GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«,  ------------  1,	nadstr. — Telefon: štev. 77.	=====
'Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzeinstvo 6, za inozemstvo 8 Din.
.-sre: •
Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi
na razpolago.   ...............■	1	..
Odpravimo najvetje zlo.
Korupcija lastrupSja naš@ javno IbvBIcž&iJ©, Posamezniki bogato na račun pridnega in poštenega Bjudstva.
Tuberkuloza.
Statistika za tuberkulozo umriib. - ¥ Jugoslaviji je najvecja umrljivost za tuberkulozo. - ¥zroki
obolenja.
Korupcija ubija javno moralo, razjeda državni organizem in omogočujc, da si prilaste posamezniki dobrine, ki so bile namenjene splošnosti.
V družbi mora veljati načelo, da je dopuščena le ona lastnina, katero se je pridobilo z delom, to je z uporabo svojih duševnih in telesnih sil. Delo se pa lahko imenuje samo oni produktivni napor, ki je bil izvršen ne samo v dobrobit posameznika, ampak tudi v korist cele družbe.
V današnjem individualističnem družabnem redu je gotovo posamezniku prepuščena možnost, da se okorišča na račun drugih. Vendar v tem še ni največje zlo. Kajti tudi v individualističnem družabnem redu je mogoče, da ljudstvo doseže gotovo stopnjo blagostanja. Pomislimo samo na Anglijo in Ameriko, kjer je individualistično gospodarstvo razvito do največje popolnosti. Četudi je v teh dveh državah veliko bede in brezposelnosti, vendar se v splošnem ne more reči, da delovno ljudstvo ne zasluži najpotrebnejših življenskih sredstev. Resnica je, da bi bil naš delavec lahko' zadovoljen, če bi lahko toliko zaslužil kot angleški ali amerikanski delavec in če bi mu bile na razpolago one socijalne ustanove kot so na razpolago delavstvu na Angleškem in v Ameriki.
Pa kaj bi iskali vzgledov tako daleč. 2e v bližnji Češkoslovaški in Avstriji ima delavstvo navzlic individualističnemu gospodarstvu veliko ugodnejše pogoje za ustvaritev svoje eksistence, kot pa pri nas.
V	vseh teh kapitalističnih državah pa preobvladuje tudi pri nosilcih gospodarskega režima gotovo moralno načelo poštenosti. Zelo redko slišimo o javnih korupcijskih aferah. Ce se pa • že pojavi korupcija, je vsa javnost soglasna v tem, da se mora korupcija takoj odpraviti in da se zločinci najostreje kaznujejo. Pri teh razmerah potem ni čudno, če navzlic velikim dobičkom posameznikov tudi na ostalo ljudstvo odpade del blagostanja in da ni tiste revščine kot je pa n. pr. pri nas.
Vsi smo soglasni v tem, da je naša država bogata, ljudstvo pridno in da je tudi državni vir dohodkov razmeroma zelo velik. Posamezne pokrajine plačujejo celo preko svojih možnosti državne davke. Ogromna sredstva, ki se
beni gospodarski stroki ne kažejo tako jasno in markantno, kot v tiskarski Ln posebno še v novinarski stroki. Danes se lahko govori že o skorem popolnem uničenju osnovnega živca sovjetske propagande — sovjetskih časopisov.
Ko so se boljševiki polastili oblasti, so buržuaziji najprejc odvzeli tiskarne. Prva žrtev sovjetske »svobode tiska« je bil najrazširjenejši ruski list »Rusko slovo«, ki je bil ustanovljen jeseni leta 1917. Boljševiki so kratkomalo vso opremo tega grandijoznega novinarskega podjetja, zemljišča, stavbe in tiskarne, ki so bile slavne vsled svojega vzornega obratovanja in v katerih ie delalo 20 rotacijskih strojev najnovejšega sistema, proglasili za »lastnino socijalistične federativne republike«.
Sovjeti »o dobili na ta način v roke vse v najboljšem redu, začenši pri tipografskih strojih pa do svinčnika na uredniški mizi. Nad sto urednikov je bilo vrženih na cesto na čast in slavo boljševiškcga »socijalizma«. Mesto »Ruskega slova« so pričeli sovjeti izdajati »Zvjesti«, »Pravdo« in «Ekono-mičeskajo žiznj«, torej tri največje sovjetske časopise. Osem let so boljševiki eksploatovali zaplenjeno imetje, ne da bi se količkaj brigali za popravila in obnovo strojev. Ko je postal del strojev »Ruskega slova« v boljše-viških rokah za delo neraben, so jih boljševiki nadomestili s stroji iz petro-grajskih tiskaren. Tako so na enem mestu polagoma združili nekoliko naj-
stekajo v državne blagajne in silna pridnost našega ljudstva bi vendarle navzlic vsemu lahko tudi v naš*, državi ustvarila znosno življenje vsem onim, ki se uveljavljajo v svojih produktivnih poklicih.
O	splošnem blagostanju pa pri nas žalibog zaenkrat ni govora. Veliko je temu kriva nezmožnost vodilnih krogov, ki odločujejo v našem gospodarstvu. Temu zlu sc pridružujejo še neznosni politični zapletljaji, ki onemo-gočujejo stvarno in mirno delo. Navzlic vsemu bi pa še nekam šlo, če bi našega javnega življenja ne zastrupljale razne korupcijske afere, ki so gotovo največja rak-rana na našem državnem organizmu.
Ponovno smo- že zaznali za razne afere, ko so se posamezniki okoristili na račun javnih sredstev za milijonske svote in ko je bila pri dobavah oškodovana država v pogledu materijala in denarja. Zgleda tako, kot da plačujemo visoke davke in da garamo pri težkem delu zato, da posamezniki bogate in odvzemajo to, kar tudi v drugih kapitalističnih državah prihaja v dobro splošnosti.
Korupeijonistične afere se pri nas ponavadi potlačijo. Krivci imajo za seboj tako- visoke zaščitnike, da se jim ne more blizu. Ce je kdo oškodoval državo za par sto dinarjev se ga še prime, če gredo pa prigoljufane svote v milijone, afera zaspi.
Pri tem ne trpi samo blagostanje našega delovnega ljudstva, ampak kar je prav tako hudo: morala pada. Vera v pravico in poštenje izginja. Polagoma se opri.teni.lJe še onih, ki so pošteni;" misel, da prično pridobivati premoženja na brezdelen in zavraten način. To tem bolj, ker se ta način pridobivanja bogastev tolerira in ni nikogar, ki bi nastopil v obrambo pravice in poštenja.
Skrajni čas je že, da se napravi v naši državi odločen konec korupcijoni-stični eri. Ce bo šlo še dolgo naprej po dosedanjih metodah gotovih korupcijo-nističnih klik, potem se ne smemo čuditi, da nastopi slej ali prej katastrofa: splošna ljudska nevolja in gospodarski krah. Naloga vseh poštenih elementov v državi je, da preprečijo to neizogibno zlo. Danes je še čas. Vprašanje je, če bo čas še jutri!
večjih ruskih tiskaren in nadaljevali svoje propagandno delo. Toda sedaj po osmih letih se je pokazalo, da ni od nikoder več vzeti novih strojev, stari pa postajajo z vsakim dnem nerabnejši. In sedaj pričenja s pritožbami tudi sovjetski tisk.
»Zvjesti« (št. 23) se pritožujejo, da je dospela stvar tako daleč, da se »Zvjesti« in »Pravdo« čimdalje težje čita, tudi za človeka, ki ima popolnoma dobre oči. Crke so razbite, tekst in slike razmazane, tiskarsko črnilo pod psom itd. Časopisni izvodi se morajo sortirati na kategorije. Najboljše izdelane številke gredo v inozemstvo in centralne urade, srednje dobri izvodi (ki pa so že komaj čitljivi) ostanejo v Moskvi, ostali gredo v provinco. Stroji so- tako obrabljeni in delajo tako- počasi, da dobivajo celo moskovski naročniki jutranjo- številko komaj zvečer, zunanji pa redno z nckolikodnevno zamudo, pri čemer pa »mesto časopisov dobivajo umazan papir«.
»Zvjesti« se opravičujejo- čitateljem: »Bravci na žalost ne vedo, da vzroki slabe novinarske produkcije niso odvisni od uredništva. Citatelj ne ve, da ne mine niti dan, da bi se redakcija ne pritoževala, da pri takih okolnostih, za kakršnih danes izdajamo list, časopisov sploh ni mogoče izdajati.«
Ce izgleda sovjetsko gospodarstvo tako že v tej, ravno za sovjete tako važni stroki, potem si lahko predstavljamo, kako mora izgledati v drugih strokah monopoliziranega sovjetskega gospodarstva.
Zanimiva je statistika posameznih držav, ki izkazuje, kolika je umrljivost prebivalstva na tuberkulozi. Skoraj bi rekli, da je umiranje za tuberkulozo precejšnje merilo, kakšne socijalne in gospodarske razmere vladajo v državah. Znano je, da je tuberkuloza verna spremljevalka nezadostne prehrane in slabih stanovanj; obojni nedostatek pa izvira iz težavnih življenskih prilik, slabega zaslužka, težavnega dela in nezdravih delovnih prostorov.
Statistika izkazuje, da je umrlo na stotisoč oseb na tuberkulozi v Nemčiji 180.6, na Angleškem 147.2, v Avstriji 225, v Belgiji 165.1, na Danskem 154.4, na Škotskem 163.3, v Španiji 250, na Grškem 283.3, na Francoskem 190, na Madžarskem 244.4, v Italiji 225.6, na Norveškem 142.6, na Portugalskem 226.4, v Romuniji 258.4, na Švedskem 141.1 in v Švici 162.3 oseb.
Naša država ni označena, ker se pri nas ne vodi v vseli delih države tozadevna statistika. Vendar pa s tem še ni rečeno, da je pri nas umrljivost vsled tuberkuloze majhna.
Na razpolago je statistika, ki dokazuje, da je umrlo- v Sloveniji na tuberkulozi od 100.000 oseb v letih 1908—14 414 oseb, v letih 1915—18 380 oseb in leta 1919 380 oseb.
V	Volvoatnl )e umrlo'ria tuberkulozi od 100.000 oseb v letu 1916 333 oseb, v letu 1917 330 oseb, v letu 1918 407 oseb, v letu 1919 335 oseb in v letu 1920 407 oseb.
Leta 1916 je umrlo na tuberkulozi na 100.000 prebivalcev v okrožju Valjevo 638, Kragujevac 659, Kruševac 440, Užice 866, Niš 504 oseb.
Iz navedenega sledi, da je glede umrljivosti na tuberkulozi Jugoslavija na uajslabšetn izmed vseh evropskih držav. Vzroki, da je temu tako, so razni.
Zdravniška služba je skrajno pomanjkljiva. Država vse premalo skrbi
Na inicijativo podružnice Narodno socijalne strokovne zveze se je vršila na velikonočni ponedeljek na Jesenicah okrožna konferenca naših organizacij gorenjskega okrožja. Na konferenci so bile zastopane vse naše gorenjske organizacije, in sicer NSSZ, NSS in NSM. Poleg zastopnikov teh organizacij so konferenci prisostvovali zastopniki načelstva NSS: podnačelnik tov. R. Juvan in Franjo Rupnik, zastopnik NSSZ, strokovni tajnik br. Kravos in zastopniki osrednjega vodstva NSM: br. Kozinc, Sedej in Coriary. Kot gostje so konferenci prisostvovali br. Harmel iz Maribora, br. Vinko Sedlar iz Zagorja, podžupan br. Pertot in Hudovernik z Bleda.
Po dohodu vlaka so se udeležniki zbrali v prostorih »Bratstva« v gostilni g. Kobala, kjer se je konferenca vršila. Nekaj po 9. uri je otvoril predsednik podružnice NSSZ na Jesenicah br. Lojze Frbežar konferenco in pozdravil vse navzoče ter pojasnil natnen in cilj konference. Izrekel je željo, naj konferenca prinese našemu pokretu nove sile za nadaljni boj in naj da smernice novemu delovanju. Po uvodnih besedah je podal besedo prvemu referentu br. Stanetu Bokalu, ki je poročal o točki »Naša mladina«. Referent je obravnaval vsa vprašanja mladinskega gibanja, obsojal je nedelavnost nekaterih članov o. i. o. in dal smernice, kako mora mladina delati, ako hoče doseči uspehe. Njegov kratek, a stvaren referat so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. O pokretu Narodno socijalne strokovne zveze je kot drugi referent poročal br. Tine Zupan. Pojasnil je stališče podružnice na Jesenicah k vprašanju kooperacije z Unijo, poudarjal brezbrižnost nekaterih članov, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti in podal lep pregled dela na strokovnem polju ter orisal bodoče
za zdravilišča proti tuberkulozi. Ljudstvo je vse premalo poučeno o tem, kako se naj obrani nevarne bolezni. Najvažnejše je, da se prične z zdravljenjem tuberkuloze v prvem Stadiju bolezni. Seveda pa mora imeti bolnik za to sredstva in ni dovolj, da se mu napiše, ali pove dolgo storijo receptov. Ravno teh sredstev pa večina bolnikov nima. Dolžnost države bi bila, da izpopolni bolniško zavarovanje in omogoči vsem slojem naroda vse možnosti zdravljenja.
Navzlic zakonitim predpisom so lii-gijensko nezadostni prostori v industrijskih in obrtniških obratih. Kontrola s strani državnih oblasti, ali je povsod zadoščeno higijenskim predpisom, je naravnost minimalna. Za tozadevne kontrolne institucije država nima denarja; pravijo, da morajo štediti. Mnenja smo pa, da pri varstvu ljudskega zdravja ne bi smelo biti štedenja, saj je zdravje največje bogastvo na svetu. Ako je izgubljeno zdravje, je vse izgubljeno.
Za podučen primer nam lahko služi Trboveljska premogokopna družba. Milijonske dobičke spravljajo vsakoletno
v	žepe inozemski magnati, a državna oblast nima niti -najmanj volje, da bi zahtevala od bogate družbe zgraditev zdravih stanovanjskih hiš. Rudarji morajo stanovati v nezdravih luknjah in ni čuda, če potem med njimi razsaja tuberkuloza. Tako kot je pri Trboveljski, je še marsikje!
Velik pospeševatelj tuberkuloze so med drugim tudi nezadostni stanovanjski prostori. V kleteh, v podstrešjih in v vlažnih prostorih so stisnjene številne družine. Ni čuda potem, če začno ti nesrečneži bolehati in da se prične razširjati med njimi tuberkuloza še prav posebno tedaj, če imajo med seboj tuberkuloznega bolnika, kateremu ne morejo nuditi posebne bolniške sobe.
Odprava stanovanjske bede je gotovo tudi znatna zajezitev razširjajoči se tuberkulozi.
Priznati sp mora, da so posebno pri nas v Sloveniji na delu požrtvovalne institucije, ki se trudijo zmanjšati obolenja za tuberkulozo. Javnost bi morala temu delu posvečati več pozornosti kot dosedaj.
delo, kakor ga ima zamišljenega podružnica na Jesenicah. V referatu se je dotaknil tudi vprašanja stikov med centralo in podružnicami in izrekel željo, da bi ti stiki, ki so nujno potrebni ostali
1	v bodoče prisrčni in čim tesnejši. Referent je tudj podal sliko o razmerah med delavstvom na Jesenicah, govoril o brezposelnosti in o nalogah Delavske zbornice. Lep in stvaren referat je bil z navdušenjem sprejet. Tudi poročilo tretjega referenta br. Albina Sušnika o politični organizaciji je pokazalo, s kakim razumevanjem delujejo naše organizacije na Gorenjskem. Br. Sušnik je podal sliko delovanja krajevne organizacije NSS na Jesenicah. V svojem referatu je bodril tovariše na delo za čim lepši razvoj<narodnega socijalizma, ki mora prej ali slej izvojevati upravičeno zmago. Poročal je tudi, da se je ustanovil na Jesenicah pripravljalni odbor za zidanje Klofačevega doma, ki bo dom vseh jeseniških narodno-socija-lističnih organizacij. Tudi ta referat je bil z navdušenjem sprejet. Najlepši referat je pa podal br. Čufar in sicer o »Novem človeku«. Referat priobči »Nova Pravda«. Po podpnih referatih se je razvila debata, v katero so posegli navzoči delegati. Daljša izvajanja so imeli podnačelnik stranke ’br. Rudolf Juvan, Franjo Rupnik, Vladimir Kravos in Kozinc. Vsa izvajanja so imela en cilj, čimbolj utrditi vse naše organizacije na Gorenjskem. Konferenca, ki je trajala do pol 2. ure popoldne, je pokazala, da imamo na Gorenjskem zrele može, da bi se morale take konference vršiti pogosteje in v vseh okrožjih, ker je na njih dana možnost, detajlno obravnavati o vseh vprašanjih naših organizacij. Jeseniškim organizacijam je izreči vso pohvalo na tej uspeli konferenci.
Nima, kamor bi položil slavo svojo.
Ptice imajo svoja gnezda, lisice svoje brloge, Sin človeka pa nima, kamor bi položil glavo svojo! Sam Kristus je v trenutku grenkega pesimizma in tesnobe izrekel to bolestno obtožbo proti nesočutnemu svetu. Danes, po dvatiso-čih letih pa še vedno živi tisoč in tisoč naših bližnjih, ki tudi bridko tožijo, da nimajo mesta, kamor bi položili glavo k počitku.
Samo zakrknjen trdosrčen človek more preslišati ta bolestni vzkrik, samo za razvoj in napredek države popolnoma brezbrižen državljan ne vidi nevarnosti, ki nastaja za narod in državo v pomanjkanju stanovanj in nemožno-sti, oskrbeti si dom, ki je ena glavnih osnov vsega zasebnega in družabnega življenja. Čustven človek bo priskočil na pomoč iz moralnih ozirov; kdor pa ima razum v možganih in čuti vsaj nekaj odgovornosti za svoja dejanja na-prain človeški družbi, ta ve, da je dolžan pomagati onim, ki si pri najboljši volji in največji požrtvovalnosti ne morejo sami pomagati, ker zahteva že oskrba najmanjšega stanovanja sredstev in sil', s katerimi ne razpolagajo.
In vendar se je za ublaženje stanovanjske krize, ki teži toliko tisoč življenj, pri nas napravilo do sedaj zelo, zelo malo. Znana odredba, po kateri so bogatejša podjetja morala zidati lastna poslopja.za svoje obrate in stanovanjske hiše za svoje nastavljence, ni omilila v večji meri pomanjkanje človeka vrednih stanovanj. Privatna inicijativa, zidanje hiš od strani zasebnikov ne more pomagati v zadostni meri, ker pač nedostaja sredstev. Še razmeroma največ so v tem oziru napravile posa-. mezne občine, ki so za svoje nameščence, pa tudi za druge svoje člane zidale stanovanjske hiše in dale stanovanja na razpolago najpotrebnejšim. Država pa, ki je gotovo v prvi vrsti poklicana, da bi s širokopotezno akcijo priskočila na pomoč svojim državljanom, pa ni storila sploh ničesar. Sezidala ni niti ene same stanovanjske hiše za svoje uradnike, nasprotno, še danes se nahaja nešteto uradov v zasebnih stanovanjskih poslopjih, ki se tako odtegujejo svojemu prvotnemu namenu, s čimer se stanovanjska stiska še povečava. Da, najdejo se v državni upra-
vi	še vedno ljudje, ki se prav resno bavijo z mislijo, kako zopet nanovo spraviti v stanovanjska poslopja državne urade in tako pridružiti starim še nove socijalne krivice.
Češkoslovaška vlada je izdala v podporo stavbnega gibanja na češkem do sedaj 4 milijarde Kč. Omogočila je. s tem skoro vsakomur, ki lahko računa na redne, četudi ne ravno visoke dohodke, stavitev lastnega doma. In v vsak državni proračun se vnašajo ogromne vsote za zidanje stanovanjskih hiš za državne uradnike in poleg tega še ogromne vsote za podporo zasebnikov, ki so pripravljeni postaviti lasten dom. Pri nas pa v ta namen še nobena vlada ni dala niti prebite pare.
Vodilo bi predaleč, če bi hoteli naštevati načine, kako bi se uspešno dalo odpravljati stanovanjsko mizerijo, ki vlada v vseh naših večjih krajih. Gotovo pa je, da. se ta mizerija pri dobri volji odgovornih in merodajnih činite-Ijev odpraviti da, ker kar je mogoče drugod, mora biti mogoče tudi pri nas. Naj samo omenimo, da gredo na račun stanovanjskih doklad državnim uradnikom letno milijoni in milijoni, ne da bi se z njimi dosegla kaka ublažitev stanovanjskega pomanjkanja. Prav gotovo bi se našla pot, da bi se ti milijoni v eni ali drugi obliki uporabili za zidanje stanovanjskih hiš in s tem za dejan-stveno omiljenje stanovanjske krize.
To ni nobena mila prošnja na vlado, ker socijalna dolžnost, ki jo ima vsaka država do svojih državljanov naravnost zahteva, da država pomaga svojim dr-žaljanom v tako življenskovažnem vprašanju, kot je to stanovanjsko. Tudi visoko in s časom postopno rastoče obdavčenje nezastavljenih stavbišč v večjih krajih bi prav hitro pritisnilo na cene za stavbe primernih zemljišč in jih iztrgalo iz rok zemljiških špekulantov ln s tem olajšalo stavbno gibanje. To vprašanje bo treba v narodni skupščini enkrat sprožiti in to z vsem poudarkom, ker vlada se na svojo dolžnost očividno sama ne bo spomnila.
Pripravite se za dostojno proslavo 1. maja.
Kako gospodarilo sovjeti.
Porazne posledice sovjetskega gospodarskega sistema se morda v no-
Okrožna konferenca na Jesenicah.
Razvoj narodnega strokovnega pokreta.
Od ustanovitve NDO do Narodne strokovne zveze. — Internacijonaini marksizem in klerikalizem. — Smotreno delo za socijaino, gospodarsko in naeljonalno osamosvojitev našega
delavstva.
Do zadnjih desetletij pred vojno pri nas internacionalnega socijalizma tako tekoč niti poznali nismo. Ko pa so prišli v naše kraje prvi njegovi ernisarji, se je prav kmalu pokazalo, da se pod krinko internacijonalizma skrivajo prav za prav le pangcrmanski priganjači, ki so se rekrutirali iz od tujega, nam sovražnega kapitala importiranega nemškega delavstva. Ti apostoli rdeče in-ternacijonalc so pač zahtevali od našega delavstva, da se odreče vsem svojim narodnim svetinjam, sami pa so se krčevito držali svojega nemštva, obenem pa se posmehovali in strupeno sovražili vse, kar je bilo slovenskega in slovanskega.
Našemu delavstvu se tudi pred vojno ni godilo dobro in razumljivo je, da si je skušalo pomagati do boljšega gmotnega in socijalnega položaja potom strokovnih organizacij. In ker drugih strokovnih organizacij ni bilo, se je marsikak narodno-zaveden delavec zatekel v internacijonalne.
Trajno to seveda ni moglo držati.
V	Trstu, kjer je bila raznarodovalna akcija italijanskega šovinizmi in inter-nacijonalnega socijalizma najjačja, je bila protiakcija najnujnejša. In res se je leta 1907 narodno delavstvo strnilo v svojo prvo strokovno organizacijo,
Narodno delavsko organizacijo.
Le-ta si je stekla neprecenljive zasluge za narodni pokret V Trstu in celem Primorju in izvila je rdeči, internacijo-nali iz rok dotakratni monopol delavske zaščite in socijalnega udejstvovanja.
2e leto pozneje se je NDO ustanovila tudi v Ljubljani. Toda po dveh letih jo je avstrijska vlada razpustila, ker je NDO pozdravila češko antimili-tarLstično gibanje. Gibanja narodnega delavstva seveda kljub surovemu nasilju na mogla zatreti. Leta 1912 se je narodno delavstvo že zopet strnilo pod praporom novoustanovljene
kooperativo, ki bo odslej vodila skupno vsako akcijo včlanjenih organizacij.
Te organizacije v borbi za gospodarsko povzdigo svojega članstva in za dosego gospodarskega demokratizma osvajajo načelo narodnosti, evolucije v gospodarskem življenju in zavračajo inaterijalistieno naziranje socijaino demokratičnega in komunističnega socijalizma. Verujejo v etična in moralna načela in zavračajo grobo nasilje zgodovinske nujnosti. Orjaški boj za živ-1 jenski obstoj in kulturni razmah mora biti prežet zaupanja v zmago etičnega evangelija o enakosti in bratstvu, ker s surovini materijalizmom boj slabejše-ga proti močnejšemu ne more biti nikdar končan, ker v neskončnem vrvenju le zamenja slabejši vlogo* z močnejšim. Na mesto belega carja stopi rdeči car in mesto sedanjega kapitalista bo izkoriščal bodoči irnejitelj sile. Prav tako pa te organizacije odklanjajo tudi krščanski socijalizem, ki služi le političnim ambicijam internacijonal-nega klerikalizma.
Politična enakopravnost in samostojnost človeku ne zadošča, to je samo eno od mnogih sredstev za dosego višjega cilja:
gospodarska enakopravnost in samostojnost.
Našemu narodu je prinesla oljkina vejica svetovnega miru politično' samostojnost. Narod naš pa ima še dokončati boj za gospodarsko emancipacijo, za popolno gospodarsko neodvisnost in s tem enkrat za vselej onemogočiti gospodarsko izkoriščanje po politično in gospodarsko močnejših narodih — in tako enak med enakimi čuvati svetovni mir. Samo gospodarsko svoboden narod bo dosegel gospodarski demokratizem, gospodarsko enakopravnost v sebi samem in nobena internaeijonalna doktrina mu ga ne more dati, ker ma-terijalizem izključuje vse, kar je demokratičnega.
Narodne socijalne strokovne zveze,
ki je svoje delo usmerila po tradicijah .razpuščene NDO. Toda tudi delovanje te organizacije je prepovedala pričetkom vojne avstrijska vlada, ona vlada, ki je pustila nemoteno delovati vse internacijonalne delavske organizacije. Delo je počivalo vse do leta 1917, ko je vlada v občutku prihajajočega razpada omenjeno prepoved preklicala.
Koliko je koristilo narodno delavstvo osvobojeni domovini v poprevrat-nih dneh, tega zanamci nikdar ne bodo mogli pravilno oceniti. Mi pa, ki smo doživljali one burne čase, vemo, da se požrtvovalnost njegova za Jugoslavijo sploh preceniti ne da. Narodni delavec je bil, ki je vzdržal v obratu naše železnice in naše gospodarstvo in ki je zavrl prekucuško hotenje po boljše-viških demagogih zapeljanega in razdivjanega delavstva.
Težak je bil tiste dni položaj narodnega delavstva. Pod vplivom neodgovornih voditeljev, plačanih s sovjetskim zlatom, mislečih samo na svojo osebno karijero in prospeh, toda brez vsakega smisla za realne delavske potrebe, je večina delavstva preklinjala one požrtvovalne ljudi, ki so se borili za obstoj s toliko krvjo osvobojene domovine in pitali so z izdajicami one, ki so učili, da ne obstoji socijalizem le v izropanju tega, kar je, temveč predvsem v zvišanju blagostanja celote, blagostanja naroda in s tem tudi blagostanja našega delavstva.
Leta 1923 se je poleg NSSZ ustanovila še druga narodna delavska organizacija, Delavska unija. Zadnjo nedeljo pa sta obe organizaciji ustanovili pod imenom
Narodna strokovna zveza
Naš letošnji strankin delegatski zbor. i
Za delegatski zbor, ki se vrši v nedeljo 18. aprila v prostorih Narodnega doma v Ljubljani, so bila vabila pravočasno razposlana in to vsem krajevnim političnim in drugim strankinim organizacijam. Istotako so bili povabljeni vsi strankini funkcijonarji. Ker sc lahko zgodi, da katera izmed organizacij ali kdo izmed funkcijonarjev ni prejel pomotoma vabila, prosimo, da se dotič-niki nemudoma javijo, da se jim vabilo naknadno pošlje.
Na dnevnem redu letošnjega zbora je tudi sprememba organizacijskega reda ter pozivamo vse one organizacije, ki žele, da se jim osnutek organizacijskega reda pošlje na vpogled, da
Marxov internacijonalizem
v zvezi z »zgodovinsko nujnostjo« pa tudi brezobzirno zahteva zanik našega naroda, ki naj postane žrtev »absorbi-cijske 'tendence '.Nemcev, ki bo svoj proces zaključila, ko germanizacija dospe na meje velikih, zaokroženih in nezlomljivih narodnih enot, ki so zmožne živeti lastno narodno življenje«. K tem enotam Marx Jugoslovanov ne prišteva, smatral jih je za'življenja nesposobne, njih narodnostne težnje pa za »jetične blodnje«. Sploh se je v vseh svojih državnopolitičnih težnjah Marx vedno pokazal za pristnega panger-ltiariskega šovinista.
Z ustanovitvijo NSZ je napravilo naše delavstvo velik korak naprej. Skupno vodstvo vseh strokovnih akcij pomenja ■ absolutno depolitizacijo. V slučaju potrebe politične pomoči pa se bo NSZ lahko uspešno obračala na napredno politično javnost.
Naše delavstvo naj že enkrat uvidi, da revolucijonarno sanjarenje, brez-glavost in breznačelnost mternacijonai-nih voditeljev našemu delavskemu po-kretu samo neizmerno škodujejo. Vsaj ima negativnih izkušenj menda že dovolj. Primerja pa naj delovanje naših internacijonalnih organizacij s češko narodno strokovno organizacijo »Češka obec delnicka«, ki šteje preko pol milijona članov, in ki je usmerila češkoslovaško zakonodajo tako, da je CSR danes socijaino najnaprednejša država na svetu.
Zato naj delavstvo neha sanjati in naj se prilagodi realnim razmeram v naši državi in se obrne k pozitivnemu delu pod zastavo Narodno strokovne zveze.
to takoj javijo strankinemu tajništvu, da se jim ga še pravočasno dostavi. Pripominjamo, da na letošnji delegatski zbor dostop brez vabila ne bo dovoljen. Ponovno opozarjamo, da se morajo vsi predlogi za delegatski zbor predložiti načelstvu najkasneje osem dni pred zborom.
Vse organizacije in funkcijonarje pozivamo, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Prosimo, da se imena delegatov tekom prihodnjega tedna javijo strankinemu tajništvu. Delegatskega zbora se udeležijo tudi zastoppiki bratske Čehoslovaške socijalistične stranke ter bomo njih prihod javili v prihodnji številki »Nove Pravde«. .
Politični
Afere.
Dragiša Stojadinovič jc pred časom napadel sina ministrskega predsednika Rade Rašica radi raznih umazanih afer. Očital mu je, da izrablja položaj svojega očeta v osebne poslovne svrlie in posledica je bila, da je Rade Pašič Stojadinoviča tožil.
Razprava je bila radi zaslišanja novih prič odgodena. Toda pri tem ni ostalo. Stojadinovič je vložil protitožbo napram Rade Pašiču, ker miu je le-ta očital, da je odnašal državne akte domov, kjer jih je dajal na razpolago svojemu tastu Ljubi Jovanoviču, Vplivnemu voditelju radikalne stranke.
In s tem se je. pričela borba, ki je bila že skoro pozabljena, znova in sicer s tako ostrostjo, da se je videlo na prvi pogled, da se za celo stvarjo skrivajo' posebni politični interesi, katere se samo zastira pod osebnim naprotjem. Dan za dnem so se v beograjskem časopisju ponavljali napadi z ene in druge strani in vsak tak napad je spravil nove nečednosti na dan.
Stojadinovič je javno obtožil Rade Pasica, da si je na račun države pridobil ogromne milijone, da je pisal pismo, O' katerem obvešča svoje poslovne prijatelje točno o poteku seje ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o poslovni zadevi, pri kateri, je bil sam interesiran. Nadalje obstoja pisnito, v katerem je hotel za: svoje poslovne zadeve zainteresirati aktivnega ministra v vladi svojega očeta. Pred sodiščem je priznal, da je dobil za posredovanje od Slavonske banke 4,000.000 dinarjev in rešitev zadeve je zopet odvisela od odločitve aktivnega ministra. Kar pa je naj-lmjše, je to, da je po Stojadinovičevi izjavi izdajal ministrski svet odredbe, ki niso bile v skladu z zakonom in da je na podlagi teii odredb Rade Pašič zopet na škodo države zaslužil ogromne milijone. Pri vsem tem pa Rade Pašič ni plačeval nobenega davka in jc napram davčnim uradom vse svoje dohodke kratkomalo' utajil.
Stojadinovič pravi, da je takoj, kakor hitro je prišel na sled temu zlorabljanju položaja njegovega očeta, obvestil pristojni davčni urad, ki mu je pa odgovoril, da Rade Pašič ne dolguje nikakega davka. Ko je Stojadinovič celo zadevo nato spravil pted pristojno davčno oblastvo, je to g. Rade Pašiča oprostilo, dasi le-ta ni plačal sedem let nikakega davka in s tem oškodoval državo za okroglo trideset milijonov dinarjev, kakor tO' ugotavlja Stojadinovič. Poleg vsega pa Rade Pašič sploh ni imel prijavljene nikake posredovalne obrti, torej tudi ne pravice pečati .se -s kakršnimkoli posredovanjem.
Ta sprva privatna afera je po teli izjavah dobila tako lice, da ni mogla ostati brez vpliva na politični položaj v državi. Med starim Pašičem in Stojadinovičevim tastom Ljubo Jovanovičem so se tako zaostrila nasprotstva, da je Jovanovič izstopil iz odbora, katerega naloga je, da pripravi proslavo Pašičeve osemdesetletnice. Opozicija je vložila dvoje interpelacij, ki zahtevajo, da vlada pred parlamentom) pojasni razne momente iz afere Pašič-Stojadinovič.
Do izvršenega glasovanja v državnem proračunu se radičevci niso vmešavali v afero, misleč, da bo še tako čas zavzeti svoje stališče ob priliki obravnavanja inter-
Nova romunska vlada. Po padcu Bra-
tkvnove vlade je sestavil novi romunski kabinet general Avarescu. Nova vlada ima tudi volilni mandat Državnozborske volitve se vrše v torek,i dne 25. maja'. Zunanji minister Mitllineu je izjavil, da bo nadaljeval politiko svojega prednika. Romunija računa z naiprisrčnejšimi odnošaji z Italijo. Vprašanje Besarabije hoče rešiti nova vlada z mednarodno pogodbo, po kateri naj bi velesile priznale romunsko aneksijo Besarabije. Četudi se je Italija pri sklenitvi pogodbe z Rusijo obvezala, da ne prizna aneksije, še vedno upajo romunski vodilni državniki, da se bo našel sporazum. Romunija ostane še naprej član Male antante, h kateri bo skušala pritegniti še Poljsko. —
V Romuniji je navadno tako, da zmlaga pri volitvah vedno ona stranka, ki ima 'V rokali izvedbo volitev. Volitve se namreč vrše zelo nasilno. Verjetno je, da bo zato imel Avarescu tudi po volitvah predsedstvo vlade v svojih rokah.
Vrhovni svet italijanske tašistovske stranke je na novo izvoljen. Dosedanji glavni tajnik Farinacci je odstopil in je na njegovo* mesto prišel Turatii. Pripovedujejo se zelo nečedne stvari o notranjih odnošajih v fašistovski stranki. Pri izmenjavi članov vrhovnega sveta so imeli odločujočo besedo finančniki, ki* vzdržujejo fašistovski pokret in ki hočejo sedaj imeti tudi glavni vpliv na vodstvo strankinih in obenem državnih poslov.
Predsednik francoske republike poseti v najkrajšem času Beograd, da vrne obisk jugoslovanske kraljevske dvojice.
Novi indijski podkralj je sedaj lord Air-wln. Dosedanji podkralj lord Reeding zapušča Indijo, ker mu je potekla njegova služba.
Nemško-avstrljska politika. Vodilne politične osebnosti v Avstriji so prenehale z očitno agitacijo za priključitev k Nemčiji.
V Avstriji so spoznali, da jim taka agitacija le škoduje. Spremenili1 so taktiko. Sedaj je težnja Avstrije, da se čim tesnejše nasloni
pregled.
pelacij. Nikola Pašič jc pa proti pričakovanju naenkrat odločil, da se pošlje narodna skupščina domov na počitnice. Radieev-ce je ta odločitev Nikole Pašiča zelo ozlovoljila in izjavili so, da demisijonirajo njihovi ministri, če se takoj ne skliče narodna skupščina. Pašič se ni ustrašil pretnje in zdelo* se mn je umestno, da sam poda demi-sijo celokupne vlade.
Ce ne posreden, je imela pa gotovo neposreden vzrok afera Pašič-Stojadinovič, da je izbruhnila vladna kriza. Videč politično razpoloženje, je Pašič že izjavil, da je pripravljen v narodni skupščini pojasniti afero njegovega sina, ki1 da je sicer čisto privatnega značaja.
Zlo je, da so take afere pri nas, v par-laimlentairni državi sploh mogoče. Toda še večje zlo bi bilo, če bi se vso zadevo na tihem spravilo s sveta in da bi ostali1 krivci nekaznovani.
Vladna kriza. Preteklo soboto so se seje ministrskega sveta udeležili samo radikalni ministiT Radičeve! so izostali, ker se jimi ul ustreglo, da se seje narodne skupščine takoj zopet skličejo.. Radikalni ministri so na seji sklenili, dat podajo demisijo. Nikola Pašič je nato kralju predložil ostavko vlade s pismeno motivacijo, kjer se naglaša; da se seje narodne skupščine ta mesec vsled številnih praznikov ne morejo vršiti in da ni v škodo parlamentarnemu delu, če se skupščina skliče zopet 5. maja. V motivaciji so obrazložena tud.it nesoglasja med radičev-skimi in radikalnimi ministri. Kralj je demisijo vlade sprejel, nakar so se pričele konzultacije voditeljev parlamentarnih klubov. Pri kralju so bili predsednik radikalnega kluba Živkovlč; predsednik demokratskega kluba Davidovič, ki je izjavil, da gre v vsako vlado kjer ne bo Pašiča; predsednik SDS Pribičevič, ki je izjavil, da bo njegova stranka nadaljevala svojo dosedanjo akcijo v narodu; poslanec SLS Kulovec, ki je izjavil, da bi njegova stranka zelo rada vstopila v vlado; poslanec dr. Spsho, ki je izjavil, da odklanja sodelovanje s Pašičem; poslanec HSS Kovačič, ki je izjavil po avdijenci, da je kralj mnenja, da ic vse dobro. Posamezni radikalni prvaki so bili zaslišani po večkrat. S tem je bilo konzultiramo zaključeno in odločitev je padla.
Obnovitev RR režima. Nikola Ptašič in njegovi najožji prijatelji so se zelo trudili, da bi obdržali politično situacijo v svojih rokah.	In	ne	brezuspešno.	Sicer se Nikoli
Pašiču	ni	poveril mandat za sestavo nove
vlade, poveril se je pa njegovemu prijatelju Nikoli Uzunoviču, kar je v bistvu isto. Pašič obvlada še vedno situacijo in četudi je
začasno* moral oditi v ozadje. Pašič sedaj čaka; samo trenotka, ko bo zopet udaril vmies in obračunal s svojimi nasprotniki. V novi vladi, ki jo je sestavil Uzunovič, so isti politiki, kot so bili že v Pašičevi vladi. Izpadel je	le	bivši, finančni	minister Stojadinovič,	ki	ni	hotel sprejeti1	portfelja. Resor
financ ima poleg ministrskega* predsedstva Uzunovič. Sedanji vladi ni usojeno dolgotrajno življenje.
Zemljoradniki in Nemci so se v parlamentu združili' v »Klubu poslancev Zveze zemljoradnikov«, kateremu predseduje Joca Jovanovič.
na Nemčijo in z medsebojnimi pogodbami čim bolj izbriše meje med obema državama. Na mejah nemško-avstrijskih bo odslej svoboda kretanja; trgovske in carinske pogodbe naj urede gospodarsko življenje. S to politiko bi Avstrija v resnici praktično izvedla priključitev k Nemčiji, obenem bi pa obšla vse mednarodne zapletljaje, ki bi se pojavili, če bi še naprej vodila svojo dosedanjo agresivno* politiko.
Sanacija francoskih financ. Finančnemu ministru Peretu se je posrečilo, da je v francoskem parlamentu prodrl s svojim prcdiogoimi glede uvedbe novih davkov. Herriotovi pristaši so na poseben poziv svojega, voditelja skoro vsi glasovali z vlado. Finančni minister je pri končni redakciji novega davčnega 'zakona popustil socijali-stom v vprašanju monopola na petrolej in sladkor in v tem, da je za osebni davek vstavil eksistenčni minimum. Socijalisti se vsled tega niso udeležili volitev in s tem povzročili, da je vlada* prodrlai s 236 glasovi proti 156 glasovom.
Predsedniške volitve v Grčiji. V nedeljo so s*e vršile v 12 okrožjih volitve novega predsednika grške republike. Povsod je dobil general Pangalos ogromno večino glasov. četudi so opozicijonalnc stranke izdale proglais, da scy vsi e d vladnega terorja volitev ne udeleže, je bilo število oddanih glasov izredno veliko. Jo nedeljo se vrše volitve v ostalih 23 okrajih.
Delavski pokret na Kitajskem. Sodja-listična stranka je bila ustanovljena na Kitajskem leta 1911. Kmalu je štela 400 kraj. organizacij in 400.000 članov. V Sangaju je socialistična stranka sprejela svoj program, ki je v glavnem vseboval: odprava fevdalnih predpravic, odprava nasledstvenega prava, obdavčenje dohodkov, razpust vojske in mlornarice, splošna šolska obveznost na državne stroške. Leta 1913 je bila stranka vsled svojega »revolucionarnega« značaja razpuščena. Pod vplivom ruske revolucije so kineški študenti in intelektualci leta 1920 ustanovili kitajsko komunistično
stranko (Kung-čang-Tang), ki izdaja tudi več časopisov. Vendar pa ne šteje komunistična stranka veliko organiziranih pristašev: med delavstvom 600 in omladiho 2000 članov. Imajo pa komunisti velik vpliv na Kuomitag stranko, ki se jc prvotno prištevala k radikalni meščanski, sedaj pa k socijalno-revolucijooarni smeri. Ta stranka je štela do konca 1925 400.000 pristašev. Na Kitajskem je okrog 5 milijonov industrijskih delavcev, od katerih je organiziranih v sindikatih okrog 600.000. Vsled velike brezposelnosti in znanega podcenjevanja delovne sile na Kitajskem, je sindikalni pokret zelo težaven. Revolucij on ar n a propaganda lahko pobuni kitajske mase, ne nr.iore pa odstraniti globoke vzroke socijalne bede.
Atentat na Mussolinija. Ko se je dne
7. aprila Mussolini vračal iz Kapitola, kjer sc je vršila mednarodna; konferenca za kirurgijo, je sprožila 50 letna Violeta Albina Gibson, angleška državljanka!, strel, ki je zadel Mussolinija v nos. Rana ni nevarna.
Strokovni
Glavni zbor Narodno socijalne strokovne zveze se glasom sklepa upravnega odbora vrši letos o binkoštnih praznikih v Ptuju. V soboto 22. maja se bo vršila seja upravnega odbora in delegatski zbor in sicer v Ptuju. Naslednji dan pa glavni zbor, na katerem se bodo podali posamezni referati in poročilo o delegatskem zboru. Isti dan se bo pred. zborovanjem izvršilo razvitje prapora podružnice, popoldne pa velika javna prireditev. Drugi dan binkošti se bodo vršili izleti v ptujsko okolico. Vabimo •vse podružnice, da razvijejo čim večjo agitacijo za udeležbo v Ptuj. Za polovično vožnjo je preskrbljeno. Parola vseli mora biti:
0 binkoštih v Ptuj.
Vsem organizacijami NSZ! J'e dni jc strokovno tajništvo razposlalo prvo okrož- • nico vsem organizacijam, in sicer podružnicam NSSZ in Unije. V tej okrožnici so dane smernice našega nadaljnega dela in prosimo prav vse organizacije, da se po teh navodilih ravnajo. Predvsem bodi s k rb vseh, da uvedejo red in točnost v podružnice ter da svoje vrste ojačijo. Dalje se imajo vse organizacije pripravljati na proslavo l. maja. Kjer se pokaže potreba, naj se skličejo članski sestanki in naj se to pravočasno sporoči tajništvu, da pošlje svojega zastopnika. Upoštevajte prvo našo okrožnico in se po njej ravnajte.
1. maj. Kaj kmalu pride vsako leto težko pričakovani dan, ko se ustavi vse delo in se delavstvo zbere k proslavi svojega praznika, I. maja. Tudi letos moramo 1. maj dostojno in povsod proslaviti*. Te dni so bile razposlane okrožnice o proslavi 1. maja in prosimo vse naše organizacije, da se za to proslavo takoj pričnejo pripravljati. Povsod, kjer je le možno, naj se dopoldne vršijo manifestacijski shodi, popoldne pa javne prireditve ali izleti. Po sklepu seje izvrši te proslave Narodna strokovna zveza in sicer tako*, da proslavijo povsod 1. maj* Narodno socijalna strokovna zveza in Unija skupno. Zato naj se oba odbora teh organizacij takoj sestaneta in razpravljata o proslavi. V krajih, kjer obstoja samo ena izmed obeli organizacij, izvede proslavo ta organizacija sama in povabi k proslavi vse narodno in socijaino napredno delavstvo*. O priliki prvomajske proslave izda NSSZ majski spis in je tudi v tem oziru treba postopati po navodilih okrožnice. Zbirati je povsod bisera,te za naš majski spis. Bratje in sestre! Vsi na delo za čim lepšo proslavo našega praznika, za proslavo 1. maja. Živci 1. maj!
Delovni program ZRJ v Zagorju. Zadnji »Delavsko-kmečki list« poroča, da so komunisti preimlagalii socijalne demokrate v
Zagorju im prevzeli vodstvo tnmošnje rudarske organizacije. Ko so to izvršili, so šli takoj na delo in izdali' svoj delovni program. Nas ta program ne bi prav nič brigal, če ne bi v njem bila na enem prvih mest tudi točka, ki se nas samih tiče in ki pravi, da se mora voditi boj proti vsem žoltim in štrajkbreherskirn organizacijam, kakor so demokratska samostojna Unija, fašistovska Orjuna in Narodno socijalna zveza. Lepa strokovna organizacija je to„ ki stavlja v svoj delovni program kot prvo točko hoj proti drugim strokovnim organizacijam im šele proti koncu se spomni, da je ustvarjena pravzaprav zato, da bije boj s kapitalistom. Mi se napovedanega boja prav nič ne bojimo; prepričani smo pa, da bo ravno* one, Ivi ta boj napovedujejo*, prej ali* slej glava zabolela. Gospodje komunisti na,j nam pa izvolijo povedati, kdaj smo st zaslužili naslov »štrajkbreherjcv«. Naši zagorski bratje pai nad gredo na podvojeno delo in s tem pokažejo*, da gremo preko vseli groženj naprej.
Osrednje vodstvo NSSZ imua svojo sejo v sredo, dne 14. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Radi važnosti dnevnega reda vsi in točno.
Publikacije Delavske zbornice. Delavska zbornica* je izdala brošuro »Jadranske luke« izpod peresa centralnega tajnika dr. Živka Topaloviča. V tej brošuri obravnava vprašanje naših luk ob jadranski obali- Dalje je izdala Pravilnik o zaposlenju^ tujih delavcev, brošuro o ciljih in doseženih rezultatih Mednarodnega urada dela im sled-
1 n.jič je izdala še poročilo ° kongresu delavskih zbornic v Beogradu. Vse te brošure dobijo vse naše podružnice brezplačno PTl tajništvu in se naj za iste javijo*. Tudi lahko dobijo brošure oni naši tovariši*, k' se s takimi vprašanji pečajo.
stran
Po drugih državah.
Tedenske vesti.
Vidovičev pokret in naše delavstvo.
ZOBNE NAPRAVK NA RAČUN BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA.
Zdravniška voda polaga zelo veliko važnost na nego in konserviranje zobovja. Zobovje igra v celotnem človekovem organizmu važno ulogo in zobno zdravstvo dobiva vedno večji razvoj in pomen. Iz teh razlogov se je tudii naše socialno zavarovanje moralo odločiti, da pri svojem zdravstvenem in socialno-higijeničnem udejstvovanju nc zanemarja zobne higijene in kirurgije, da ta del njegovega udejstvovanja ne spada toliko v kurativno zavarovanje, kakor pa v preventivno, katerega pa naš zakon po svojem besedilu ne pozna. Toda predpisi, kit to skrbstvo urejajo, so presvo-bodni in nimajo skoro nikaikili klavzul, ki bi om.eimlogočate zlorabe in izkoriščanje, odnosno, ki bi te izredne dajatve spravile v sklad z zavarovalno-maitematičnimi načeli. Tako se je dogajalo, da so bf 1 e zobnih naprav deležne v zelo visokem odstotku ose-be, ki so prišle v zavarovanju podvrženo zaposlenje le prehodno in začasno ter so ta kratkodobna zaposlenja uporabile, da so zahtevale najrazličnejše zobne naprave. Te osebe so pomenile le slab riziko, ki ni našel ravnotežja 'V dobriih rteikih. Da. bo liberalnost naših dosedanjih predpisov razumljiva, omenjam, da imajo n. pr. pri bolniških blagajnah v Cehoslovaški republiki (in podrobno tudi v drugih državah) družinski člani pravico do popolnoma brezplačnih plomb šele po 8 letih zavarovalne obveznosti družinskega glavarja; takih omejitev naši predpisi do sedaj niso* poznali. Posledica tega je bila, da je Okrožni urad za zavarovanje delavcev dosedaj zobne naprave dovoljeval osebam, ki so radi kratkodob-nega članstva vplačevale le neznatne prispevke,, dočirn so stroški za zobne naprave znašali znatno več. Tako je bito mogoče, da so v letu 1925 ti stroški dpsegli katastrofalno višino Din 2,082.862 ali 6‘59% vseh predpisanih premiij. Normalno v skladu z izdatki v drugih državah, bi li stroški ne smeli presegati 2% ali 600.000 dinarjev. Naravna posledica tega dejstva je visok primanjkljaj, s katerim je urad zaključil računsko leto 1925. Primanjkljaj znaša nad
2	milijona dinarjev in upravičena je trditev, da so najmanj dve tretjini tega primanjkljaja povzročile le zobne dajatve. Ta položaj je nevzdržen. Zato se je uprava urada .morala odločiti, da prošnje za popravila zobovja 'najstrožje presojai in tako spravi izdatke na zdravo višino. Dosedanje več ali manj razsipno popravljanje zobovja »a račun urada mora biti omejeno na. najnujnejše potrebe, vse druge prošnje pa morajo biti odklonjene. Urad svoje člane in njih delodajalce na ta ukrep opozarja, s prošnjo, da posamezne slučaje presojajo po motivih, ki silijo upravo urada k največji Sledljivosti. Važnejše kakor zobovje so druge nevarnejše bolezni, in skrb za zobno nego mora v sedanji krizi stopiti v ozadje, ako hočemio zavarovanje — rešiti. Pritožbe članov ali njih delodajalcev, ki bi bile morda naperjene proti odklonitvam zobo-tehničnih dajatev, naj slone ne skrbi, rešiti naše zavarovanje iz težke krize, v katero ga je pahnilo ravno dosedanje pr e»I ib e ra! no dovoljevanje zobnih naprav in poprav.
— »Narodni dnevnik« pravi, da to ni šviga-švaga politika, če je »neodvisen« list v službi kmetijacev in radičevcev in obenem zagovornik bernotovcev, radikalov in. davidovičevcev. Vse to naj ’bo baje klasična načelnost in doslednost!
— »Narodni dnevnik« zastopa »javno mnenje« petsto neredno plačujočih naročnikov. V resnici pa zastopa le mnenje onih srečnih, ki si za. šport poleg avtomobila lahko privoščijo tudi luksus lastnega dnevnika.
— »Narodni dnevnik« pravi, da bi ne bil odveč odgovor na vprašanje, kdo plačuje tisk »Nove Pravde«. Govori se, da je bil postavljen neki ultimatum in da je bil Sele nato omogočen tisk »Nove Pravde«. Poživljamo »Narodni dnevnik«, da takoj javno pove, kar mu je znanega o ultimatih. Mi namreč ničesar ne vemo ne o ultimatih, se manj pa o tem, da bi bil kdo pripravljen plačati tisk »Nove Pravde«.
— Zavezan jezik imajo sedaj tudi naši komunisti, ki so ob vsaki priliki drugim
zakon o zaščiti države. Sedaj so spravili na beli dan zakon o zaščiti države tudi v sovjetski Rusiji, v domovini komunistov, ki pa je je veliko bolj reakcijonaren kot je naš, ker je za VSako malenkost predpisana smrtna kazen. _ Menda ne bodo trdili, da so tudi ta zakon na Ruskem izglasovali buržuji? Ra pri naših komunistih je vse mogoče!
Naši velesejmi. Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčije bolj prrprosto, takos kaikor borza, in združuje v sebi nazornost razstave,, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je ne-»bhodno potrebno in zato je postalo trajen ^lcn naprav modernega svetovnega gospodarstva. y0 priča že. dejstvo, da hoče skoro vsaka dQžeia imeti! svoj velesejem, in to )u vsi depresiji t|i pomanjkanju denarja.
Torej se sejmstvo narodno-gospodarsko in zasebno-gospodarsko vendarle izplača in stroške kmalu spet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. Ali p.a je potrebno, da je toliko velesejmov, kakor jih šmatmto sedaj? To odloči1 vsaka dežela zase. Ona najbolje ve, ali ji prinaša velesejem uspeli ali. ne. Strokovnjaki, ki o tem odločajo, so. seveda v prvi vrsti trgovski in industrijski sejmski interesenti. Nai te se je uprava Ljubljanskih velesejmov obrnila s tozadevnim vprašanjem in 85% jih je odgovorilo z »da«. Tudi je večina njih že vposlala svoje prijavnice za VI. Ljubljanski velesejem od 26. junija do 5. julija 1926. To naj bo v spodbudo vsem, ki se še niso odločili za. Sodelovanje, da se požurijo s svojimi prijavami.
— V restavraciji na blejskem gradu se do vštevši 31. maja oddajajo sobe državnim nameščencem s popolno oskrbo in hrano za 25 dinarjev dnevno. Bivanje na blejskem gradu jc ugodno posebno za rekonvalescente.
— Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja. Osrednja! zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani priredi o priliki velesejma (od 1. do C. julija t. 1.) poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično iin praktično) obravnavali popolnoma objektivno vsi raznovrstni načini konzerviranja (vkuhavanje sočivja, jagodičevja, sadja, sušenje in pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina. v domačem
t gospodarstvu in, v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd. itd,.). Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodarskimi strokovnjakom, okrajnim ekonomom, vodite-Ijem(icam) raznih zavodov, gostilničarjem, sadjarskim, vrtnarskim in treznostnim organizacijam, zadrugam in kmetijskim društvom, ženskim društvom, za napredek vnetim sadjarjem in vinogradnikom, viničarjem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo in skušajo reševati ta gospodarski i:n zdravstveni problem v svojem delokrogu. Vsi interesenti iz cele države naj pošljejo (neobvezne) prijave čirn-preje osrednji zadrugi »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Po tem roku bodo- dobili prijavne pole in natančnejša pojasnila.
— Krvav roparski napad na inejl. Na veliko soboto se je na postaji Prestranek pri Postojni odigral obžalovanja vreden dogodek. Do zob oborožena roparska tolpa je napadla carinski urad na postaji okrog 6. ure zvečer, ko so uradniki delali dnevni zaključek in pospravljali denar. Postavljeni so bili v tak položaj, da s.i niso mogli poma-Katr. Gledati so morali mirna, kako so banditi ropali razne vrednosti v znesku 246.000 lir. Pri odhodu so sobo zaklenili in odšli. Nato se je eden izmed uslužbencev ojunačil in vdrl pri vratih na prosto ter pričel klicati na pomoč vojaško stražo in fina,ličarje, ki so se nahajali na železniški postaji. Takoj so jo udrli za banditi in pričela se je bitka. Pri teni sta padla dva bandita, en fašist ter en finančni stražnik. Ostali banditi, ki jih jc bilo več, so ušli z denarjem v gozdove. Zasledovanje se vrši. Italijani »vračajo krivdo na slovensko ljudstvo, nad katerim sc je pričel strahovit pritisk, kakor ob vsaki taki priliki Svoje mučeništvo pa razglašajo Italijani po vseh svetovnih listih, vse piše o senzacijonelnein napadu na jugoslovanski meji.
— Sam se je hotel operirati. V opekarni pri Brdu je pvošli teden umrl ondotni nočni čuvaj vsled izkrvavitve. Mož je imel hudo kilo, ki mu je delala velike težave, toda v bolnico ni hotel. Živel je v fiksni domišljiji, da lahko sam izvrši tako operacijo. Na veliki četrtek je na bolnem delu telesa napravil prerez. Ker pa. je pričela močno vhajati kri, s svojo' »operacijo« ni mogel nadaljevati. Vzel je pripravljene cunje in kis ter pričel z obkladki. Toda krvi ni mogel ustaviti. Vsega v krvi so našli sosedi mrtvega.
— Najden meteor. 3. t. m. so ljudje v Oberw61zu videli lep prizor in doživeli nemalo vznemirjenja. Pokazal sc je okrog 8. ure krasen zvezdni utrinek, obenem pa je nastala močna eksplozija in po strehah je zaropotalo, tako da so ljudje prileteli iz hiš. Pri tem pa je nekdo našel na ulici neko žarečo stvar, ki se je kmalu ohladila.
V	predmetu so spoznali' meteor, ki, je padel na tla in se razpočil na drobce. Največji drobec tehta 17 dekagramov in je rumenkaste barve. Par tednov prej so doživeli isti pojav z eksplozijo*, samo kamna niso n^šli.
— Velikanski dvonadstropni most so
31. marca izročili v promet v Hamburgu. Most gre preko reke Ribe do pristanišča in je dolg 500 m ter 21 m širok. Zgoraj je cesta za vozila, ki se kretajo v 4 vr,stali, ob strani pa 5 m širok hodnik za pešce in tir za cestno železnico, ki veže severni del pristanišča z južnim. Spodnje nadstropje pa služi samo za železniški promet ter so na njem 4 tiri.
_ Tudi drugod se vrše ropi. Iz Nemčije poročajo, da se je v noči na veliko nedeljo izvršil roparski napad na blagajne glavnega poštnega urada v Lodzu. Izropan je bil ves
denar. Značilno je, da. se je vlom izvršil v navzočnosti treh uradnikov, ki so bili v službi kot stražarji blagajn, ki pa o vsem nič ne vedo. Možakarje, so zaprli. — Najbrž so jih roparji na kak način omamili.
— Še en rop za praznike. Za velikonočne praznike se je izvršil še tretji vlom; in sicer na Semmeringu v Avstriji. V nekem prvovrstnem hotelu, kjer so ložirali razni aristokrati in magnati, so se izvršile velike tatvine in prefrigani vlomi. Okradenih in oropanih je bilo več gostov, zginilo jc več dragocenih nakitov in znaša škoda baje par milijonov šilingov.
— Zdravnik — morilec. V Kolmi jc umrl v neki bolnici neki arhitekt, ki ga je zdravil zdravnik, kateri je živel v prisrčnem razmerju s pacijentovo rodbino. Pred dnevi je dobil pacijent od zdravnika injekcijo živega srebra, ki je bila tako močna, da je mož podlegel. Zdravnik je nato zginil. — Pravijo, da gre brezdvomno za denar.
— Potopljen parnik. Te dni se je potopil angleški parnik »Darrigo« in z njim 22 mož posadke. Rešili so samo kapetana in njegovega sina..
— »Miroljubni« fašisti so na veliki petek v Bark ovij ah pri Trstu napadli upravitelja »Edinosti« ter ga tako pretepli, da je moral iskati pomoči pri zdravniku. Isto noč so' fašisti navalili na. hišo posestnika Pertota ter jo bombardirali! z debelim kamenjem. Hiša je močno poškodovana, gospodar Pertot pa močno ranjen in so morali tudi klicati zdravnika. — Tako se godi našim v blaženi in pravični Italiji.
— Prijeta vlomilca. V Zagrebu se je policiji vendar posrečilo dobiti v roke vlomilce, ki so oropali blagajno na univerzi. Prijeli so dva lopova, ki imlata na vesti še veliko drugih vlomov na Hrva.tskem. Govori se o škodah, ki znašajo skoro 1 milijon dinarjev.
LjubSjana.
— Krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 18. aprila 1.1. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne pri »Panju« družabni večer z zanimivim sporedom. Vabijo se vsi tovariši delegati in člani ljubljanskih krajevnih organizacij.
— Vidovičev klub v Ljubljani. V Ljubljani se je osnoval Vidovičev klub, kateremu na čelu stoji kot predsednik akademik g. Hugo Bajuk in kot tajnik naš tov. Vladimir Kravos. Klub iimia namen, da zbere v svoje okrilje vse člane Vidovičeve dopisne šole za* odrasle in prijatelje tega pokreta. Klub bo otvoril v kratkem različne tečaje, v katerih bodo člani profesorji, učitelji in akademiki predavali ' člamom-učencem o vseh srednješolskih predmetih. Vsa potrebna navodila o dopisni šoli, potom katere se v dveh letih lahko absolvira celo gimnazijo, kakor tudi informacije o pokretu samem
prrnv rad daje naš tov. Kravos, na katerega i se je pismeno obrniti. Njegov naslov je: Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom,
— Naše nesrečno Posavje. Vsako leto je prizadeta kaka vasica na Posavju. Kar po vrsti bi lahko našteli večje in manjše požare, ki so se vrstili leto za letom in pokonča vali imetje naših pridnih Posavcev. Tomačevo kar parkrat zaporedoma, potem Ježica, Stožice, Savlje, Kleče itd. Komaj se malo zacelijo rane, že pride druga katastrofa. Tako je na velikonočni ponedeljek zopet nastal ogenj v Savljah, kjer je pri Maitjanovih upepelil popolnoma nova gospodarska poslopja, ki so jih komaj postavili po zadnjem požaru. K sreči je bilo ta dan krasno mirno vreme, brez vsake sapice. Drugače hi bila nevarnost tudi za sosedne hiše. Ogenj je bil baje podtaknjen.
— Nezgode na Šmarni gori. Na velikonočni ponedeljek je bila Šmarna gora polna izletnikov. Naravno, da vsi pri mizah niso mogli dobiti prostora, zato so posedli po travi Ker pa nekateri nebrzdani pobalini in tudi dekleta še vedno ne vedo, kako se mora človek obnašati na izletih, se je pripetilo' par nezgod. V nekega dijaka, ki je s starši ležal na pobočju hriba, je priletel precej velik kamen, ki ga je razposajenec sprožil po strmini. Deček je dobil znatne poškodbe na glavi, lahko pa bi bila poškodba težka in tudi smrtna. —. Zopet drugje so neprevidni ljudje zanetili ogenj v suhem listju. Pričela je goreti trava, resa, pa tudi grmičevje in drevesa. Pogorelo je precejšen kos hriba. — Ali ljudje res ne poznajo nikakega obzirna, ali res nc vedo, kako se naj vede človek v naravi?
— Otrok se ie zadušil drugače zelo skrbni ženi železničarja K. v Šiški ravno na veliki petek. Svojega dojenčka je dejala na predvečer v voziček spat. Ker se otrok v petek zjutraj nenavadno dolgo, ni zbudil,) je šla pogledat ter našla otroka na obrazu ležečega in mrtvega.
— Iz sejma. V sredo je bil v Ljubljani semenj. Pozornost je vzbudil kmetič iz kamniškega okraja, ki je izpraznil svoj hlev do zadnjega repa in gnal živino na semenj. Bile so tri kravice, dv.a mršava vola* jun-ček in telica. Na vprašanje, zakaj vse prodaja, jc odgovoril: »Ker ne gre več! Denarja ni, zaslužka ni, davkov plačati ne morem. Namesto da gre vse na boben, prodam. Potem pa bomo šli po svetu!« —‘Zenici pa so rosile oči, ko je gledala obupanega moža. — Ali hočemo, še več dokazov, da taiko ne more in ne sme več naprej? /
Prejeli smio:
V zadnjem času se je jel tudi po Sloveniji javljati pokret etičnega prerojenja v duhu Vidovičevih načel, zato se nam zdi potrebno, da o tem pokretu vsaj na kratko spregovorimo par besed.
Kdo je Vidovič in kaj hoče?
Vidovič je človek, ki hoče potom izobrazbe in srčne kulture ustvariti novega človeka. Vidovič je človek, ki je po dolgoletnih skušnjah prišel med narod, da ga duševno prerodi in pripelje v boljše, v novo življenje.
Vidovič je sin priprostih, siromašnih staršev. V svoji rani' mladosti je bil pastir, ki je pri svojem vsakdanjem poslu trpel, ker je hrepenel, silno, hrepenel po izobrazbi, po spopolnitvi. V svoji mladeniški dobi (v 22. letu) se mu je nudila prilika, da je dobil knjige v roke in se v teku enegia leta pripravil tako temeljito, da je v enem letu predelal celo. gimnazijo in napravil državni izpit, odnosno mlaturiral. Ko se mu je delno izpolnila davna srčna želja, se je vpisal na univerzo,, kjer pa ni dolgo izdržal, kajti svoje sile ni hotel trošiti v druge namene, kakor le v te, da pomaga svojemu bližnjemu, da pomaga zatiranemu v novo življenje. In šel je Vidovič na delo.
V Sarajevu ga najdemo najpreje med socialističnimi organizacijami in izdajatelji socijailističnega glasila. Pa ta krog tudi ni bil za njega. Nikakor se ni strinjal, da se delavec drži v temi' zato, da se ga lažje izrablja v gotove namene. Njemu je bilo tako delovanje preozko, pretesno, hotel je delavca dvigniti višje, hotel je v njem obuditi pravega človeka, novega človeka. In zbral je krog sebe majhen kader takih, ki so hoteli, v novo življenje. Otvoril je svojo šolo- po metodi, katere je sam iznašel, da se v dveh letih predela cela srednješolska snov.
To metodo je spopolnil, opilil, prilagodil današnjim razmeram in nastala je Vidovi-čeva šola za odrasle. V tej šoli je izobrazil nebroj delavcev in takih, ki so hrepeneli po višji izobrazbi. Pri tem ga ni vodil rnate-rijalizem in tudi svojem učencem to odsvetuje. Vidovič pravi: Ni ravno treba, izobrazbe za zboljšanje svojega položaja, izobrazba je potrebna, da sc potom nje vlije v naša srca srčna kultura. Delavec in človek sploh je brez višje izobrazbe težje dostopen srčni kulturi, kot pa z višjo izobrazbo. Zato je taka izobrazba cilj za dosego njegovega namena, za dosego večje srčne kulture in v zvezi z njo, za dosego novega človeka.
Pa ne samo šolo. Vidovič je ustanovil tudi svoje društvo, kjer zbira one, ki streme za tem, da v.neso v človeška srca čim več srčne kulture, da potom nje ozdravijo razdrapane povojne razmere, da potom nje pobijajo povojno nemoralo in ozdravijo naš narod na vseh teh boleznih. Ta društva imajo namen ustvariti novega človeka.
Vidovičeva ideja je danes razširjena po celi naši prostrani državi. Najpreje se je raznesla po Bosni in odtod naprej po celi državi, menda šele naposled je prišel ta pokret tudi v Slovenijo.
Ce pazljivo zasledujemo cilj Vidoviče-vega pokreta in pogledamo delavske razmere pri nas. si moramo biti na jasnem, da je tak pokret pri nas prepotreben. Danes prav težko govorimo o kaki srčni kulturi pri našem delavcu, jc to žalostna, a resnična konštatacija.. Redko, zelo redko pa
— Čič ga ie rešil. Poročali smo že, da je morilec Cič, ki so ga pred kratkim v Mariboru s svojim šefom vred obesili, izpovedal in priznal umor tudi nad trgovcem Rosenfeldom, zaradi katerega je bil obdolžen in celo na smrt obsojen ter potem v dosmrtno ječo pomiloščen neki Polak. Na podlagi te izpovedi je mariborski senat oprostil Polaka obtožbe ter kazni. Vendar pride Polak iz ječe šele drugo leto, ker je zaprt tudi še zaradi tatvin, ki jih je priznal.
— Narodno gledališče. Pred Veliko nočjo smo imeli zopet enkrat ljube nam znane goste družbo Hudožestvenikov, ki je nastopila v treh predstavah, polnih navdušenja in hvaležnega občinstva — razen pri prvi predstavi, za katero je bilo premalo reklame in — previsoke cene. — Sicer pa smo samo ponavljali: grofico Marico, »Beneškega trgovca«, »Žlahtnega meščana«. Za 9. t. m. je bilo napovedano gostovanje, koncert Gidijc Buccarini ki hoče pred odhodom v Ameriko tudi Mariborčanom privoščiti užitek svoje umetnosti. Premijera opere »Možiček« in »V vodnjaku« se je morala še odložiti. Občinstvo si prav iz srca, želi v letošnji sezoni slišati in uživati kako večjo, resnejšo opero, letos je intendanca v tem oziru bolj skopa, kator je bila lani in predlani, čeprav so bile tedaj gmotne razmere še — žalostnejše.
— Velikonočna slana In led. Nihče ne bo tajil, da letošnja Velika noč ni bila vseskozi izredna, kar se tiče vremena. Tega, naravnost krasnega vremena ni nihče pričakoval, pa tudi ne takšnega mraza, zlasti na Veliko nedeljo. Zjutraj je izgledalo, kot bi bil čez noč pobelil sneg hrib in dol, tako močna je bila slana. V višjih legah je bil ob manjših stoječih vodah še opoldne led, seveda tenak. Na grebenu Pohorja je zmrzel vzdržala skozi celi dan in se odtajala le
lahko govorimo o višji Izobrazbi našega
delavca. Marsikdo simiatra^ da je našemu delavcu višja, izobrazba nepotrebna. Življenje pa nas uči, da človek nima nrkoli dovolj izobrazbe. In če pogledamo izobrazbo delavcev v kulturnejših državah, vidimo,
' da smo pri nas v tem vprašanju zelo zaostali. Posledice tega pa vidimo v vsem našem narodnem življenju. Je torej tak pokret za naše razmere zdrav in potreben.
Vidovičev pokret se je pričel pri nas hitro širiti. Vsi, ki streme za boljšim življenjem in za prerojenjem našega naroda, kateremu imianjka srčne kultuTe, so se oprijeli Vidovičevih načel in jih pričeli razširjati med narodom, a žal med njimi pogrešamo zopet naše delavstvo. Naš delavec tudi ta pokret gleda samo od strani in vidi v njem svojega sovražnika. Naš delavec je že osvojil načelo, da je vsakdo, ki ima višjo izobrazbo, že njegov sovražnik in sovraži zato od uradnika naprej vsakogar, ki ne služi kruha z delom svojih rok. To stališče našega delavstva je pogrešno.
Vidovič sam je praktično pokazal, da mora biti tudi naš delavec na višku izobrazbe, ako* hoče biti dostopen srčni kulturi in potom nje postati nov človek. In šele z novim človekom prične za narod nova in boljša doba. 2ato miora delavstvo v prvi vrsti pozdraviti Vidovičev pokret in se ga oprijeti ter ga smatrati za novo pot, po kateri pride do boljšega življenja.
Vidovičev pokret pa nas spominja na pokret na Češkem. Naš Klofač in Pulpan sta tudi pričela s pokretom, ki je Vidovi-čevetnu popolnoma enak. Tudi ta dva sta pričela med proletarijatom širiti kulturo s parolo: Da se bo rodil nov človek le potom srčne kulture in izobrazbe. Vidovič izdaja svoje glasilo »Novi čovjek« in tudi na Češkem je izhajalo glasilo »Novi človek«, ki je propagiralo idejo velikega Klofača in Pulpana. In uspehi na Češkem niso izostali. Danes vidimo v češkem delavcu novega človeka, ki si je potom izobrazbe dobil srčno kulturo in se je prerodil. Današnji češki delavec ni delavec minulih časov, on je nov človek, ki tudi dandanes Še išče izobrazbe in po njej hrepeni, ker vidi v njej svojo rešitev. Klofača, Pulpana in Vidoviča bi lahko postavili v eno linijo. Vsi trije so vstopili v službo naroda., hoteč ga potom izobrazbe preroditi v novega človeka.
Mi narodni socijalisti moramo Vidovičev pokret pozdraviti kot zdrav pojav. V njem /moramo videti to, kar so naši bratje na Češkem videli* v Klofačevem. pokretu. Edina razlika je v tem, da je Klofačev pokret bil predvsem narodno socialističen, medtem ko je Vidovičev naroden in nadstrankarski. Vidovič je izključil iz svojega pokreta vsako politiko in se tudi ne dotika verskih vprašanj. V njegov pokret je vzel strpnost, ki je tudi izraz srčne kulture.
Na kratko smo povedali, kdo je in kaj hoče Vidovič.
Želimo le, da bi ta pokret našel odmeva tudi v naših vrstah, da bi tudi naši bratje videli v tem pokretu novo pot, pot k novemm človeku. Ne pozabimo, da leži le v izobrazbi in srčni kulturi bodočnost naroda. Vidovičev pokret naj se razširi tudi med nas in vlije v naša srca čim več srčne kulture, da se prerodimo in stvorimo enkrat novo državo z močnim in zdravim narodom, z novim človekom.	V.	K.
na solncu posebno izpostavljenih mestih. Planinci v Mariborski koči so se stiskali okoli zakurjene peči, dočim so se n. pr. o Božiču 1924 greli na travi pri + 35° C. Topot je toplomer kazal največ + 10° C. Pač pa je solnce na mestih zatišja pred hladnim vzhodnikom strupeno žgalo v kožo. Oba dneva je vel oster vzhodnik. Veliki ponedeljek je bil nekoliko toplejši in jasnejši na obzorju. Človek bi bil pri taki vedrini in vetru pričakoval bogve kako krasen razgled. Pa ga ni hotelo biti. Baš na obzorju vse naokrog je kakor ob visokem poletju oba dni ležala oblačna koprena metre visoko ter zastirala vsak izgled v daljavo. In ravno sever ter vzhod sta bila najbolj zaprta. — V torek nato pa naenkrat zopet taka vročina. Že zjutraj + 15°, opoldne + 25° C senca, 32° R na solncu. In pri tem solnce tako žgoče, da ni bilo mogoče vzdržati na enem mestu tudi vajenim. Odkod te izredne spremembe? Na ozemlju od zapada proti vzhodu SO' se prve dni Velikega tedna morali izvršiti velikanski procesi prirodnih sil, ki so prišli do izbruha najpreje v katastrofalnih neurjih, ki so obvladali cele dežele in posebno hudo divjali na morju. To je na naše ozemlje vplivalo razčiščujoče, a obenem hladno. Nato pa je za Veliko noč prišlo zopet do večjega ognjenlškega izbruha na severu in zapadu, kar nam je prineslo izredno visoko temperaturo. Ako se mod tem proces izbruha ne premesti na jug (Sicilijo), kar se sedaj že tretje leto redno dogaja, je morala že 8. najpozneje 9. aprila nastopiti reakcija z večjo padavino. V dTu-gem slučaju pa zna temperatura doseči še višjo stopinjo, toda ob večjih lokalno vplivajočih vetrovih in potresih. Bati se je pa občutnejše reakcije z ozirom na nenadoma vzcvetelo drevje, a bati se je tudi posledic zgodnje suše, ki jo smemo pričakovati v slučaju zopetnega večjega delovanja italijanskih ognjenikov.
Maribor.
I ||L||\Cir\IIIAAr\ pisalni stroj ie dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu.
UNUtKnUUU Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana	St
Pogovor o tem in onem.
Pogreb cesarja Franca Jožefa.
P;t ne oni na Dunaju, temveč v gali-škem mestu Zaplotovu v sedanji republiki Poljski. Stvar se je dogodila sledeče: Neki poljski davčni uradnik je pri obisku Zaplo-tov.a opazil, da stoji pred mestnim magistratom Se vedno v doživljenski velikosti soha bivšega cesarja avstrijskega Franca Jožefa'. Naznanil je slučaj pristojni oblasti in okrajno glavarstvo je dobilo nalog, da mora omenjeno soho takoj pustiti odstraniti. Toda na splošno začudenje so se mestni očetje za pl oš ki soglasno uprli ukazu okrajnega glavarstva iu	izjavili,	da	je	Franc
Jožef zelo	priljubljen	in spoštovan	pri	vsem
prebivalstvu, tako pri Poljakih, kakor tudi pri Ukrajincih in Judih. Toda oblast se ni brigala za te splošne simpatije in je ponovno odredila, da mora spomenik v desetih dnevih	izginiti.	Osmega	dne	po	sprejemu tega	ukaza so	priredili	slavni mestni
očetje zaploški slavnosten sprevod, katerega se je morala udeležiti tudi šolska mladina, pred magistratom je star avstrijski veteran držal jokav poslovilni govor, nakar so prt zvokih »radeckimarša« položili Franca Jožefa v s cvetjem okrašeno krsto, katero so nato položili na mestnem: pokopališču k večnemu počitku, če bodo pritrdili na grob še napis:	»Tu počiva cesar
Franc Jožef«, potem zgodovinarji čez leta ne bodo vedeli, ali je pokopan Franc Jožef pri očetih kapucinih na Dunaju ali v Zaplotovu.
170 milj na krokodilovem hrbtu.
Angleški časopis »Daily Mail« je objavil v resnici zanimivo vest, dal je znani krotilec krokodilov kapitan Wall dokazal, da se da na krokodilih tudi jezditi. Stavil je, da prejaha na krokodilovem hrbtu vso pot po morju od Palmas do Valence na Balearih,' katera meri 170 milj. V resnici si je napravil nekako sedlo, katero je pritrdil na krokodilov hrbet in brez kakršnihkoli vajeti ali drugih usmerjevalnih sredstev se je podal ponoči na pot. Po dvanajstih urah in 46 minutah je dospel na svoj cilj in dobil dogovorjeno' stavo desetlisočih peset. Celo pot je uravnaval krokodila samlo s svojimi nogami in pritiskom na krokodilove boke. Izjavil je, da ni po tej poti prav nič bolj izmučen, kot če bi bil prevozil teh 170 milj na kmečkem vozu. Kapitanu iu krokodilu je pobrežno prebivalstvo priredilo ogromne ovacije. Parnik »Balcares« je ekscentričnega kapitana osvetljevali celo pot s svojimi električnimi reflektorji. Krokodil, ki ga je kapitan izbrat za svojega jezdnega konja na tej poti, je baje stai štiristo let. — Za resničnost dogodka prepuščamo odgovornost seveda listu »Daily Mail«.
Cenzura.
Ko je bilo iznajdeno 'knjigotiskarstvo, ni ta iznajdba povzročila nikjer toliko strahu, kot v Rimu. Malo »vetiljko srednjeveške kulture je katoliška cerkev dobro skrivala po svojih samostanih, kjer so skoro izključno menihi predstavljali:	pisateljski ceh.
Knjige so se širile edino potoni prepisovanja in cerkev je imella vse možnosti razširjati, kar ji je prijalo in potlačiti, kar bi ji 'lahko škodilo. Knjigotiskarstvo pa je naenkrat ogrozilo to temno idilo.
Srednji vek je bil zlati vek rimskokatoliškega klošterstva. Tam je bila skrita borna srednjeveška kultura, pa tudi vsa razuzdanost tajnega samostanskega življenja. Duhovniki so se v samostanih vdajali samtopašnostii in objestnosti, toda samostanski zidovi niso dovoljevali vpogleda nepoklicanim — preprostemu ljudstvu. In če je kdo kaj izvedel o nevrednosti življenja za samostanskimi zidovi, sc je vest o tem širila le polagoma po ustnem izročilu. Knjiga je ogrožila tudi to počasnost obveščanja. Vsled tega so papeži: uvedli prvo književno cenzuro, cerkveno cenzuro.
Prvi je uvedel cenzuro papež Leon X. v 15. stoletju. Cerkvena cenzura je odrejala pod grožnjo prokletstva in večnega pogubljenja, da morajo knjigotiskarji pred tiskanjem vsake knjige predložiti isto škofu in je prepovedala tiskanje, če škof ne potrdi njene vsebine. Kjer je imela cerkev tudi posvetno moč, je neposlušneže kaznovala z najstrožjimi kaznimi, često celo s smrtjo. Toda kakor vsako nasilje samo povfcčava odpor, tako je tudi papežka cenzura dosegla prav nasprotje od pncga, kar je doseči hotela. Knjige so se razširjale temi bolj, čim bolj so v Rimu navijali cenzurni vijak.
Že v 16. stoletju se je razširilo povsod toliko knjig »protiverske« vsebine, da je morala cerkev ustanoviti drugo institucijo, takozvani indeks knjig,, ki jih rim1, kat. cerkev prepoveduje tiskati, razširjati in čitati. Ta indeks obstoja še danes in postaja seveda leto za letom obsežnejši. Ta indeks je igrati veliko vlogo pri: vseh krvavih zasledovanjih drugovercev, pri »sveti« inkviziciji in je tudi naš narod ob dragocen kulturni materija! (Sežiganje Trubarjevih molitvenikov in sv. pisma.) Tudi sedanji škof Jeglič je po zgledu svojih prednikov preklel Cankarjevo »Erotiko« in ker je po sedanjih zakonih ni mogel javno na grmadi sežgati, jo jo pa pokupil in tako zabranil dostop širši javnosti do nje.
K - gorečim zastopnikom! cerkvene cenzure spada tudi papež Pij IV., ki je prepovedal celo vseučtliškim profesorjem in drugim znanstvenikom čitati knjige, katere je katoliška cerkev proglasila za »brezverske«. Ta prepoved se je vnesla celo v kanonsko pravo. Pij V. pa je hote! sploh ves tisk podvreči cerkveni cenzuri, toda s svojo pretirano zahtevo ni uspe!
Razumljivo je, da so papeškemu zgledu sledile polagoma tudi vse druge posvetne oblasti, katerih absolutizem in tiranijo je ogrožala svobodna knjiga. Tako je nastala poleg cerkvene še posvetna cenzura, ki se je razširila po celem svetu. Cesar Karel V. je prvi podredil cenzuro policijskim organom.
Preko vseh teh ovir pa se je književnost hitro razširila po vsem kulturnem svetu, dokler ni dosegla današnje višine in dokazala, da je — nepremagljiva.
Ne pustite poljuhovati svojih otrok od tujih Hudi.
Razvada ne prestane biti razvada in ne postane nič boljša s tem, če je zelo razširjena. K takim razvadam, ki jim zdravniki zaman odporu je jo, spada tudi poljubljanje otrok. Nekatere ženske, ki bi se od ljubezni do otrok najraje razlezle — na jeziku seveda — kažejo to ljubezen zek> rade s tem, da ob vsaki priliki poljubljajo otroke svojih znancev. Včasih, posebno če je v družbi svojega zaročenca, hoče taka ženska s tem pokazati, kako dobra mati da bo svojim otrokom, ko hoče že tuje otroke od »ljubezni požreti«. Seveda, kadar taka dekleta pozneje res postanejo matere, izgle-da včasih cela stvar precej drugače. Otroci navadno poljubljanje nimajo radi, izogibljejo se milu na vse načine in često povedo odkrito1 svoje mnenje ljudem* ki niso nikdar siti lizanja, 7,a kar so seveda karani, češ, da se nespodobno’ obnašajo. In vendar ima tak otrok ne enkrat, temveč desetkrat prav! Poljubovanje otrok ni' v prav nobeni zvezi z resnično ljubeznijo do njih. Otroke (tudi tuje) imamo lahko zelo radi, ne da bi jih morali vsled tega venomer poljubljati. Otroško zdravje se s to razvado resno ogroža. Mnogi ljudje sc te nevarnosti niti ne zavedajo. Domnevajo, da so popolnoma zdravi in često je to tudi resnica, toda pri tem pozabljajo, da lahko s poljubljanjem prenesejo na otroka bolezen, ki njim samim ne more škodovati1, ki pa otrokovo zdravje lahko prav resno ogrozi. Vsakdo, ki ima otroke rad, bo našel izven poljubljanja dovolj prilike, da jim izkaže svojo ljubezen in se ne bo zatekal k poljubljanju, ki je poleg vsega večini otrok še neprijetno. Dovolj je že, če starši poljubljajo svoje otroke, eventuelno je to dopustno še med brati in sestrami, toda dalje ne smemo iti! Matere bodo storile prav, če poskrbe za to, da njihove »dobre« prijateljice ne bodo poljubljale njihovih otrok.
m\NS\Wo*
vsled avojiVi dobrm s/Dtošnopriljubljena
CIKORIJA-
!=tI
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS
je naš najboljši domači informacijski zavod.
ima v vseh krajih zanesljive zastopnike.
obvešča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijsldh podjetij in privat. oseb. ove informacije so vedno točne, iz-1 črpne in hitre, se nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11 Beograd.
_ ov telefon je 6—25, njegov brzojavni ' naslov Argus.
Tajinstveni morilec deklet.
»če bi le vedel, kje sem zgubil nož, vsekakor na vrtu ali pa v dimniku, no, našli ga itak ne bodo in če tudi, vendar nihče ne bo vedel, čigav je. Peklenšček vražji, prav neprijetno bi bilo, če bi ga bil zgubil v spalnici lepe lordove hčerke, toda to je izključeno, Saj bi: bil moral slišati, če bi bil padel na tla. — Ta blondinka je zares očarljivo lepa deklica, moja gospodarica skoro ni lepša!«
Pitt medtem seveda hitro koraka naprej.
»Ah, kako sem končno že vesel, da je zadeva že za menoj, prav pošteno sem že izmučen. Glej, glej — v hiši gori še luč — seveda mojo gospodarico že tare radovednost. Njena prijateljica hoče vendar poročiti lorda samega, hahalia!«
Kot zasleden pes jo ubere Pitt v smeri luči ter kmalu pride do hiše, katere vrata mu odpre Terezina sobarica.
»Stopi le hitro noter,« šepne Irec,, »čakajo že na tebe.«
Pitt takoj stopi v sobo. Tereza sedi poleg svoje prijateljice na (livanu. Iznenadena se ozre na vstopivšega,, zapiči vanj svoje žareče oči kot da hoče prodreti v njegovo notranjščino, obenem pa mu reče:
»No?«
»Vse se je posrečilo, miilostiva gospodična, vse. Nakit sem na prav pretkan način vtihotapil v poročnikovo spalnico, potem pa na primernem mestu preža! dokler ni lord Weston opazil nakita.«
Tereza im Manuela od veselja obe hkra-tu vzklikneta.
»Kaj se je pripetilo potem?« poizveduje Tereza.
Pitt skomigne z rameni, rekoč:
»Lord je zopet odšel iz spalnice, seveda ga je še prej pograbila divja besna jeza. Potem sem ga še enkrat videl, ko je hitro stopil v spalnico ter pokazal nakit poročniku. Oba sta bila strašno razburjena. Kaj sta govorila, pa nisem slišal.«
»Je že dobro, Pitt, svojo nalogo si izvršil bolje kot sem se nadejala, zato bo tudi: tvoja nagrada večja kot si predstavljaš. Sedaj pojdi k počitku, gotovo si truden, jutri se pogovorimo naprej!«
Irec poljubi roko lepe pustolovke ter odide. Tereza se obrne k svoji prijateljici:
»Ali si zadovoljna, Manuela?«
»Še več kot zadovoljna. Nikdar nisem verjela, da je Pitt v stanu izvršiti nemogoče stvari; res pretkan dečko, ta Pitt.«
»To je postal po mojih navodilih,« odvrne Tereza s ponosom. »Takoj sem spoznala, kaka nadarjenost tiči v tem tedaj popolnoma propalem dečku. Udan mi je naravnost slepo.«
Manuela živahno prikima.
»Ampak kaj se bo sedaj zgodilo? Ali misliš, Tereza, da bo lord Weston razdrl zaroko?«
»Brez dvoma!«
»Toda če prijateljica mlade dame in vsa služinčad potrdi, da je Beatrica Hudson do-tičiio noč vendarle prebila v hiši svoje prijateljice?«
»To se ne bo zgodilo in.sicer iz prav enostavnega vzroka. Lord VVeston je plemenitaš in kot tak gotovo ne bo rekel, da je dobil dokaze za nezvestobo svoje neveste, marveč bo Beatrici Hudson v obliki pisma sporočil, da razdere zaroko, ne da bi pobližje navedel vzroke. Kaj naj mlada dama potem počne? Njen oče je že v letih, — zato bo takoj odšla iz Škotske ter se podala na daljše	potovanje. Kolikor jo namreč	poznam, je	mnogo preponosna,	da	bi
svojega zaročenca poprašala po vzrokih, ki so ga dovedli do razdora zaroke.«
»Kar si povedala, je videti zelo verjetno.«
»In tako se bo tudi zgodilo, le zanesi se na to, Manuela. Le na eno stvar sem pozabila in to nama more prekrižati najine račune, toda tega ne moreva preprečiti.«
»Kaj meniš	s tem, Tereza?«
»Da, draga	moja, prav mogoče	je,	da
sta.se lord Weston in poročnik Cohvell v svoji razburjenosti obkladala z žalitvami, ki morejo imeti za posledico — dvoboj.«
Mamielo ta možnost prav neprijetno dime.
»To bi bilo pa prav neprijetno.«
»Vsekakor, draga Manuela, toda le v tem slučaju, da bi lord VVeston padel v dvoboju. Iu tega rti smatrati kot gotovo. Ce bo pa samo ranjen, potem- mu rntoreš cclo streči kot usmiljena sestra ter mu morda že pri tej priliki vzeti lepo vsotico.«
»Da, da bi bilo mogoče.«
»No vidiš, vse ima tudi svojo dobro stran.«
»Toda če bi bil ubit?«
»Potem sc tolaži1, da je še mnogo bogatili in odličnih mož, ki se ti bodo laskali,« odvrne Tereza.
Manuela se nasmehne. Saj je ona srčno ravno tako posurovela kot njena prijateljica. Pod lepimi, očaruiočimi oblekami1 tičita prava vraga, ki ne poznata usmiljenja.
*
Približno ob isti uri, ko sta se raztovarjali naši pustolovki, se je tudi lord We-ston vrnil domov. Njegove sobe so ostale celo noč razsvetljene, le tupatam je mimo oken švignila temna senca. Nesrečni plemenitaš se ne more umiriti ter brez prestanka hodi po svoji spalnici gor iu do! Sedaj šele, ko je sam, ko se je prvo razburjenje v njem že nekoliko poleglo, sedaj šele se dodobra zave, kaj je zgubil z Beatrico. Kako goreče je ljubil to ljubko deklico z njenimi modrimi nedolžnimi očrnil.
Prevarani lord sc glasno zasmeji pri tej' misli. Nedolžna! Oh, če se le zmisli na to! Na vsako besedo, ki je prišla iz njenih ust, bi bil prisege! nikdar ne bi bil verjel, da morejo te oči lagati. In sedaj? Kratke sanje o" bodoči sreči so se razpršile, njegova ljubezen je strta in uničena, sam, zapuščen je ostal. Lord se spomni na zagonetno pismo. Kdo neki) ga je pisal, katera dama tako sočustvuje z njim? Ali ga morda še kaka dnigai dama ljubi? Pa katera? Zaman si ubija lord VVeston glavo s tem. Po njegovem mišljenju sta mogla dati povod pismu le dva nagiba. Ali ima Beatrica nasprotnico, ki ji je vedno za petami ter je zvedela za njeno razmerje s poročnikom Cohvellom, ali pa —vin, to je bolj verjetno, da ga je nepoznana dama posvarila, ker goji do njega iskreno naklonjenost, kar je tudi razbrati med vrsticami usodepOlnega pisma.
Kaj bi bil lord žrtvoval, če bi, mogel zvedeti za osebo, ki je pisala pismo. Sedaj vzame zmečkano pismo, katero je imel pri sebi, iz žepa ter ga še enkrat pozorno prečita. Pismo je pisano v prav dobri angleščini. Vendar pa sedaj pri paznem čitanju opazi, da so v njem nekateri izrazi, ki kažejo, da pisec pisma po rojstvu ne more biti niti angleške niti škotske krvi. Po njegovem zaključku je torej pismo pisala inozemka. Toda kdo naj bi bila ta inozemka?
Pod gostoljubno streho lorda Hudsona sc jti shajalo mnogo tujih dam) iz Danske, Švedske* tudi nekaj Nemk je bilo med njimi in —--------
Lord se zgane. Nenadoma se zmisli obeh lepih Špaujolk, ki sta tudi mnogo občevali v hiši lorda Hudsona. Spomni se Ma-ntiele p! Santos, katere očarujoča zunanjost ni nič zaostajala za ono Beatrice, le da jo je slednja nadkriljevala s svojo ljubko milino.
Kaj če bi biith gospodična Manuela pisala pismo? To misel zavrže kot nemogočo. Kako pa naj bi Španjelka, ki je pač bila znana, nikakor pa ni bila prijateljica njegove nezveste neveste, zaznala za njeno skrivno razmerje s poročnikom Co1weilom? Obe dami sta vendar docela tuji, v Dundee pa itak skoro nikoli nista shajali. Misel, da bi Manuela pisala ono usodepolno pismo, zavrže lord popolnoma. Nejevoljno zacepeta sedaj lord z nogama, svoje misli hoče sedaj drugam usmeriti. Naslednji dan se ima vršiti dvoboj. To mu je docela prav, saj naravnost hrepeni po dvoboju s svojini nekdanjim prijateljem, katerega sedaj sovraži iz dna duše.
In če pade v dvoboju? se vpraša nehote. No, pa to ga pušča popolnoma hladnega, življenje mu je sedaj zoprno.
Poročnik Co1well je bil izvrsten sabljač. Pa tudi lord VVeston je bil v sabljanju izboren, njegova spretnost je bila splošno znana.
Ali naj še spiše nekaj pisem ter napravi svojo oporoko za slučaj, da pade v dvoboju? Toda čemu, se vpraša po kratkem! pre-
udarku. Posestvo podeduje v tem slučaju njegova sestra, drugih bližnjih sorodnikov pa nima. Zato se mu zdi nepotrebno, da napravi oporoko.
Zdi se mu, da ga v sobi nekaj duši, zato stopi k oknu, da' ga odpre, da pride do svežega zraka. Še preden pa pride do okna, se premisli. Venkaj hoče na prosto, v park, da si ohladi svoje mrzlično vroče čelo. V naglici se ogrne s plaščem, potem pa jo hitro ubere po stopnji ca h navzdol ter skozi vrata, ki vodijo v park. Molče koraka lord po stezicah, zamrznjeni sneg škriplje pod njegovima nogama. Ne- daleč od zidu, ki obdaja park, je majhen grič, na katerem se nahaja klop, ki je v poletnih mesecih zasenčena od košatega drevja. Na tej klopi je lord VVeston pogosto posedal v nočnih časih. In tudi sedaj usmleri svoje korake na griček.
Noč ni bila temna. Jasno in čisto sije polna luna na nebosklonu ter razsvetljuje zimsko pokrajino daleč naokrog s svojim skoro nadnaravnim sijajem. Lord vidi v dolini strehe im zvonike, znan mu je grad, ki odseva v lunini svetlobi; grad	je	last
Ellene Morris, ki	se	sedaj menda	nahaja
v Londonu.
Pogled oči mu sedaj plava daleč k vrhovom škotskih gora. Naenkrat pa se obrne ter gleda na cesto,	ki	vodi tik zidu	ob	parku. Zdi se mu, da	je	slišal korake.	In	res,
ni sc varal, po zasneženi cesti se počasi premika temna prikazen. Tupatam obstane in lord ima vtis, da se nočni potnik pazno ozira proti slemenom oddaljenega gradu.
Lorda zakriva senca dreves, zato more neopaženo motriti nočno prikazen, ki pride sedaj že v njegovo neposredno bližino. Kljub lugi, ki ga je napravila skoro neobčutljivim za vse, kar se godi okrog njega, se more lord le s težavo premagati, da od začudenja ne vzklikne na glas. Tujec stoji sedaj skoro pred njim. Visoka postava je zavita v temen plašč, črn, mehak, klobuk pokriva njegovo lepo glavo, toda čudno, obraz zakriva temna krinka, da ga ni mogoče spoznati.
Nekaj trenutkov stoji lord nepremično. Spomni se, da je pred nekaj meseci več zakrinkanih mož osvobodilo dvoje dam-, ki sta bili prijeti kot zločinki. Morda pa je nočni potnik eden teli mož? Lord VVeston je še vedno neodločen, kaj naj stori; tedaj pa tujec že zopet nadaljuje svojo pot. Toda sedaj ne gre več počasi, marveč hiti s tako naglico, kot da se boji, da ga kdo zasleduje. Crez nekaj minut zgine osuplemu lordu izpred oči ža bližnjimi griči. Nekaj časa gleda lord osuplo v tisto smer, potem pa se z globokim Vzdihom vrne v grad. Kaj ga briga tajinstveni potnik? O tatvinah in ropih že dalj ni bilo slišat! torej tudi ni vzroka, da bi se mn zde! tujec sumljiv. Zatopljen v dogodke, ki jih je doživel ta dan, se počasi vrne lord v svojo sobo.
Pred dvobojem.
V zgodnji uri naslednjega jutra se prijavi pri lordu Westonu v obisk njegov znanec iz Dundee. Lord se naglo obleče ter se poda v salon za sprejeme, kjer čaka nanj njegov prijatelj. Prisrčno mltt stisne lord desnico, potem pa se mu usede nasproti, nestrpen, kake novice mu prinaša prijatelj.
. »Ali ste govorili s sekundantom poročnika Colwcl|a?«
»Da! — Ker sem še včeraj zvečer obvestil poročnika, da ste me izbrali svojim sekundantom, je bil že danes zjutraj pri meni poročnik R —, ki mi je povedal pogoje poročnika CoKvella.« (Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana.
Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij HoHer v Ljubljani.
NAZNANILO.
Naznanjava cenj. občinstvu, da sva prevzela z dnem 1. IV. t. 1. gostilno pri „SLONU" v Ptuju, Vošnjakova ul. Novo opremljene sobe za tujce po najnižjih cenah, točna in solidna postrežba.
Prosiva za številen obisk in se priporočava
FRANC in ELIZABETA ZERNEC.
KARO-ČEVLJI
garanitirano priznano naj to olj ša kvaliteta
MARIBOR, Koroška cesta št. 19
Najboljša kolesa In šivalni stroji
so edino ^
PETELINCEVI
znamke GRITZNER, ADLER, PHONIX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
U UU 1 1.11
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj „Dubled“
m mmmi
LJUBLJANA
MARIJIN TRG ŠT. 8.
ZAHTEVAJTE CENIK!
i
Ustna založba - ..SPLOŠNO KMJlŽNICfV štev. 1-61 j
znanstvena zbirka štev. I. —X. j
Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruskih, | angleških in drugih knjig.
Dobavlja vse revije, časopise in modne liste. 'V Šolske knjige in šolske potrebščine.	j
Muzikalije — Papir — Pisarniške potrebščine.	:
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica
i SUH-
Rezervni zaklad ca.:
Din 10,080.008—
Hala: UHJfil, Sunita cesta
Podružnice: Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj	Maribor	Split
Gorica	Metkovič	Trst
Novi Sad
topni naslov: ii
Telefon štev.: 26, 413,502,503 in 504
Inserirajte v ,Novi Pravdi*!
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Priporočamo tvrdho
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika *a vod o-
jši nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.