Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 267 Janez Cvirn, Das »Festungsdreieck«. Zur politischen Orientierung der Deutschen in der Untersteiermark (1861–1914). Prev. Irena Bruckmüller-Vilfan. Ur. Ernst Bruckmüller, Meinhard Brunner, Janez Cvirn, Filip Ču ček, Jure Gašpari č, Martin Moll, Mojca Šorn in Andrej Studen. Dunaj: LIT Verlag, 2016. 344 strani. Izid Trdnjavskega trikotnika, klasi čnega dela o politi čnih stališ čih, izbirah in vizijah tistega dela spodnještajerskega prebivalstva, ki je samo sebe dojemalo kot Nemce in se zato prištevalo k nemški naciji, je razumevanje slovenske zgo- dovine dolgega 19. stoletja pred slabima dvema desetletjema postavilo na glavo. Na ve čletnem raziskovanju in analizi arhivskih virov, člankov iz nemškega in slo- venskega časopisja, spominske literature, dokumentarnega gradiva in znanstvene oz. strokovne literature temelje č prikaz politi čnih stališ č, želja, izbir in odlo čitev spodnještajerskih Nemcev, je namre č ob izidu leta 1997 po svoji zasnovi in vsebini predstavljal ve čkratni in v marsi čem tudi radikalni prelom s starejšimi obravnavami tega obdobja slovenske preteklosti. V globoko zakoreninjene razlagalne modele starejšega slovenskega zgodovinopisja je Janez Cvirn (1960–2013) zarezal že s tem, ko je za predmet svojih raziskav vzel politi čno angažirano spodnještajersko malomeš čansko prebivalstvo. Prebivalstvo torej, ki je bilo dotlej na precej slabem glasu. Nemcev se je namre č v očeh slovenske kulturne in politi čne elite že od mednacionalnih spopadov 19. stoletja naprej, še toliko bolj pa po strahotni izkušnji nacisti čne okupacije, držala stigma dednih sovražnikov slovenskega naroda. Cvirn se je potemtakem osredoto čil na Nemce, torej na prebivalstvo, ki so mu bile v ste- reotipizirani predstavi slovenske preteklosti pripisane le najslabše lastnosti, motivi in delovanja. In če jim že ni bila dodeljena vloga fevdalnih izkoriš čevalcev, vnetih graditeljev nemškega mostu na Jadran oziroma lokalnih podpornikov nacisti čnega gibanja, je bila njihova prisotnosti na današnjem slovenskem ozemlju zagrnjena z zaveso globokega in precej pomenljivega molka. Zdi se sicer, da tovrstni molk prevladuje še dandanes. Naklju čni obiskovalci mest, ki ozna čujejo ogliš ča Cvir- novega Trdnjavskega trikotnika, bodo tako le stežka opazili, da je v teh krajih še pred nekaj desetletji živelo tudi nemško čute če prebivalstvo. Vendar pa osredinjenost na zamol čani in prezrti del zgodovine današnjega ozemlja Slovenije ni bil edini Cvirnov metodološki in vsebinski rez s poprejšnjo tradicijo slovenskega zgodovinopisja. Nasprotno, v Trdnjavskem trikotniku je Cvirn slede č V . Meliku in F. Zwittru kot sploh prvi slovenski zgodovinar na sodoben na čin spregovoril o vzpostavljanju modernih nacionalnih ob čestev in mednacionalnih Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 268 konfl iktih poznoavstrijskega obdobja. Izhajajo č iz analize razpoložljivih lokalnih in regionalnih spodnještajerskih virov je Cvirn zastopal stališ če, da velja razmah modernih nacionalnih identifi kacij med širšimi sloji prebivalstva kronološko umeš čati šele v drugo polovico 19. stoletja, ne pa, kot je veljalo dotlej, v zgodnejša ali nemara celo veliko zgodnejša obdobja. Cvirn je tako že pred dvajsetimi leti zagovarjal tezo, da »je bila v času pred mar čno revolucijo 1848 prevladujo ča identiteta ve čine prebivalstva na Spodnjem Štajerskem še vedno izrazito lokalna in regionalna«. Množi čno sprejemanje nacionalne identitete kot ene izmed »ino- vativnih nadregionalnih ideologij« in s tem povezan »prehod od starejših oblik identifi kacije, povezane z mestom in deželo, v smeri identifi kacije z lastno jezikovno in v nadaljnjem z »narodno« skupino v modernem smislu,« pa da zato sodi v čas po izbruhu mar čne revolucije (str. 12). Iz zgoraj navedenih razlogov zato v primeru Trdnjavskega trikotnika iz dvajsetletne časovne distance ne velja zgolj pritrditi iskrenemu poklonu, ki ga je ob izidu v svoji recenziji zapisal Vasilij Melik, Cvirnov mentor in predhodnik na Oddelku za zgodovino ljubljanske univerze. Kajti Trdnjavski trikotnik ni bil zgolj delo, ki, kot je menil Melik, »po svoji zasnovi, vsebini in dokumentaciji predstavlja popolno novost v našem zgodovinopisju.« V metodološkem oziru je bil pomen Cvirnove knjige za razumevanje slovenske zgodovine dolgega 19. stoletja še precej ve čji. Kar nekaj let preden je to postalo modno v angleško in nemško pišo čem zgodovinopisju, so namre č Cvirnov raziskovalni pristop in posledi čno tudi njegova dognanja predstavljala odmik od etnicisti čnih (J. King) razumevanj oblikovanja in razmaha nacionalnih identitetnih kategorij. S tovrstnim stališ čem se je torej Cvirn že zelo zgodaj umestil v mednarodno skupnost raziskovalcev habsburške zgodovine, ki so na osnovi raziskav podobnih lokalnih in regionalnih primerov politi čne in družbene realnosti poznega 19. stoletja prihajali do tako reko č identi čnih zaklju čkov. Izhajajo č iz konkretne lokalne in regionalne dinamike je potemtakem Cvirn v marsi čem anticipiral nekatere dandanes tako reko č splošno sprejete sklepe o naravi nacionalizacijskih procesov v avstrijskem delu monarhije. Na žalost se sicer Cvirn v širše, čez slovenske meje segajo če polemike o fenomenih nacionalizacije in nacionalne diferenciacije skorajda ni vklju čeval. Res pa je, da je ves čas skrbno spremljal in tudi zelo dobro poznal publikacije zgodovinark in zgo- dovinarjev, ki so o tovrstnih histori čnih fenomenih pisali v angleš čini in nemš čini. Zato lahko zgolj obžalujemo, da je Cvirnov Trdinjavski trikotnik v širšem krogu raziskovalcev vse do danes ostajal bolj ali manj prezrt. Delo je bilo pa č napisano in objavljeno v slovenskem jeziku, misel na prevod besedila v nemški jezik pa je ob kopici ostalih pedagoških in raziskovalnih obveznosti skoraj do konca ostajala na robu profesorjeve pozornosti. Cvirnova raziskava in interpretacija politi čnega čutenja in delovanja spodnještajerskih Nemcev je slabih dvajset let po objavi izvirnika z izidom pre- delane nemške razli čice Trdnjavskega trikotnika v prevodu Irene Bruckmüller- Vilfan sedaj kon čno na voljo tudi veliko širšemu krogu zainteresiranih bralk in bralcev. Zamisel, da bi knjiga vendarle izšla tudi v nemškem jeziku, je sicer postala aktualna konec leta 2012. Prvotne redakcije besedila se je lotil že sam avtor, ki si Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 269 je zelo želel, da bi knjiga v dopolnjeni in izboljšani nemški razli čici navsezadnje le ugledala lu č sveta. Ko je postalo jasno, da naloge sam ne bo mogel dokon čati, je za pomo č prosil kolegice in kolege z Inštituta za novejšo zgodovino. Urejanju besedila so tako svoj čas sprva namenili Filip Čuček, Mojca Šorn, Jure Gašpari č in Andrej Studen. Poenotili so opombe, izpopolnili seznam literature, obenem pa tudi poiskali in v besedilo vstavili številne originalne citate iz spodnještajerskega časopisja. V opombe so bile dodane tudi notice o pomembnejših in bolj izpo- stavljenih slovenskih politikih, ki jih v originalni razli čici, namenjeni slovenskemu bralstvu, seveda ni bilo. Za njimi so odgovorno nalogo z vso predanostjo prevzeli avstrijski kolegi. Skrb za urejanje je prešla v roke Ernsta Bruckmüllerja, avtorja predgovora k nemškemu prevodu. Bruckmüllerju gre vsa zasluga za minuciozno in mukotrpno nadomeš čanje v originalnem besedilu po spodnještajerskem časopisju citiranih trditev državnozborskih poslancev z izjavami, zabeleženimi v zapisnikih državnega zbora. Na koncu je Martin Moll še enkrat koncizno pregledal kon čno razli čico besedila in dodal tehtno spremno besedo, v kateri je ovrednotil pomen » Festungsdreiecka« znotraj polja raziskav zgodovine nacionalnih konfl iktov in nacionalne diferenciacije. Pri redakciji nemškega besedila je torej šlo za kolektivni podvig, pri katerem je sodelovalo lepo število Cvirnovih kolegov, znancev in tudi prijateljev. Nekateri med njimi so o vlogi in pomenu Cvirnovih raziskovanj z izbranimi besedami spregovorili tudi ob predstavitvi Das »Festungsdreiecka« oktobra 2017 na ljubljanski Filozofski fakulteti. V predavalnici, kjer je Janez Cvirn dolga leta posredoval svoje izjemno znanje generacijam študentk in študentov, se nas je zbralo precejšnje število. Ob tej priložnosti sicer nismo zgolj pozdravili izida prevoda, pa č pa smo se poklonili tudi spominu na velikega zgodovinarja, predanega kolega in izvrstnega u čitelja. Temu primerno se je zato dogodek zaklju čil s smehom in veliko dobre volje na obrazih številnih prisotnih. A obenem tudi s tiho in skele čo mislijo, da nas je profesor Janez Cvirn zapustil veliko prezgodaj. Jernej Kosi