Delegatsko glasilo Murska Sobota Številka 11 Leto V
26. septembra 1985
VSEBINA 11. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
— predsednik Zbora Združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter podpredsednik Druž> benopolitičnega zbora sklicujejo seje zborov, dne 10. oktobra 1985
— plan jesenske setve 1985/1986
— osnutek odloka o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986 >
STRAN 17 VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER PODPREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
43.	sejo Zbora združenega dela,
43.	sejo Zbora krajevnih skupnosti,
45.	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo
v četrtek, dne 10. oktobra 1985, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota.
Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev verifikacijskih komisij,
2.	poročila verifikacijskih komisij,
3.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 12. septembra 1985,
4.	osnutek družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990,
5.	plan jesenske setve 1985/198,
6.	uskladitev bilance sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1985;
7.	periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota za IV. trimesečje 1985,
8.	samoupravni sporazum o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja,
9.	predlog odloka o vzdrževanju in upravljanju z javnimi potmi v občini M. Sobota,
10.	predlog odloka o lokacijskem načrtu plinovoda Boreči—M. Sobota,
11.	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1985,
12.	osnutek odloka o prispevku iz OD delavcev za zagotalvjanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986,
13.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
14.	predogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
bodo obravnavali 3., 4., 5., 6., 7., 8., 13. in 14. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda ter zapis 43. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 11. septembra.
Gradivo za obravnavo 5. in 12. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je objavljeno v 29. številki Poročevalca, z dne 5. avgusta 1985. Stališča izvršnega sveta bodo posredovana vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.	s
Gradivo za obravnavo 3., 6., 7., 9., 10. in 11. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 8. točke dnevnega reda je objavljeno v 16. številki Poročevalca, z dne 8. maja 1985.
Zapis 43. seje Družbenopolitičnega zbora bo posredovan delegatom tega zbora.
Informacija k 13. točki bo podana na seji.
1.	IZHODIŠČA IN CILJI
Temeljna naloga, ki jo za srednjeročno obdobje 1986—1990 predvidevata republiški in občinski načrt kmetijske proizvodnje, je večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, s čimer bi ob predvideni rasti dosegli 87 % pokritje potreb po hrani. Kljub temu-, da ostaja govedoreja še nadalje osnovna usmeritev, bi v Sloveniji s povečanimi površinami ozimin, predvsem pa višjimi povprečnimi pridelki, morali odkupiti 85.000 ton pšenice in 5.000 ton rži. Taka razvojna tendenca je začrtana v proizvodnji krušnih žit tudi za območje murskosoboške občine, saj računamo na povprečno 4 % letno rast in to predvsem na področju pridelovanja krušnih žit in krmil, kjer so rezerve še največje. Tak dosežek bo mogoče doseči predvsem z doslednejšo uporabo agrotehnike (semena, gnojila, zaščita, obdelava zemlje), pa tudi z občutnim večanjem pridelave živinske krme, zaradi česar bi se zmanjšala potreba po uporabi pšenice za krmo, in z bolj usklajenimi cenami krušnih žit, krmil in mesa.
V gospodarskem letu 1984/85 smo v občini imeli posejane naslednje površine in dosegli naslednje pridelke krušnih žit: KG Rakičan — TOZD Rakičan 869 ha — 5.136 ton pridelka — 59,11 dct/ha KZ Panonka 5790 ha — 20.000 ton pridelka — 34 dct/ha
Hektarski pridelki v družbeni proizvodnji letos niso zaostajali za lanskoletnimi, v zasebni pa so bili za 15—20 % nižji. Ob lanski setvi je večina tržnih proizvajalcev upoštevala navodila o sortnem izboru in o gostoti pridelka, tako, da se je do junija obetal zelo dober pridelek. Deževno in hladno vreme je potem pospešilo razvoj bolezni in škodljivcev, kar je ob minimalni zaščiti v zasebni proizvodnji občutno znižalo pridelek. Nanj je brez dvoma vplivala tudi manjša poraba mineralnih gnojil, ki ima v tej proizvodnji tendenco upadanja. Temu ustrezni so tudi rezultati odkupa,
KG Rakičan — TOZD Rakičan je, ob upoštevanju prepovedi porabe pšenice za krmljenje živali, podala ves pridelek, oziroma ga bo plasirala tudi v semenskem blagu. S tem je planirani obseg tržne proizvodnje na višini 5.100 ton dosegla oziroma presegla.
KZ Panonka je po občinskem planu bila obvezana za odkup 5.900 ton (pšenica—rž). Do meseca septembra je skupno odkupila 5.011 ton in s tem izpolnila 70 % plana. Z dokupom pšenice iz drugih področij in z odkupom od proizvajalcev v občini do konca leta bo obveznost, ki je bila sprejeta s samoupravnim sporazumom v celoti izpolnjena.
Odkup po temeljnih organizacijah je bil izpolnjen tako (pšenica, brez rži):
Plani	Realizacija	%
2 - DELEGATSKI VESTNIK
—	z obnovo travnikov občutno povečati delež trave v prehrani govedi
—	z večjo zavzetostjo pospeševalne službe razširiti krog pogodbene proizvodnje, doseči večjo stopnjo strokovnosti v proizvodnji, predvsem pa zagotoviti tiste agrotehnične dejavnike, ki so najpomembnejši za večje pridelke
—	posvetiti posebno pozornost goričkemu predelu proizvodnje, kjer nekatere okoliščine omogočajo večji obseg proizvodnje
—	z ustrezno cenovno in intervencijsko politiko zagotavljati ustrezna cenovna razmerja.
— Pridelovalcem pripada na oddano količino 10% otrobov in 5 % krmilne moke po polni lastni ceni.
—	Organizatorjem proizvodnje in odkupa bo pripadlo 6 % od določene cene za pšenico — rž.
—	Pridelovalcu se prizna
—	regres 40 din na kg za seme potrjene semenske pšenice, s čimer bo cena za proizvajalca 44 din/kg
—	nadomestilo 7 din,na kg_pš£ni£c_za_nahavo mineralnih gnojil.
—	nadomestilo 1 din na kg oddane pšenice za nabavo zaščitnih sredstev
—	žitno predelovalne organizacije prispevajo pridelovalcem, za pospeševanje tržnost pšenice, sredstva v višini dogovorjene paritete.
Pogoji za pridobitev regresa za semensko pšenico in uveljavljanje nadomestila so:
—	da pridelovalec sklene in uresniči pogodbo o pridelovanju in oddaji pšenice v skladu s samoupravnim sporazumom
—	da pridelovalec v družbenem sektorju odda najmanj 5,5 ton na ha pogodbenih količin
—	da pridelovalec v zasebnem sektorju odda najmanj 2,5 toni na slabših, oziroma 3,5 ton na ha na najboljših površinah.
3.	JEČMEN
Površine pod ječmenom se večajo zaradi usmerjenosti na doma pridelano krmo. Dosegle bodo,okrog 1500 — 1600 ha. Kmetijska zadruga bo zagotovila 13 ton semena. Priporočeni sorti sta Robur in Antres.
4.	SLADKORNA PESA
,4.1. Zaradi priprave zemlje bo potrebno k pripravam za setev sklepati pogodbe o pridelavi pese vzporedno s sklepanjem pogodb za pšenico in rž.
Po samoupravnem sporazumu bosta kmetijska zadruga in kmetijsko gospodarstvo sprejela naslednje obveze
ha	ton
KG — TOZD Poljedelstvo in govedoreja Rakičan KZ Panonka	430 650	20.000 29.250
od tega: TZO Beltinci	101	4.800
TZO Cankova	75	3.700
TZO G. Petrovci	10	450
TZO Martjanci	109	4.900
TZO M. Sobota	325	14.600
TZO Prosenjakovci	30	800
4.2.	Odkupni in poizvodni pogoji
—	Odkupna cena bo v razmerju do pšenice 1:4 pri sladkorni stopnji 15,5 %. Cena se povečuje ali zmanjšuje za vsak odstotek povečane, oziroma zmanjšane sladkorne stopnje.
—	Višina nadomestila za nakladanje in prevoz do deponije bo določena pred spravilom pese.
—	Pridelovalci bodo lahko po lastni ceni kupili suhe pesne rezance v razmerju 3,5 %, svežih pa 18 % od oddane količine pese.
—	Organizator proizvodnje bo za svoje stroške prejel 6 % vrednosti oddane pese.
4.3.	Premija
Pridelovalcem pripada ob 15,5 % sladkorni stopnji premija v višini 1,70 din/kg oddane čiste teže. Pridelovalcem se prizna tudi 500 din regresa po semenski enoti za seme sladkorne pese.
4.4.	Drugi pogoji
Tovarna sladkorja bo pridelovalcem v zasebnem sektorju zagotovila brezplačna zaščitna sredstva za dvakratno škropljenje.
Pridelovalci v zasebnem sektorju bodo na vsakih 10 ton čiste teže sladkorne pese lahko kupili 50 kg sladkorja po veljavni polni lastni ceni fco. tovarna. Tovarna sladkorja bo zagotovila tudi delovanje strokovne in pospeševalne službe, kakovostno seme ter potrebno mehanizacijo in rezervne dele.
5.	OLJNA OGRŠČICA IN BUČNICA
Na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma, naj bi KG Rakičan prevzela obveznost posejati 50 ha, s pridelkom 125 ton in KZ Panonka 20 ha, s pridelkom 50 ton oljne ogrščice. KZ Panonka naj bi po tem sporazumu prevzela še setev bučnic na površini 20 ha in pridelkom 16 ton. Proizvodni cilj je ha donos ogrščice 2.600 kg/ha, bučnice — golice pa 800 kg/ha.
Tovarna olja Slovenska Bistrica bo zagotovila seme, strokovno pomoč, stroj za trebljenje bučnic, prevzem in sušenje, povrnila stroške prevoza, zagotovila prodajo oljnih tropin v količini 40 % oddanega pridelka in pospeševalno delo. Cena bo določena pred pospravilom.
6.	REPRODUKCIJSKI MATERIAL IN KREDITI
KG — TOZD Poljedelstvo in govedoreja ima zagotovljene potrebne količine semena, gnojil in zaščitnih sredstev.
KZ Panonka ima prav tako zagotovljen ves potreben reprodukcijski material za predvideni obseg setve.
Tovarna dušika Ruše, po posebnem sporazumu, zagotavlja gnojila po ugodnejših pogojih in to do 20. decembra brezobrestno posojilo za dobavljene količine.
DELEGATSKI VESTNIK - 3
Koordinacijo nabave reprodukcijskega materiala opravlja služba skupnih služb ABC Pomurke.
Kredite za organizirano proizvodnjo bo zagotavljala temeljna banka, preko interne banke SOZD ABC Pomurka.
7.	OSTALE POSTAVKE PLANA
7.1.	KZ Panonka bo skupno z Živinorejsko veterinarskim zavodom in drugimi institucijami zagotovila ustrezne inštrukcije pospeševalcem službe, ki bodo sodobna dognanja čim popolneje prenašala do proizvajalcev.
7.2.	Zavarovalnica bo skupno z KZ Panonko zagotovila čim večji obsega zavarovanja ozimin, predvsem v okviru skupinskega zavarovanja.
7.3.	INTES — MLINOPEK bo zagotavljal izpolnitev vseh odkupnih pogojev, še posebno pa organiziranost odkupa.
7.4.	Izvršni svet bo usklajeval mobilizacijske naloge za realizacijo plana in motiviral za uspeh akcije tudi krajevne in druge samoupravne skupnosti. Angažiral se bo pri usklajevanju oz. vzpostavljanju ustreznih cenovnih razmerij in po potrebi interveniral za zagotavljanje s tem planom navednih pogojev.
zagotavljanju sredstev za intervencije v, proizvodnji hrane, je v soboški občini delovala skupnost za pospeševanje kmetijstva. Sredstva je združevala s samoupravnim sporazumom, ki so ga v glavnem sklenile le kmetijske, živilsko-predelovalne organizacije ter podjetja, ki se ukvarjajo s prometom kmetijskih pridelkov in kmetijsko mehanizacijo. Ker za združevanje ni bilo zakonske osnove, so bila zbrana sredstva sorazmerno skromna.
Z določitvijo prispevka iz osebnega dohodka delavcev v'letu 1982, občinska skupščina ni ustanovila sklada, temveč je določila, da se sredstva zbirajo pri že dejavni skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Skupnosti je naložila, da uskladi svoj statut z določili zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, kar je tudi storila. Skupnost sedaj upravlja skupščina, v kateri so enakopravno zastopani proizvajalci in porabniki hrane.
Sredstva skupnosti so se po letu 1982 občutno povečala.
Uporabljala so se v skladu z določili, ki jih predpisuje občinski odlok, predvsem pa za povečanje staleža osnovne črede krav, premi-ranje pitanja telet, premiranje proizvodnje mleka, regresa za nakup semenskega blaga, za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, za uvajanje visokorodnih sort pšenice, rži, koruze, soje in krompirja. S sredstvi se je pospeševalo tudi travništvo, predvsem pašno—košni način, higiensko pridobivanje mleka, proizvodnja sadnih sadik in regresirali stroški za analizo krme. Sredstva je skupnost namenjala tudi za stroške živinorejskih razstav, za demonstracijske posevke pšenice in koruze, za vzdrževanje plemenjakov, za tekmovanje mladih traktoristov in delno tudi za zatiranje mastitisa, čebeljih bolezni in nekatere manjše raziskave. V tekočem letu je podprla tudi izhajanje »Kmetijske panorame« v lokalnem časopisu.
Sredstva skupnosti, namenjena za intervencije so se v letih 1982—1985 gibala takole:
1982	1983	1984	1985
Prihodki skupnosti	17.747.664 Odhodki:	31.033.604	85.572.655	101.286.511
A Program skupaj	11.828.573	20.932.554	25.057.379	46.281.000
— živinoreja	8.220.894	14.072.288	21.457.379	34.426.000
— rastlin, proizv.	3.007.679	5.660.266	■ —	6.930.000
— kmet. posp. služb. 600.000	1.200.000	3.600.000	4.925.000
B Program skupaj	4.035.600	5.825.241	15.313.109	
— poljedelstvo	700.000	1.975.241	7.160.164	7.260.000
— travništvo, pašništvo 250.000	980.000	693.629	650.000
— sadjarstvo	500.000	200.000	502.060	15.928.500
— govedoreja	889.600 — prašičereja	300.000 — konjereja	80.000	890.000	1.810.000	2.777.500
	400.000	174.500	550.000
	100.000	150.000	210.000
— zdrav, varstvo živ.. 500.000	500.000	900.000	1.800.000
— nadomestilo za obresti	—	—	500.000	5.000.000
—- izobraževanje	—	—	641.000	1.840.000
— ostalo	816.000	780.000	2.781.755	3.805.000
C Program — blagovne rezerve — prostorske operacije		22.505.655 14.450.000 8.055.655	31.030.896 23.600.000 7.430.896
STRAN 18 VESTNIK 26. SEPTEMBRA 1985
Med odhodke A programa se štejejo tista sredstva, ki jih skupnost razporeja za udeležbo pri uveljavljanju republiške participacije. Pogoj za to udeležbo seje od leta do leta menjal v odvisnosti od republiškega programa. Na splošno se je ta delež vedno zmanjševal, oziroma temu odvisno povečeval delež iz občinskih virov. Tako je na primer leta 1983 znašal delež občine v premiji za povečanje staleža krav 30 %, leta 1985 že 85 %. Leta 1983 smo združevali za premije za mleko 17,5 % prihodkov, v letu 1985 pa 35 %. Res pa je, da je soboška občina kot manj razvito območje, bila deležna posebnih ugodnosti, in da se je delež republiških sredstev stalno povečeval na področju pospeševanja rastlinske proizvodnje. V celoti gledano so sredstva za intervencije v letu 1985 porazdeljena med republiko in občino v naslednjem razmerju:
Živinorejska proizvodnja	Republika Občina
Povečanje osnovne črede	13.200.000	4.500.000
Pitanje telet	14.600.000	10.764.000
Premija za mleko (razlika med združenimi in prejetimi sredstvi)	18.638.000		
Skupaj	46.438.000	15.264.000
Razmerje	75%	25%
Rastlinska proizvodnja Regres za semena	17.600.000	
Premija za odkup pšenice	52.850.000		
Premija za sladk. peso	46.300.000		L
Regres.za seme krompirja	2.000.000		
Regres za seme koruze	11.970.000	5.13O.OOO
Skupaj	130.770.000	5.13O.OOO
Razmerje	96%	4%
Kmet, pospeš. Služba	16.350.000	4.925.000
Razmerje	77%	23%
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Živinorejska proizvodnja	Republika Občina
—	prizadevanja za večjo proizvodnjo koruze in drugih krmnih rastlin
—	demonstracijske poskuse na območjih, kjer ni organizirana družbena proizvodnja (KG)
—	kontrolo rodovitnosti tal (pedološke raziskave)
—	travništvo in pašništvo
—	analizo krme in pridobivanje krme iz domačih surovin
—	zatiranje mastitisa in higiensko pridobivanje mleka
—	konjerejo (vzdrževanje plemenjaka)
—	izobraževanje in tisk
—	izdelava agrokarte s posebnim poudarkom na razvoju obmejnih predelov in varstvu pred škodo po divjadi
—	del stroškov za prostorske in ureditvene operacije.
3.2.	Sredstva za financiranje programa občinskih blagovnih rezerv bo izvršni svet razporejal za stroške skladiščenja in obnavljanja blaga, za gradnjo skladiščnih prostorov (večnamenska zaklonišča in hladilnica v Puconcih, cisterne goriva), in za dokup manjkajočih rezerv.
Odlok ne prinaša nobenih potreb po večanju sedanjega obsega administrativno-finančnih opravil, ki jih vodi služba živinorejsko-ve-terinarskega zavoda, niti drugih stroškov.
OSNUTEK ODLOKA
o prispevku iz osebnega dohodka delavcev, za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeni organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine za obdobje 1986—1990 in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv, se s tem odlokom predpisuje za leto 1986 prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,65 %.
Od te stopnje skupnost za pospeševanje kmetijstva razvrsti 0,50 % za intervencije v proizvodnji hrane, 0,15 % pa za občinske blagovne rezerve.
2.	člen
' Sredstva iz prejšnjega člena se v letu 1986 uporabijo za: sofinanciranje nalog po letnem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
— za pospeševanje družbeno organizirane pridelave poljščin, sadja in vrtnin in intenzifikacijo proizvodnje,
—	za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za izdelavo programov razvoja na manj razvitem območju občine,
—	za delno pokrivanje stroškov prostorskih in ureditvenih operacij
—	za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov in kritje skladiščnih in manipulativnih stroškov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine M. Sobota. Ta jih razporedi v skladu z določili 2. člena tega odloka z letnim programom dela in predračunom, ločeno za področje intervencij v proizvodnji hrane in za področje financiranja programa občinskih blagovnih rezerv. Program in predračun potrdi izvršni svet občine, ki je tudi odredbodajalec za izplačila iz sredstev, ki so razporejena za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčeviho-sebnih potreb, skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Z dnem uporabe tega odloka preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Ur. objave, št. 8/82) s spremembami in dopolnitvami (Ur. objave, št. 28/83, 34,83, 6/84 in 1/85).