenil tedaj soglasno izreči nad tako neosnovanem obrekovanju svoje ogorčenje, posebno ker g. dekan rabi to kot agitacijsko orožje proti meseca avgusta vršeči se slavnosti. (Ali bodo uvideli sedaj tudi rojaki v Ljutomeru, da je vsak klerikalec, najsi bo že duhovnik ali lajik, le toliko naroden, kolikor zahteva to korist klerikalizma ?) — Linhart o slov. zadružništvu. Potom „Južnoavstr. Koresp." spravlja ptujski Linhart v razne spodnještaj. nemške lističe „senzacijonelna odkritja" o Slovencih, njih politiki, zadnji čas pa posebej o slov. zadružništvu v svet. Dasi se človeku malodane gabi ukvarjati' se s temi hudobnimi lažmi — kajti drugače ne moremo istih trditev o slov., zlasti naprednem zadružništvu imenovati — moramo vendar z ozirom na razmere nekaj spregovoriti, Da je vesel razvoj slov. zadružništva na Sp. Štajerju Nemcem hud trn v peti, to je jasno. Saj je gospodarska emancipacija prvi in glavni pogoj našega političnega napredka. Nemci ne morejo preboleti, da je naloženih po naših denarnih zavodih mnogo milijonov denarja, katerega bi oni seveda radi videli v nemških „šparkasah", da bi mogli vzdrževati temeljito zavoženo gospodarstvo nemških mest. Trdili smo že dostikrat, da je spodnještajersko nemštvo docela degenerirano; a da je zašlo moralno tako nizko, da se ne sramuje bojevati se v javnosti 7 — Linhartovim orožjem, to je pa vendar še nekaj novega! Da ovržemo le nekaj gorostasnih Linhartovih trditev: v kateri vasi imamo celo 3—4 posojilnice ? Kje so nakupile naše posojilnice „ko-losalna posestva" ? Vemo, da se mero- dajni in strokovnjaški nemški krogi ne ozirajo na take čenčarije; sijajno spričevalo, ki sta ga dala gg. revizorja Faschingbauer in Hudabiunigg celjski „Zadružni Zvezi" govori jasno dovolj, kako solidno in zdravo je zadružno delo zavodov, združenih v tej »Zadružni Zvezi", dasi jim Linhart prerokuje — smrt. Kot znamenje časa pa še dostav-' Irjamo, da se Linhart izraža o klerikalnem zadružništvu pohvalno. Nezavedno odkritje ljubezni? Linhart, Pu-šenjak in dr. Korošec — saprment, kaka trojica je to! Da slov. zadružništvo podpirajo ruski rublji je hudobna in neumna laž. — Pozor, vojaki na dopustu! ' Letos prvikrat skuša vojna oblast odpustiti za nekaj tednov domov, da ob 1 času žetve doma pomagajo. Vse oblasti imajo strog ukaz, da jako pazljivo zasledujejo vedenje in življenje teh od-pustnikov za časa odpusta. Oblastva morajo potem natančno poročati o svojih opazovanjih. Ako ne bi bili vspehi ugodni, se taki odpusti naprej ' gotovo ne bi več dovolili. Stariši in pa dotični odpustniki naj sami pazijo, da ' se ne bode slišala nobena pritožba. Ako bi se mladi ljudje namesto da bi delali, okrog potepali in popivali, gotovo drugič ne bi prišli več na odpust in bi na ta način škodovali tudi drugim. Ljudstvo slovensko, resno upoštevaj to svarilo! — Dne 9. avgusta se vrši v Breznu ob koroški železnici velika narodna veselica. Prireditelji so Slovenci ; iz Maribora in Slovenci iz Lehna, Ribnice, Vuhreda in Brezna. Na dnevnem redu ste 2 gledališki igri, govori, koncertne in pevske točke in drugovrstne zabave. Vrši se v gostilni g. Obrana ! (prej Berčko), 15 minut hoda od postaje Ribnica-Brezno. Na Breznu se ' ni vršila dosedaj še nikdar nobena slovenska veselica in je ravno Brezno v sredini Dravske doline v narodnem oziru doslej najbolj zanemarjen kraj. ' Živahno narodno življenje pa, ki se je začelo v zadnjih letih v marenberškem okraju, se mora razširiti tudi v srednjo dravsko dolino. Začetek je storjen; ; že imamo tam odločno narodne posest-1 nike, in te je treba podpreti in navdušiti v njihovem brezdvomno težavnem narodnem boju? Ta misel je vodila prireditelje in je želeti, da upoštevajo to vsi Slovenci cele Dravske doline in sosednjih okrajev in nas 9. avgusta gotovo posetijo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gosp. Herminn Petovarjeva v Ormožu 9 K, nabranih ob poroki njene sestre Marice z g. Fr. Košarjem, c. kr. davčnim asistentom v Rogatcu. Hvala! — Družbi sv. Cirila in Metoda v korist je založil in prodaja na debelo in na drobno najboljše čistilo (krema) za čevlje in usnje g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani na Starem trgu. To čistilo je kemično preskušeno in priznano kot tako, da se je more opravičeno priporočati k o,t najboljše. Priporočamo Kebrovo kremo uže vsled njene kakovosti, priporočamo jo pa še posebno, ker odjemalec te kreme ob enem koristi naši družbi. Kebrovo čistilo v vseh naših trgovinah in slovenskih družinah prav tako, kakor užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. — Stanje poljskih sadežev v sredi meseca julija. (Po poročilu poljedelskega ministerstva.) Suša in huda poletna vročina je trajala z malimi izjemami od začetka junija do prvega tedna v juliju ter napravila mnogo škode pri senu in detelji, posebno pa pri otavi, katere ni skoraj nič pričakovati. Posledica suše je tudi na mnogih krajih, posebno pri nas ua Spodnjem Štajerskem, da je pšenica, rž in ječmen prehitro dozorel in da sadje grozno odpada. Na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji se je žita tako malo pridelalo, da ga še za setev v jeseni ne bo. Ječmen se je na Spodnjem Štajerskem dobro obnesel. Oves je vsled suše moral veliko prestati in je precej slab. Koruza še je precej dobra in je upati na izvrsten pridelek. (Za Spodnje Štajersko to mnenje ministerstva ne bo veljalo.) Najbolj pa je bilo to vroče poletje ugodno gorici; trsje je precej obloženo z grozdjem; pojavila pa se je po nekod peronospora in smod. Tudi up na dobro sadno letino je splaval po vodi. Občutna suša in vročina je povzročila, da sadje, posebno jabolka in slive, zelo odpada. Celo listje se je že začelo sušiti in odpadati. Hruške so precej slabe. — Od Sv. Janža na Drav. polju. V nedeljo, dne 19. t. m. je priredila pri nas „Slov. km. zveza" javen društven shod. Govorili so g. drž. posl. Pišek, pot. učitelj Pušenjak. in podpredsednik „Kmečke zveze" g. Mlakar. Glavni namen je menda vsemu bil, pridobiti člane za imenovano zvezo, ali nesreča, da jim Šentjanščani ne gredo na lim. — C. kr. statistična centralna komisija na Dunaju dopošilja vsako leto hranilnicam tiskovine z dolgo vrsto vprašanj, katera naj hranilnica izpolni. Ti podatki se rabijo za statistiko. Tiskovine so bile letos samo nemške. Najbrž so dobile tudi slovenske hranilnice na Kranjskem in drugje samo nemške tiskovine. Ker ni sile na svetu, ki bi mogla denarne zavode primorati, da odgovorijo na nemška vprašanja in ker je vendar dolžnost vsacega posameznika človeka kakor tudi vsakega slovenskega zavoda, da si izsili slovensko uradovanje od strani oblastev, naj velja današnji poziv vsem slovenskim hranilnicam, da dosledno odklanjajo vse nemške dopise kateregasibodi oblastva in se naj vedno sklicujejo na svoj slovenski poslovni jezik. Zares žalostno bi bilo, da bi si niti te mrvice narodnih pravic ne mogli priboriti. — „Zveza južnih Slovanov" za . Raucha? Splitska »Sloboda" priobčuje v svoji zadnji številki interesanten odlomek iz pisma dalmatinskega državnega poslanca don Vergilija Periča fratru Marunu v Kninu glede obiska hrvatskega bana Raucha: ,.Prosim te v imenu nas poslancev jugoslovanske zveze, da sprejmeš Raucha, da mu boš na uslugo pri pregledovanju muzeja, na meščanstvo pa vplivaj, da bode pa-* sivno kakor pri prihodu Košutovem v Dobrovnik." Kakor znano, je bil ban v Kninu zelo slabo sprejet; ljudje so pa izlili svojo jezo tudi na imenovanega patra, ki je sprejel Raucha v muzeju. Po naših mislih je gotovo, da Perič ni pisal svojega pisma sporazumno z vsemi poslanci „Zveze", najbrž niti v sporazumu z dalmatinskimi tovariši ne. Vsekakor pa ta afera ne bo povišala ugleda „Zveze" v Dalmaciji, četudi ne pride do tako ostrih posledic kakor jih zahteva „Sloboda". — »Katoliški tisk". Pod tem naslovom priobčuje lavantinski kn. škof. ordinarijat v „Personalstandu des Bis-tumes Lavant 1908" (ki je nemški v , slovenski škofiji) spise teološke vsebine, ki jih izdajo lavantinski duhovniki. Letos nahajamo za celo vrsto molit-venikov, za „Glasnikom najsvetejših src" in za »Odmevi iz Afrike" tudi znanstven list »Časopis za zgodovino in narodopisje", ki ga izdaje znanstveno „Zgodovinsko društvo za Spodnje Štajersko". Ali smatra nemara slavni ordinarijat to društvo za klerikalno, ki naj goji znanost v klerikalni smeri in izdaja svoje glasilo v istem dusu kakor so „Odmevi | iz Afrike" ? — Z. žalostjo moramo ope-t tovano opomniti, da se naši izobraženci-' lajiki za to važno. »Zgodovinsko društvo" vse premalo ali pa nič ne brigajo! 1 — Živinska kuga na Spodnjem Štajerskem. Vranični prisad: na Blanci (okraj Brežice). Srab ali garje: V Braslovčah (okraj; Celje). Rdečica pri svinjah: vZbelovem (okraj Konjice); v Slamnjaku (okraj Ljutomer); na Janževem vrhu (okraj Maribor); v Mali vesi, Kamni vesi in v Bišečkem vrha (okraj Ptuj), — Svinjska kuga: v Hrastovcu, v Poljčanah, Rušah in v Razvini (okraj Maribor); v Sv. Lovrencu na Dravskem polu in na Bregu (okraj Ptuj); na Bi-zeljskem (okraj Brežice). Ponehala je rdečica pri s vin j,a h: v Sv. Jurju ob Juž. žeL in okolici in v Teharjih (okraj Celje);, v Brezju, Bišn, Selnici ob Dravi in Sv. Miklavžu (okraj Maribor); v Janežovcih, Pacinju, na Donatijn, v Podlehniku, v Ragoznici, Cirkovcih in v mestu Ptuj (okraj Ptuj); v Križevcih in Ljutomeru (okraj Ljutomer); v Padeškem vrhu (okraj Brežice); v Velenjn (okraj Slovenji Gradec). Svinjska, kuga: v Kapelah in v Selu (okraj Brežice); v Slovenski Bistrici in pri Sv. Miklavža (okraj Maribor); v Lanci vesi (okraj Ptuj), _ Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Celjske in okoliške odbornike »Zveze nar. društev" vljudno prosim, da se udeležijo odborove seje v četitek, dne 30. julija ob 11. uri dopoldne v uredništvu ,,Domovine". J; Lešničar. — Bralno in pevsko društvo v Smartinu v Rožni dolini pri Celju priredi dne 2. avgusta pri Stožirju veliko veselico v proslavo 60 letnega vladanja presvitlega cesarja. O priliki slabega vremena se vrši slavnost teden pozneje. Med posameznimi točkami igra godba. K prav obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — V Gornjemgradu ima v nedeljo, 26. t. m. ob 3. uri popodan v gostilni gospe Mikuš podružnica sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje 1, dan avgusta 1.1. ob 11. uri dopoldne v okoliški šoli z važnim vsporedom. Občni zbor akadem. fer. društva »Bodočnost" se vrši v soboto, dne 1. avgusta (ne, kakor se je prej pomotoma poročalo 2. avg.) ob 3. uri pop. v ptujskem »Nar. domu". Vabilo na tombolo,, katero priredi »Veteransko društvo v Ljutomeru" dne 2. avgusta 1908. v prostorih g, Vavpo-fcica v Ljutomeru. Začetek ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček se uporabi v društvene namene. Najuljudneje vabi odbor. Drage slovenske dežele. — Vsebmetski shod, katerega se je udeležilo do 1500 kmetov, se je vršil' minulo nedeljo v Štanjelu na Krasu. Govorilo se je o različnih kmetijskih Vprašanjih. — »Sudmark" bo zborovala dne 7. septembra v beljaškem mestnem gledališču. Svetovne vesti. — Brezžični brzojav na Bolgarskem. Bolgarska vlada se pogaja z Markonijem radi naprave brezzične brzojavne postaje v Varni. „ — Da krofi lepo ok -ogli ostanejo, pomaže se jih pred polaganjem v vročo mast okoli in okoli z mrzlo vodo. To se pa mora hitro zgoditi. — Električno razsvetljavo upe-ljejo po dolgih pripravah v Zagreba. Minulo soboto je hil Markov trg prvič električno razsvetljen. — Inozemske pošte v Turčiji. V Turčiji imajo svoje pošte sledeče države: Avstrija jih ima 33| Fran* coska 23, Rusija 17, Angleška 7, Italija 3, Nemčija 1 (v Carigradu). — Kaj je klerikalizem! „Kleri-kalizem znači izrabljanje vere in cerkve za stvari, katere nimajo z vero ničesar opraviti. Klerikalcu ni treba biti kristjanu. Ni mu treba da veruje. (Saj je znano, da se je dr. Ev. Krek svoje-časno imel za ateista, to je, ni priznaval Boga.) On more biti brezverec in ateist, pa klerikalec. Zato klerikalci brezsrčno izrabljajo vero za svoje špekulacije." Tako piše nek hrvaški list. -Stare resnice sicer, a potrebno je, da jih naši somišljeniki širijo med narodom. — O kopanju otrok. Vse ni za vsakega, — to velja zlasti pri odgoji otrok. Kakor je v gotovih slučajih koristna mrzla kopel, tako je v drugih škodljiva. Zato naj bi se skrbna mati posvetovala z mestnim zdravnikom-specijalistom. Zelo je razširjeno mnenje, da so kopeli — tudi mrzle — najboljše krepčilo za slabotne otroke; to je zmota. Malokrvne otroke naj se čim najmanj koplje, in potem vselej v gorki vodi. Izvrstne pa so zračne kopeli, ki utrde najslabotnejše telo — seveda, ako se pravilno postopa. V tem oziru se je najbolje obrniti do izkušenega zdravnika za navodila. — Proti opeklinam je jajčji beljak najboljše sredstvo. Z jednakim uspehom se rabi tudi proti ureznim i a nam. Rano, oziroma opeklino se naj-prvo opere z lizolovo vodo, potem pa dobro prevleče s surovim beljakom in nato obveže. — Toča je pobila minul teden po nekaterih občinah okrog Pazina v Istri. Vinogradi so popolnoma uničeni. Toča je ležala še kupoma še drug dan. — Druga vest o strašni toči prihaja iz Posavine na Hrvaškem. Padala je tako debela toča kakor so golobja jajca; na nekaterih krajih je bila ledena plast 30 cm visoka. 15 vasem preti glad. — V ožji odsek za ustanovitev „Slovanske banke" so bili na praški konferenci izvoljeni gg. Ivan Hribar, dr. Preis in dr. Šamal. Odsek je dobil nalog, naj čim prej izvede vsa potrebna pripravljalna dela. Dečka, kateri je izvršil 4 razredno ljudsko z dobrim spričevalom in je lepega vedenja sprejme za v v trgovino z mešanim blagom Ivan Traun, trgovec, Marija Uovaštifta pri Ptuju. 403 3-3 mlad, vešč mešane stroke, posebno dobro izurjen manufakturist, želi mesto takoj ali tudi pozneje pre*-meniti; kje, pove upravništvo lista. sprejme- v svojo delavnico krojaški mojster' Simon BohmervVoitsbergu 398 3-2 1-24 II Ameriko in Kanado je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s Odliod iz domačega pristanišča Trsta s Carpathia 4. avgusta, Ultonija 11. avgusta, Slavonija 25. agusta 1908. Iz Liverpola s Lusitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 15./8} 5./9., 3./10. 24./10. Mauretanija 1./8 28.18., 12./9., 10./10.-Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlaaku, Ljubljana SlomSekove ulica 5t. 25. poleg cerkve Srce Jezusovega. Edina slovenska puškarska tvrdka IVAN RAVNIKAR, CELJE Telefon ilew* 17. priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneza, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183 teden sveže žgano. 20 Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salame, svež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniško-. Preblauer-, Ema-, Konstantin in Gissbiiblerjevo slatino. Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta. jta debelo in drobno, Kzsa poštna naročila 5e točno izVrše. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih viožnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. 216 50-18 Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Grlavni zastopnik za Spodnje Štajersko Zalag. Druškovič & Valencak Slov. Gradec. 20-11 405 3 3 ANTON KOLENC, Celje Graška cesta 22 in Nar. dom. Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne, hruške, črešnje. češplje marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno semje, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah. predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesuovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, aruika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke ia korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi. 40 52-29 dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičeno pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postreženi, obrnite se na domačo tvrdko: idič v Celju i ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljših mla-HInic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijerjevp slamoreznic itd. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! i Zahvala. Vračajoč se potrtim srcem od tihe gomile nase predrage hčerke, ljubljene sestre, tete in svakinje, gospodične Sentak-ova izrekamo za obile dokaze odkritosrčnega sočutja ih za mnogo-brojno spremstvo ik zadnjemu počitku vsem blagim sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini, cenjenim uradnikom, učiteljem in tržanom, ljubeznjivim gospicam z gospo Schrems za njih spremstvo in slavnemu društvu „Vranska Vila" za ginljivi žalostinki. 407 i Žalujoči ostali. r IOOO kron ! I 342 12-7 nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna rem. gloria srebrna ura za gospode Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro izdelana ura ima skrbno preiskano kolesje, ki teče v kamenju, lepo gravirane pokrovce (odskakujoče) in stane mesto £ 20 le K 8 s sekundnim kazalcem £ 9. Razpošilja proti poštnemu povzetju Avstr. družba za izvoz ur (0. Uhren Eiport-Gesellschaft) Dunaj-Westbahntiof 97. poprej K 20 sedaj K 8 Pozor pri zavarovanju! Podpisani sem bil mnogo let zavarovan na svoja poslopja pri angleški zavarovalni družbi „North British" za svoto 1600 kron. Zadela me je pa nesreča in požar mi je uničil meseca avgusta 1907 vsa zavarovana poslopja. Po velikem trudu in sitnostih mi je bilo mogoče šele meseca decembra dobiti od gori imenovane družbe zavarovalnino, a žal, namesto 1600 kron dobil sem samo 960 kron. Opozarjam tedaj vsakogar, naj bode previden pri zavarovanju in naj se pusti raje zavarovati pri naših domačih avstrijskih družbah, ne pa pri angleških ali pa francoskih itd Alojzij Požun posestnik, Zabukovje pri Sevnici. 4« i * Za to ,,poslano" prevzame uredništvo le vtoliko odgovornost, vkolikor določa zakon. Glavni trg št. 10 i* tf Priporoča direktno |.a(fn kila po K 2*-, drugih vrst po importirano arabsko K 2-4Q, 2-80, 3-20, 3-60 itd. trikrat na teden |.9un kila po K 2-80, 3-20 in ----Fino svežo praženo ter okusno italijansko namizno olje, JiSM6' Ogrske salame, švi- - ~ " radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno. carski sir, s pečovniških jam. r- Prodaja nadrobno in 1 v celih vozovih. 268 -14 je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K I'2§, po pošti K 1'30. Založila Bvizna trgovina v Celju, Zvezna tiskarna v Celju Priporoča se si. zahodom in uradom, si. učiteljsCu, gg. trgovcem C P- občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oziroma električni obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, zavitke, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vožne listke, mrtvaške listke, hranilne in zadružne knjižice, računske sklepe, šolske tiskovine in druge v tiskarsko stroko spadajoče stvari. 54 42 Moderno sukneno, volno svileno in perilno blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka arol Vame" ss do I. septembra se zaradi končane sezije prodaja cela zaloga letnega blaga po nizkih cenah v trgovski hiši na debelo in drobno R. Stermecki, Celje 16 47-29 Kupujte narodni kolek! Darujte družbi n M in M Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! ■ POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. ^ 1 ^ POSOJILNICA V CELJU v lastni hiši Narodni dom '^(iP Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12 ure dopoldne lg| razun nedelje in praznikov. = Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje PO 41/2"/o Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovani«. L J 80 48-26 ZVEZNA TRGOVINA CELJU ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. ki KJ ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ^ ❖ | Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM == IN RISALNIM ORODJEM == LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. ©j K seziji priporoča: Lampijone, Serpentine, Korijandoli, j|| Karte za tombolo in šaljivo pošto. Edino narodno kamnoseško BHSm t. up Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba. Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjer, obliajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in strnganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč s:: (rakev). s:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;: tavanje napisov v Iste. ::; Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. ■m..; v Narodnem domu • .81 sprejema hranilne vlpge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter :pripisuje vsakega pol leta h. kapitalu. Rentni jiavek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad ,280.000 Qm»aženi natis)..........K i — Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'60, eleg.vez. „ 2'40 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. d.'Romih..................................„ T60 Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez. „ 4'40 Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar- čanov natis . ......................„ —'80 Kmetijsko gospodarstvo, Jt. popravljeni in pomnoženi natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno .... „ 1'60 Zbrani spisi Pajkove, I. zv. broširan..........2 — Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, >K 2'—, eleg. vezan „ 3'— Zabavnik, spisal A. Brezovnik...........„ 1'40 Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Belč........„ —'80 J.u6i, Funtek.....................140 „ „ vezane..................2.20 Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg. vezane.......2'— Civilno-pravdni red, dr. h. Filipič, »v platpo vezan . . . .„ 6 — Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjeyič in sestri dvoičkinji" ija n^jeRn^ kronika Teharskih plemiče v", broš. „ —'50 Naš dom. H. zvezek. Vsebina: „Zadnji grof Celjski" in »Iskalci biserov na otoku av. Duha", broširan . . „ —'50 I ;Naš dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000w in „Boma in na tujem", .broširan........ Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: „Ciganka", izvirna povest ter razne humoreske, broširan......... Naš dom. V. zvezek. Vsebina: „Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", ,,'Ljrfbežen do domovine , »"Pesem o hudourniku", „'Karm" in »"Plesati ni znal," broš. . Knjižica »Naš dom" se še nadaljuje. Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane..... Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde nanovo zasejati in obdelovati, broširan..... Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der fPmsIavnimis. Eine nationalpolitische Betrachtung broširano.................. Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam, vezano v platno............... Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovam, broširano Red za šolske sluge Šolski red Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snaftti madeže na raznem blagu, kovinah itd. kartonirano................. Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič „ -'50 „ ~'24 * —«0 „ 1'20 OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da Raj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na ne ozira. Ja poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., tez 2 krone pa * r— * -40 naročila 30 vin. Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. Sila