Št. 77 (14.473) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 19. MARCA 1993 , GradimoJcupaj. prii/n DUH\D| BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA NAOSTRENI ODNOSI MED SLOVENIJO IN ITALIJO Peterle: To nam lahko škodi V Sloveniji so presenečeniv Italiji pa glasni LJUBLJANA, TRS nračan;« ---- govorom, odprto 1 ostalo še izplačevanj Skodnine za to pren n]e. Povezovanje pr ženja istrskih begun mtegra Procese pa škoduj. ma stranema in dan Radio Sle izjavil, da se je Sl Pripravljena pogc tudi o vprašanju Zenja, »od naših ev pa je odvisno, Snem okviru se J tem pogovarjali«. Tako se je slo zunanji ministei Peterle včeraj od: sredino tiskovno sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva, v katerem je rečeno, da je treba na primeren način urediti pravni položaj »dobrin, ki so bile v povojnih letih zaplenjene italijanskim državljanom«. Kot smo že poročali, je italijansko zunanje ministrstvo zagrozilo, da bo v nasprotnem primeru nasprotovalo vključevanju Slovenije in Hrvaške v evropske integracije. Novi italijanski ultimativni toni so Slovenijo močno presenetili. Se bolj presenečeni so v Zagrebu, kjer se doslej sploh še niso odzvali na stališča italijanskega zunanjega ministrstva. Medtem pa smo zvedeli, da v Italiji že pripravljajo predlog resolucije, ki jo prihodnji teden nameravajo predložiti v obravnavo Svetu Evrope. V njej zahtevajo, da se Lojze Peterle: pripravljen na pogajanja (Foto: TRIO) vstop Slovenije in Hrvaške v to organizacijo pogojuje z ureditvijo statusa italijanske manjšine v obeh državah. Predvsem v Italiji pričakujejo, da Hrvaška in Slovenija pripadnikom italijanske manjšine na Hrvaškem omogočita prost prehod čez njuno državno mejo. V Italiji se reakcije pojavljajo v glavnem v Trstu. Tako je tržaški dnevnik II Piccolo sporočilu zunanjega ministrstva namenil veliko pozornost in poudaril stališča organizacij istrskih beguncev, ki seveda želijo dobiti nazaj svoje premoženje in jih zato slovenska zakonodaja moti. Ta zakonodaja moti tudi tržaške politične predstavnike, tako krščanskega demokrata Co-lonija kot socialista Agnellija, ki se zgražata nad tem, da tujci ne bodo mogli kupiti posesti v Sloveniji, in očitata ljubljanski vladi, da deluje v nasprotju z ustaljenimi evropskimi standardi. Slovenska manjšina v Italiji je seveda drugačnega mnenja. Njeni predstavniki zaskrbljeno opazujejo zaostritev italijansko-slovenskih odnosov in poudarjajo, da Slovenci v Italiji že dolga leta zaman Čakajo na uresničitev tistih pravic, za katere se je Italija pismeno obvezala v mednarodnih pogodbah. Končno pa Slovenci v Italiji ocenjujejo, da je italijanska nota popuščanje nacionalističnim silam, ki delujejo proti dobrososedskim odnosom in proti slovenski manjšini. (B. S. in dopisniki) Obširneje na straneh 2 in 3. RIM / ŠEST ZAPORNIH NALOGOV ZARADI GOLJUFIJ IN PONEVERB Zapor za Leoneja Giuseppe Ciarrapico (levo) in Mauro Leone na arhivskem posnetku (Telefoto AP) RIM - Rimski sodniki so včeraj izdali zaporne naloge za šest uglednih osebnosti italijanskega poslovnega sveta, med katerimi sta poleg štirih menedžerjev tudi znani podjetnik Giuseppe Ciarrapico in sin bivšega predsednika republike Leoneja Mauro. Tožilec jih bremeni združevanja v zločinske namene, katerega namen je bilo dolgotrajno goljufanje, medtem ko sta Ciarrapico in direktor finančne družbe Ital-fin Eugenio Ianelli povrhu obtožena tudi ponaredbe knjigovodskih dokumentov. Mama Leoneja so finančni stražniki aretirali v neki rimski kliniki, kjer se je zdravil, medtem ko se je Ciarrapico oglasil iz Nemčije, kamor je odšel na preglede po nedavno doživeti slabosti, in preiskovalcem obljubil, da se jim bo Cimprej oglasil. Od ostalih štirih osumljencev sta bila aretirana samo dva, ostala dva pa še iščejo. Preiskavo rimskih sodnikov so sprožile očitne nepravilnosti v poslovanju družb Safim (iz okvira razpuščene Efim) in Italsanita iz okvira Iritecne. Italsanita je z zasebnimi podjetniki sklepala pogodbe za dvomljive operacije, ki jih je finančno krila družba Safim, na katere krmilu je bil veC let prav Mamo Leone. Po mnenju preiskovalcev so osumljenci državo in poslovne partnerje goljufali tako, da so poneverjali bilančne dokumente, samo Ciarrapico, osebni prijatelj Giulia Andreottija in zelo znan kot »kralj mineralne vode« in kot predsednik nogometnega kluba Roma, pa naj bi v bilance svojih podjetij vpisal in torej poneveril kar 300 milijard lir. Ruski otroci ločni, umazani in zapuščeni umirajo v zaporih za mladoletnike STRASBOURG - Ruski zakoni dovoljujejo ob-oabo in zapor za otroke, stare komaj sedem let. eset tisoč otrok, ki zapuščeni tavajo po sanktpe-j®1? ,'jrskih ulicah, vsak dan beži pred policisti, 1 “ v zaporni nejcaanje ruske prestol Poznejšega Leningrada, v obupnih razmera! • 00 mladoletnih zapornikov. O razmerah v ruskih zaporih za mladoleb 80 L L ocenili za »grozne«, so v sredo razpra ncmsKa organizacija za ciovekoi Pomoč Psalm 23 je predložila dokumente, ’ Bfiejo, da se 1.500 do golega obritih mla TllJCOV. RtaTlTl -1 r-T Ti J_• ________ Higienske razmere so neznosne, vsi so * —j«. zaporniki je petnajstletni tantit ga pred dvema letoma za štiri leta zaprli, u radel 300 rubljev, kar pomeni pol nemško marko. Posebej hudo je mladim zapornicam -,a™., nimajo hrane za dojenčke. Zaprte i četnike nsiTnaTr-i n*o 1 -7 Vdl normalni, kot je v btrasoou vedal mestni svetnik iz Sankt Petersburg; sander Rodin, ki si prizadeva za izboljšal nier mladih zapornikov. Ra Trnom xr ---__ . v^Sankt Petersburgu, so opozorili na : BALKAN / VOJNA KAVKAZ / ZARADI VOJNE V ABHAZIJI Srbi ožijo obroč okrog Srebrenice, konvoj s pomočjo pa stoji že osmi dan Izetbegovič zavrača pogajanja SREBRENICA, SARAJEVO, NEW YORK, PARIZ - Razmere v Srebrenici so vsak dan slabše. Predstavniki Visokega komisariata Združenih narodov so sporočili, da se obupani prebivalci med seboj tepejo, celo pobijajo za vsaj košCek hrane, ki prihaja vsako noC s padali z ameriških letal, medtem pa Srbi že osem dni zadržujejo konvoje s človekoljubno pomočjo in jim ne dovolijo vstopiti v Bosno. Hkrati srbske enote ožijo obroč okrog Srebrenice in napovedujejo, da bodo to vzhodnobosan-sko mesto zavzeli že v nekaj dneh. Po podatkih s poveljstva modrih čelad so se Srbi Srebrenici v Četrtek dopoldne približali že na pet kilometrov. V Sarajevu je bilo v Četrtek ubitih deset ljudi, veC kot štirideset pa ranjenih. B osansko-hercegovska vlada je v sredo zahtevala nujen sestanek Varnostnega sveta OZN, da bi ustavili srbsko ofenzivo, zahtevo iz Sarajeva pa je posredno že podprl francoski premier Pierre Beregovoy, ki je po pogovoru s predsednikom Mitterrandom in zunanjim ministrom Duma-som zahteval od svetovne organizacije, naj v Bosni dokaže svojo avtoriteto. Predsednik francoske vlade je precej ostro kritiziral tudi generalnega sekretarja ZN Galija. Na sedežu OZN v New Yorku so se v četrtek nadaljevala posredna pogajanja bosanskih sprtih strani, vendar se jih muslimanski predstavnik Izetbegovič ni udeležil, ker je hotel tako opozoriti na hitro srbsko vojaško napredovanje v vzhodni Bosni. Predstavniki modrih Čelad so včeraj opozorili tudi na nevarno širjenje spopadov na Hrvaškem, kjer so hrvaški vojaki prestopili Črto premirja, ki jo nadzorujejo vojaki Unproforja ob Savi, jugovzhodno od Zagreba. Srbski krajišniki so že zagrozili, da se bode maščevali. Nepetost med Gruzijo in Rusijo dosegla vrelišče Moskva ne bo več prenašala gruzijskih provokacij Prizorišče I spopadov I J 200 km Abhazija RUSIJA Kutaisi Črno morje ) qruZ!JA O Tbilisi TURČIJA ARMENIJA MOSKVA - Napetost med Gruzijo in Rusijo je vCeraj dosegla vrelišče, saj se že tretji dan nadaljujejo srditi spopadi med gruzijsko narodno gardo in abhaškimi oboroženimi oddelki. Tbilisi odkrito obtožuje Moskvo, da podpira »abhaške secesioni-ste« in da s svojim letalstvom in pehoto sodeluje v spopadih. Gruzijski parlament se je sinoči obrnil na OZN in evropski parlament z obtožbami, da Rusija »z nenapovedano vojno ogroža gruzijsko suverenost«. Predsednik Se-vardnadze je zagrozil s splošno mobilizacijo, ce bo Rusija nadaljvala z »grobim vmešavanjem v gruzijske notranje zadeve«. Katolikos (patriarh) gruzijske pravoslavne cerkve lija ti. je pisal Bu-trosu Galiju, Borisu Jelcinu in moskovskemu patriarhu Aleksiju II., da bi najodločneje protestiral zaradi »ruskih bombardiranj gruzijske abhaške pokrajine«.Ruski obrambni minister Pavel GraCov je odločno zavrnil te gru- zijske obtožbe in poudaril »rusko nevtralnost«, obrambno ministrstvo pa je včeraj v Moskvi sporočilo, da bodo ruske enote z vsemi sredstvi vključno z vojaškimi zatrle vsako nadaljnjo provokacijo. V sredo je namreč gruzijska narodna garda napadla neki ruski vojaški laboratorij v abhaškem Ešeriju in ubila pet ruskih vojakov. Rusi se nahajajo v težkem položaju, saj obstaja resna nevarnost, da bi se vnelo vse južno krilo Ruske federacije. Kakvkaške avtonomne republike v sklopu federacije namreč odkrito podpirajo Abhaze in zahtevajo od Moskve, naj podpre »od Gruzijcev teptani in podjarmeni narod«. Da bi bila mera polna, so tudi ruski priseljenci na strani Abhazov. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Tržaški občinski odbornik Augusto Seghene (PSI) v koronejskih zaporih Augusto Seghene, bivši tržaški podžupan in socialistični občinski odbornik v Trstu, je v koronejskih zaporih pod obtožbo, da je spravil v žep nekaj desetin milijonov lir podkupnine v zvezi z zakupom za čistilno napravo v Zavljah. Preiskava o korupciji, ki pretresa Italijo, je torej tudi v Trstu naredita »kakovostni skok«, pri čemer marsikdo napoveduje nova presenečenja. Afera s čistilno napravo je že pred dnevi terjala prvi žrtvi, znanega gradbenika Ci-vidina, ki je še v hišnem priporu, ter inženirja Del Monaca, kateremu se je v koronejskih zaporih pridružil Seghene. Seghene je že odstopil iz občinskega odbora, njegov resor pa je prevzel župan Staffieri. O odstopu bo razpravljal občinski svet, toda šele čez en teden. Z več strani pa se medtem sliši zahteva po odstopu celotnega odbora. stran 6. Dražje meso na Tržaškem Goveje meso se je na Tržaškem podražilo za kakih 20 odstotkov zaradi prepovedi uvoza iz Slovenije in Hrvaške. Prepoved je stopila v veljavo potem, ko so v Italiji zabeležili več primerov slinavke in parkljevke. Veterinarski odbor Evropske skupnosti je medtem včeraj odobril prepoved izvoza mesa in mesnih izdelkov iz Italije, kar bo povzročilo italijanskemu kmetijstvu še dodatno škodo. stran 5 Zbornica pooblastila sodno preiskavo zoper tri poslance Poslanska zbornica je izglasovala pooblastilo za sprožitev sodnega postopka proti poslancem Francescu De Lorenzu (PLI), Giuliu Di Do-natu (PSI) in Alfredu Vitu (KD), ker naj bi prekršili pravilnik o zborničnih volitvah. stran 5. Samu Pahorju bodo sodili po sklepu Kasacijskega sodišča Na Kasacijskem sodišču v Rimu so akti s treh procesov z zvezi s prof. Samom Pahorjem, zahteva pa je vedno ista: premestitev v drugo mesto, ker je politično razpoloženje v Trstu nenaklonjeno obtožencu in nasploh vsej slovenski narodnostni skupnosti. Dokler se v Rimu ne odločijo, pa tudi ni pričakovati, da se bodo sodne obravnave v Trstu nadaljevale. Tako je bilo tudi včeraj, ko so proces v zvezi z dogodki od lanskega novembra ponovno odložili. stran 6. Michele Zanetti po zaslišanju domov V zvezi z afero glede tržaškega pristanišča so včeraj zaslišali Micheleja Zanettija (KD), ki je bil dolgo let na čelu Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča (EAPT). Po zaslišanju se je Zanetti lahko vrnil domov, čeprav je marsikdo napovedoval, da ga čaka hišni pripor. V hišnem priporu pa so še vedno Luigi Rovelli (bivši glavni direktor EAPT), Aldo Cuomo (funkcionar EAPT) ter Vincenzo Marinelli (bivši konzul CULPT). stran 6 Financarska šola: odločalo bo ministrstvo Paritetna komisija za vojaške služnosti je včeraj razpravljala o lokaciji za šolo - vojašnico za finančno stražo. Ker ni prišlo do skupnega, oziroma enotnega stališča, bo o zadevi spet odločalo ministrstvo za obrambo. Deželni odbornik Tersar izraža pomisleke, glede ocene, da je letališče edina možna lokacija. Objekt bi lahko zgradili tudi drugje. stran 8 Petek, 19. marca 1993 SLOVENSKO-ITALIJANŠKI ODNOSI —m.------ RIM / KAJ MENIJO TRŽAŠKI POSLANCI IN SENATORJI Italijanski politiki jezni na Slovenijo Previdnost glasnika zunanjega ministrstva Vojmir Tavčar RIM - »Na ta način tudi Hambunžan ne bo smel imeti hišice v Kranjski gori. Poudarite zlasti to.« Tržaški de-mokršcanski poslanec Sergio Coloni ne skriva svoje nejevolje. Ob napeti politični situaciji v Italiji si najbrž ni želel Se dodatnega problema zaostritve v odnisih med Italijo in sosedama Slovenijo in Hrvaško, ker je zaradi te zaostritve pod pritiskom begunskih krogov in organizacij. Tudi zato skoraj osorno odgovarja na vprašanja novinarja, ki »diši« po proslovenstvu. Coloni se huduje nad Zagrebom še posebej jezen pa je z Ljubljano. »Povsem zgrešen se mi zdi slovenski zakon. Kako je mogoče tako ravnanje uskladiti z revizijo osimskih sporazumov in z vstopanjem Slovenije v Evropsko skupnost? Tudi mi smo imeli določilo, ki je omogočalo prefektu, da je ustavil tuje naložbe v Trstu, in ki je bilo odpravljeno na predlog senatorja Spetiča Toda nekaj je omogočiti na primer občinam, da presodijo, ali je naložba tujcev umestna ali ne, nekaj povsem drugega z zakonom prepovedati tujcem, da imajo lastnino v obmejnem pasu « Po Colonijevi oceni je Slovenijo pri sprejemanju tega določila gnala »nerazumljiva naglica«. Skupaj z videmskim kolegom Adrianom Biasut-tijem sta zato posegla pri zunanjem ministru Emiliu Co-lombu in se zavzela za reak- cijo Italije. »Svoje stališče sem posredoval pristojnim krogom,« pravi še Coloni, medtem ko se oddaljuje in ne pojasni, ali gre za slovenske ali italijanske. Razburjen je tudi tržaški socialistični senator Aiduino Agnelli, kateremu se zdi sicer bolj hudo to, kar se dogaja na Hrvaškem. A tudi Slovenija po njegovem ni imela srečne roke. In pojasnjuje, da je pred nekaj tedni ljubljanskega kolego že opozoril, naj Slovenija ne vztraja s takim zakonom, ker bo »to izzvalo proteste ezulov, najbrž pa tudi manjšine, in Italija ne bo mogla molčati«. Senatorju se zdi nezaslišano, da Italijanski državljani (pa naj bodo begunci ali ne) ne bodo smeli imeti ne hiše ne stanovanja ne v Kopra, ne v Izoli ne v Piranu Podtajniku Giuliu Cam-berju se mudi, ker mora v zbornico za glasovanje, takoj nato pa na letalo. Kljub temu pa si ukrade minutko, da pove, da se je tudi on zavzel pri zunanjem ministrstvu za takojšnji poseg. In napove za jutri v Trstu na sedežu Unije Istranov tiskovno konferenco na to temo. Ob brskanju po ozadju, ob zbiranju odmevov ima novinar ob neprijeten vtis, morda zgrešen, kot da so zmerne sile aktivnejše in si z večjo angažiranostjo osvajajo skoraj neke vrste monopol nad temi odnosi in problematiko. Vsaj v vsedržavnem merilu kaže tako. Za vsedržavno levico se zdijo ti problemi zelo oddaljeni. Italijanska vlada je bila očitno pod pritiskom begunskega gibanja in tržaških krogov. To je mogoče sklepati iz besed svetnika Di Franca, ki je zadolžen za stike z novinarji. Veleposlanik Seigio Berlin-guer ni dosegljiv, najbrž z novinarji noče razpravljati o tem vprašanju in njegov urad vsakogar naslovi na svetnika Di Franca »Sredina nota je posledica dogajanja, ki močno zaskrblja Italijo,« meni Di Franco, »skrbijo nas nekatere pobude Slovenije in Hrvaške.« Iz njegovih besed je mogoče razumeti, da je Famesina ze nekaj Časa pripravljala to potezo. Na novo zakonodajo so opozorile begunske organizacije z memorandumom, ki je bil naslovljen zunanjemu ministra, zadevo sta nato preverjali veleposlaništvi v Ljubljani in Zagrebu in na tej osnovi je nastalo sredino sporočilo. Toda v slovenskih krogih ta in druga italijanska stališča doživljajo kot oster pritisk. Kaj meni o tem Famesina? Odgovor je diplomatski: »Italija je želela precizirati svoja stališča, ker je treba razjasniti položaj. O tem problemu bo govor 25. marca v Rimu, ko se bo italijanska delegacija za revizijo osimskih dogovorov sestala s slovensko.« POROČANJE ITALIJANSKEGA TISKA ■■■■ji Evforične izjave predstavnikov istrskih beguncev Drago Gašperlin TRST - Predsinočnja opozorilna nota rimskega zunanjega ministrstva slovenski in hrvaški vladi v zvezi z nekdanjo lastnino istrskih beguncev je odjeknila tudi v delu italijanskega tiska. Najvecjo pozornost ji je posvetil tržaški II Piccolo, mnogo manj obsežno pa so o njej poročali Trieste Oggi, II Giomale in la Repubblica. »Tokrat se vlada ne da in dviguje glas. Ce bosta Slovenija in Hrvaška nadaljevati z razprodajo dobrin, ki so jih zapustili begunci, utegnejo pogajanja o ”Osimu-bis” spodleteti. Ne samo, spričo lahkotnega juridiCnega upravljanja z dobrinami beguncev italijanska vlada opozarja, da bi lahko imeli Slovenija in Hrvaška nemajhne težave za vstop ne le v Evropsko skupnost, ampak tudi v "preddverje” dvanajsterice, v Evropski svet.« Takole se začenja vsebinsko strnjeni sestavek z močnim naslovom »Opomin Italije«, ki ga je objavil II Piccolo kar na uvodnem mestu prve strani in ga opremil s fotografijo zunanjega ministra Emilia Colomba. Na tržaški strani pa sledita še dva dolga članka, ki sta (kot oni na prvi strani) izpod peresa Pietra Špirita. V pričakovanju uradnega odgovora vlad obeh republik, bo mogoče izvedeti, kakšne namene imata, prihodnji teden, ko pojde slovenska delegacija v Rim za nadaljevanje razgovorov o reviziji Osimskega sporazuma, piše Spirito, ki navaja zatem nova zakonska določila o nepremičninskem lastništvu v Sloveniji in Hrvaški in točno besedilo listine zunanjega ministrstva, o kateri meni, da prerašča oprezno diplomatsko izrazoslovje. V drugem članku pa pisec omenja predvsem zadovoljstvo predsednika Zveze istrskih ezulov Paola Sardosa Albertinija. »Končno: to je pot, ki bi jo bila morala ubrati naša vlada že od vsega začetka,« meni le-ta s pripombo, da rimski nastop »samo še potrjuje politični pomen naše pobude.« S tem misli na sklep, da v slovenskih, hrvaških, avstrijskih in nemških Časopisih objavijo plačane oglase z opozorilom, naj neitalijani ne kupujejo imovine beguncev, češ da bi bilo to protizakonito in brez pravne veljave. Albertini ponavlja zahtevo po vrnitvi te imovine prvotnim lastnikom oziroma - v primerih, ko to ne bi bilo mogoče - zahtevo po odškodnini. Slovenci in Hrvati hočejo razprodati ciiri vec teh nepremičnin pred zaključkom pogajanj o "Osimu-bis” in Ce že morajo preiti v tuje roke, naj bodo to rajši Avstrijci in Nemci, samo Italijani ne,« ve povedati intervjuvani Clankarju. Slednji omenja med drugim še zadoščenje vodje Združenja istrskih skupnosti Ruggera Rovattija in deželnega svetovalca Lucia Vatto-vanija KD (»Famesina se je vendarle oglasila!«). »Za begunce je to prva zmaga,« piše a. r. v listu Trieste Oggi na eni notranjih strani. Članek ima viden naslov, a se omejuje na besedilo ministrske note in podatek, naj bi doslej onkraj meje prodati okoli 200 nepremičnin, ki so bile last beguncev. La Repubblica prav tako navaja diplomatsko noto, ki pa da še ni »uraden protest«, kakršnega zahtevajo begunci, Čeprav pomeni korak v to smer. Scalfarijev dnevnik dodaja, da gre pri listini za (ne) prikrito grožnjo Sloveniji in Italiji. Montanellijev II Giomale, ki je glede italijansko-slovenske meje običajno revanšisticno usmerjen, pripisuje zaslugo za protestno noto v prvi vrsti sebi (in seveda begunskim združenjem), sicer pa piše med drugim naslednje: »Famesina si je torej prvič "upala” položiti na tehtnico težo, ki bi jo lahko imelo stališče Italije, ko bosta Ljubljana in Zagreb zaprosila za vstop v Evropsko skupnost in njene organizme.« Navaja pa tudi pobudo podpredsednika poslanske komisije za zunanje zadeve Franca Foschija (KD); ta namerava predložiti Evropskemu svetu resolucijo, ki obvezuje ES, da pogoji pristop novih držav s posebnimi obvezami; v tem primeru z jamstvom o zaščiti pravic italijanske manjšine v Istri. Resolucijo naj bi obravnavali med 25. in 27. marcem na Malti. TRST / REAKCIJE SLOVENSKE MANJŠINE Zh Nezadovoljstvo in zaskrbljenost Predstavniki političnih in družbenih organizacij slovenske manjšine v Italiji so tako komentirali italijansko nntrv Miloš Budin (DSL): Ne glede na podrobnejše vsebisnke aspekte zadeve, mislim, da je nota italijanskega zunanjega ministrstva politično neprimerna Očitno je, da je nastala na pritisk ezulskih organizacij. Presoditi pa jo moramo, upoštevajoč, da dvostranka pogajanja lahko imajo za cilj le dogovore, kisov obojestranko korist Zato nobena od strani se ne bi smela pogajati z drugo tako, da bi predvsem odgovarjala lastnim notranjim pritiskom.Vse to velja tudi v specifičnem primera vprašanja t i. »zapuščenih dobrin« istrskih beguncev. Mogoče ga bo pravilno rešiti le, če bodo Italija, Slovenija in Hrvaška našle za vse zadovoljivo rešitev. Le to bo v interesu miru Viljem Ceno (videmski Slovenci) : Italija ne zna prekoračiti svoje preteklosti, ne zna odpirati novega pogleda v prihodnost, vsaj ne ob vzhodni meji. Podzavestno ohranja neko železno zaveso, ob kateri naj bi na eni strani stali italijanski oškodovanci v preteklosti, na drugi pa osvajalci, ker tako opravičuje in pere svojo zgodovino. Na tak nadn, tudi preko tržaške desnice, skuša vplivati na suverenost in življenje Slovenije, ob tem pa pozablja, da ima sama zakonodajo, ki je v marsičem prav malo evropska Tako moramo ugotavljati, da uveljavljanje demokracije v širšem pomenu besede v Benečiji ni plod odprte politike ob meji. Zdaj smo spet priča zahtevam in grožnjam, ki ne sodijo na pot dogovarjanja Ivo Jevnikar (SSk): SSk je ogorčena nad tem korakom italijanskega zunanjega ministrstva, saj dokument o ti. »zapuščenih dobrinah« istrskih beguncev in optantov sloni na hudih netočnostih glede slovenske zakonodaje, vsebuje grožnje in sprošča še hujšo nacionalistično kampanjo ob meji. Najpo- membnejše pa je, da govori o omenjenem vprašanju, kot da ne bi bilo že definirano z dvostranskim sporazumom in {raz italijansko notranjo zakonodajo, ki mu je sledila Ponovno odpiranje tega vprašanja je lahko le stvar dobre volje obeh strani. SSk ima tudi vtis, da išče italijanska stran pretvez za zakrivanje lastnih zamud in neizpolnjevanja obstoječih obveznosti, npr. v odnosu do slovenske manjšine. Marij Maver (SSO): Slovenci v zamejstvu smo zaprepaščeni, presenečeni in razočarani obenem Ne moremo razumeti, kako je mogoče, da italijanska vlada pristala na pritiske dobro znanih krogov, ki želijo kaliti sosedske odnose med državami na tem ozemlju, Poleg tega se zdi ta poteza kot pretveza za kritje neizpolnjenih obljub in dogovorov. Skratka, italijanska država je zadnji trenutek prešla iz obrambnega položaja v napad: ker ni izpolnila svojih obveznosti do slovenske manjšine v Italiji je pristala na pritiske desnice in z novimi zahtevami zavaja javno mnenje. Zdi se mi, da je to balkanizacija odnosov v tem prostora. Klavdij Palčič (SKGZ): Stališče italijanskega zunanjega ministrstva zaskrblja, ker predstavlja obliko hudega pritiska na Slovenijo v trenutku, ko so pogajanja šele na začetku. Na svoj raCun prihajajo tisti, ki so tudi v preteklosti bili najhujši nasprotniki Osimskih dogovorov in sodelovanja. Predstavniki istrskih beguncev so sicer napovedovali zaostritve, nesprejemljivo pa je, da pod njihovim pritiskom kloni država, ki je na začetku pogajanj izrazila jasen interes, da se vsa vprašanja, tudi sporna, med dvema suverenima državama obravnavajo v konstruktivnem duhu in v medsebojnem spoštovanju. Postavljanje predpogojev na kategoričen nadn lahko težko prejudicira uspešno dogovarjanje, obenem pa obstaja velika nevarnost splošne zaostritve odnosov zlasti v naših krajih, kjer je vprašanje meje in Istre vseskozi predmet špekulacij. Rudi Pavšič (PSI): Opozorilno noto italijanskega zunanjega ministrstva gre oceniti z vso resnostjo, saj pomeni, da se italijanska država opredeljuje za takšne izbire, ki ne gredo v smer prijateljstva in konstruktivnega dogovarjanja. Ravno v Času, ko med Italijo in Slovenijo potekajo pogajanja, se najprej predsednik države Scalfaro, sedaj pa zunanje ministrstvo v bistvu opredeljujeta za zaostrovanje klime. Ne samo, da takšni pogledi pomenijo olje na ogenj nadonahsticnim in desničarskim tezam, ki so prisotne v naši deželi, so v samem nasprotju z danimi izjavami o želji po prijateljstvu in sodelovanju. Slovenski sodalisti ostro protestiramo zaper takšno ravnanje ter si bomo pri osrednjem vodstvu naše stranke prizadevali, da bi italijansko zunanje ministrstvo spremenilo svoja stališča Stojan Spetič (SKP): Italija otitno izsiljuje. To najbrž niti ni edina oblika pritiska Vladne stranke, predvsem KD, skušajo na ta nadn ohraniti svoje pozicije pred dežlnimi volitvami, zato skušajo dvigati temperaturo in brenkajo na stare strune. Osebno mislim, da zahteva državni interes Italije povsem drugačen pristop. Konkretni pogovori v prijateljskem vzdušju naj rešijo tudi nekatere odprte probleme istrskih beguncev, vendar si ne morem predstavljati, da bi pretekle krivice lahko odpravljali z odpiranjem novih krivic. Poleg imovinskih problemov pa so odprta tudi druga vprašanja, kot so pokojninske zadeve in pronidjivost meja Rimski pogovori naj omogočijo njihovo rešitev, da ne bo mogel nihče veC zastrupljati ozračja Predvsem pa je treba dmprej ureditri vprašanje enakopravnosti narodnih manjšin, ki ne smejo biti tald, niti drobiž v mednarodnih odnosih. FAŠIZEM / DEMOKRATIČNA ITALIJA ŠKODE NI PORAVNALA Je slovensko imetje dokončno izgubljeno? TRST - Konec prve svetovne vojne in z njim prihod Italije je za Slovence v Julijski krajini pomenil začetek treh desetletij, v katerih so postopoma izgubili velik del tega, kar so od druge polovice 19. stoletja naprej ustvarili in zgradili. Fašistični režim je proti Slovencem uvedel pravila, ki so povzročila dobesedno fizično eliminacijo slovenskega ekonomskega in kulturnega življenja. Do prvega kriminalnega dejanja je prišlo komaj dva meseca po prihodu Italije, in sicer do napada na uredništvo in tiskamo glasila Edinost v Trstu. Naslednji sta bili avgusta 1919 uničeni slovenska šola v današnjem Drevoredu XX. septembra in Trgovsko-obrtna zadruga v Ul. Battisti, najhujše barbarsko dejanje pa je nedvomno pomenil požig Narodnega doma v Trstu, do katerega je ob splošni brezbrižnosti oblasti in varnostnih sil prišlo 13. julija 1920. Z Narodnim domom, zgrajenim leta 1906, so tržaški Slovenci izgubili mogočno petnadstropno palaCo, v kateri so imele prostore naslednje ustanove: Slovenska Čitalnica, Slovensko dramatično in operno društvo, Slovensko gledališče, telovadno društvo Sokol z veliko telovadnico, Slovenska glasbena matica z glasbeno šolo, Slovensko planinsko društvo, politično društvo Edinost, Tržaška posojilnica in hranilnica (ki je bila tudi lastnica poslopja), hotel Balkan z restavracijo in kavarna. Poleg tega je bilo v stavbi veliko zasebnih stanovanj in trgovskih podjetij. Italijanska vlada je po vojni izplačala škodo samo jugoslovanskim državljanom, medtem ko italijanski državljani in tržaški Slovenci niso dobili nikoli ničesar. Poleg kulturnih so bile najvecji tm v peti fašističnega režima slovenske gospodarske ustanove in njihove nepremičnine. Tako so v Trstu poleg Jadranske in Ljubljanske kreditne banke, Tržaške posojilnice in hranilnice in Trgovske obrtne zadruge zatrli še ostalih 14 podeželskih posojilnic, izmed katerih sta se po drugi vojni uspeli postaviti znova na noge samo posojilnici v Nabrežini in na Opčinah. Ukinjene so bile tudi konzumne zadruge in številna podtjetja, predvsem pa ' goriška in tržaška zadružna zveza, ki sta skupaj včlanjevali kar 308 zadrug, od tega 156 finančnih. Po osrednjih kulturnih ustanovah so Črnosrajčniki zatrli še okrog 40 prosvetnih društev s knjižnicami in glasbenimi instrumenti, v Gorici pa so 4. novembra 1926 razdejali središčni Trgovski dom, v katerem so bile slovenske banke in hranilnice, trgovine, uradi in dvorana za kulturne prireditve. Seznam je vsekakor nepregleden, gmotna škoda - da ne govorimo o moralni - pa ogromna in nikoli povrnjena. KOMENTAR Ohladitev na odprli meji Bojan Brezigar Italijanski zunanji minister Emilio Co-lombo na tiskovni konferenci po nedavnem srečanju s slovenskim kolegom Peterletom v Gorici ni hotel odgovarjati na vsebinska vprašanja o odnosih med državama, Ceš da mora o tem v miru razpravljati mešana komisija, ki bo pripravila osnutek sporazuma za nadgradnjo osimskih sporazumov. V sredo je italijansko zunanje ministrstvo z objavo sporočila, ki ga nekateri ocenjujejo kot grožnjo, drugi kot izsiljevanje, prekršilo to načelo. Očitno je imelo za to svoje razloge, ki verjetno niso samo volilnega značaja in ne izhajajo samo iz novih dejstev v slovenski zakonodaji, pa tudi ne samo iz pritiskov tržaških nacionalističnih skrajnežev. Dejstvo je, da je bilo formalno-pravno vprašanje lastnine istrskih beguncev z osimskimi sporazumi rešeno. Jugoslavija sicer še ni izplačala Italiji določenega zneska, vendar se je Italija s podpisom osimskega sporazuma tudi odpovedala nekdanjemu premoženju istrskih beguncev. Sedaj Rim izkorišča pogajalno (in še zlasti gospodarsko) šibkost Slovenije in Hrvaške, da to vprašanje na novo odpira. To je seveda njegova pravica, kajti vsaka država lahko suvereno odloča o svoji zunanji politiki. Vendar se tu zastavlja vprašanje, komu koristi ta zaostritev v mednarodnih odnosih oziroma kaj hoCe Italija s tem doseči. Znane so skomine desničarskih krogov in ezulskih organizacij po ponovni pridobitvi Istre. Doslej je Italija na uradnih srečanjih vedno zavzemala drugačno stališče. Po zadnji noti bo treba ugotoviti, ali je stališče o dokončnosti meja še vedno nespremenjeno. Verjetno bo treba še prej ugotoviti, ah obstajajo pogoji za nadaljevanje meddržavnih pogovorov na ravni »vsestranskega prijateljstva in sodelovanja«, na katero je Italija do nedavno tega prisegala. Sicer pa ni prvič, da je Italija poskusila v Času, ki je bil za Slovenijo zelo kočljiv, izsiliti prednost. Lani, dan pred mednarodnim priznanjem Slovenije, je rimska vlada Sloveniji zagrozila, da bo pri evropski dvanajsterici zaustavila mednarodno priznanje, Ce Slovenija ne podpiše tripartitne deklaracije o italijanski manjšini. Te grožnje Italija ni hotela ah ni mogla izvesti, morda tudi zato ne, ker je italijanska manjšina v Sloveniji vendarle zaščitena po evropskih standardih, kar ne velja za slovensko manjšino v Italiji. Se veC, narodno premoženje na Tržaškem in na Goriškem, ki ga je fašizem zasegel ah uničil, slovenski manjšini v glavnem ni bilo vrnjeno in tudi odškodnina ni bila izplačana. Tudi glede imovine torej Italija ne more biti zgled. Kar zadeva manjšinsko vprašanje samo, obstajajo tudi drugi forumi, na katerih se ta vprašanja rešujejo. Avstrija se je zaradi Južne Tirolske obrnila na OZN in sedaj, po dolgih letih je bilo to vprašanje rešeno. To je Avstrija dosegla v Času, ko je bila Italija pomemben politični in strateški dejavnik v blokovsko razdeljenem svetu in je bila zanjo značilna stalna gospodarska rast. Danes je s škandali in z gospodarsko krizo podoba Italije v svetu bistveno drugačna. Morda tudi zaradi tega država potrebuje zunanjega sovražnika, da premami razburjeno javnost; išCe ga, tako kaže, v Sloveniji in Hrvaški, v notranji zakonodaji dveh držav. Vprašanj je torej mnogo, odgovori pa niso povsem jasni. Potrebna bo temeljita analiza stanja in verjetno izdelava nove strategije. Ostaja dejstvo, da po tej italijanski noti odnosi med državama niso vec taki, kakršni so bih in s tem dejstvom se bo treba sprijazniti ali pa ga odpraviti. ITALIJA IN MANJŠINE Pravice, ki jih ne uživamo ■ ■■ Obnašanje organov Italijanske republike v zvezi z obveznostmi, ki jih je ta sprejela do slovenske manjšine s Spomenico o soglasju in Posebnim statutom z dne 5.10.1954 ter s pogodbo, ki so jo podpisali v Osimu 10.11.1975, je pod ravnijo, kjer se začenja civilizacija, ki so jo stari Rimljani izrazili z rekom Pacta sunt servanda (Pogodbe je treba spoštovati). Ce začnemo s formalnim vidikom, moramo najprej ugotoviti, da Spomenice o soglasju in Posebnega statuta niso formalno ratificirali in s tem široko odprli vrata izigravanju skoraj vseh njunih določb, saj se je sodstvo postavilo na stališče, da nimata nobene veljave znotraj italijanske države. Temeljno vprašanje (po Ustavnem so- Samo Pahor dišču) pravice do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi so »uredili« s strogo zaupno okrožnico, ki ni bila znana niti premnogim funkcionarjem državne uprave, še toliko manj pa samim pripadnikom slovenske manjšine. Edini člen Spomenice o soglasju, ki ga omenja odlok generalnega vladnega komisarja (z zakonodajno močjo) je 6., ki obvezuje obedve državi, da ne preganjata oseb, ki so se izpostavile s prizadevanji za razrešitev vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. S vsebinskega vidika je treba ugotoviti, da imamo šole, ker smo jih imeli že pred prihodom italijanske uprave, in radio, ki smo tudi imeli že prej. Televizije, ki jo je ustanovil zakon leta 1975 še po 18 letih nimamo. V zvezi z rabo slovenskega jezika smo bili priča procesom, s katerimi so ves čas izrinjali slovenščino. Za dvojezične napise so trdili, da v italijanskem pravnem sistemu ni volilnih okrožij, da bi lahko določili tista v tržaški občini, kjer bi lahko bili dvojezični napisi. Nato so pa začrtali tak »okraj« in nanj omejili lepljenje razglasov v slovenskem jeziku, ki bi morali biti razo-bešeni po celotnem ozemlju tržaške pokrajine. Končno so začeli izrinjati rabo slovenskega jezika v odnosih z oblastmi v ta »okraj«. Zajamčeno zastopstvo na upravnih položajih so zagotovili le v nekaterih primerih, na ravni pokrajinske uprave pa so s posebnim ukrepom onemogočili manjšini še tisto zastopstvo, ki ga je jamčil splošni zakon. Glede kaznovanja netenja nacionalne in rasne mržnje je sama vlada priznala v Cassandrovi komisiji, da ni storila prav nič. Po kriterijih Badinterjeve arbitražne komisije, po katerih sta bili Slovenija in Hrvaška priznani, bi Italija zaradi svoje politike do manjšin verjetno ne dobila mednarodnega priznanja ali pa bi bila celo izključena iz Evropske skupnosti. PREMOŽENJE ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV FRANCESCO COSSIGA O MEDDRŽAVNIH ODNOSIH Italijane jezi ureditev pravic tujcev do nepremičnin Za sosede sporna predvsem dva zakona, od katerih eden še ni sprejet povzročajo nelagodje na Obali: Piran/Pirano LJUBLJANA - »Vsaka zakonska pobuda, ki bi preprečila rešitev vprašanja pravnega položaja dobrin, ki so bile v povojnih letih zaplenjene italijanskim državljanom, bi lahko onemogočila pogajanja, ki jih misli Italija voditi poglobljeno in ob spoštovanju legitimnih interesov obeh strani.« To je le eden izmed poudarkov iz sredine note italijanskega zunanjega ministrstva Ljubljani in Zagrebu, ki zadeva vprašanje premoženja italijanskih državljanov v Istri in Dalmaciji in ki jim je bilo po vojni odvzeto. Italijanska stran, ki očitno budno spremlja dogajanje v slovenskem parlamentu, je »nezadovoljna« z reševanjem premoženjskih vprašanj že od takrat, ko je skupščina pred dobrim letom dni sprejela* zakon o denacionalizaciji, ki je kot eno izmed temeljnih meril za tiste, ki bodo uveljavljali pravico do vrnitve odvzetega premoženja, določil jugoslovansko državljanstvo. To naj bi bili predvsem tisti, ki jim je bilo državljanstvo priznano po 9. maju 1945. Ali kot pravi italijanska stran: Zahtevali bi višjo odškodnino za zaplenjeno premoženje (leta 1988 je bila določena v višini 110 milijonov HIodmevi DIMITRIJ RUPEL O ZAPLETIH V osimskih sporazumih je vse Prejšnji zunanji minister meni, da se o premoženju ne bi smeli pogajati Boštjan Lajovic Lojze Peterle: Slovenija je suverena država ___Bogo Samsa LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je včeraj skupini novinarjev povedal, da je Prejel tiskovno sporočilo italijanskega zunanjega ministra na Čuden, neformalen način. Poročilo ni bito podpisano, niti opremljeno s kakršnokoli oznako. Zato 8a je komentiral z nrnogimi »čeji«. Lojze Peterle je menil, da poročilo govori o »pogajanjih 0 reviziji osimskih sporazumov«, toda o osimskih sporazumih doslej niso, saj je vprašanje njihove sukcesije formalno pravno Ze urejeno. Podobno je s premoženjem italijanskih državljanov, ki so zapustili Slovenijo. Sloveli3’ je dejal Peterle, je suverena država, fvoje odločitve sprejema na demokratičen način, v skladu z nstavo in zakoni. Minister Peterle je podrobneje orisal prijetno ozračje med razgovorom z nekdanjim italijanskim predsednikom Cossi-gom. Slovenija se zavzema za urejanje vseh problemov, pri Čemer naj bi razprave potekale na več vzporednih ravneh. Fran-cesco Cossiga pa je med drugim govoril tudi o različnem po-ložaju manjšin in o različnem položaju Slovencev v treh pokrajinah. Glede na trenutno zaostrene odnose med Slovenijo in Italijo bi bilo zanimivo vedeti, kakšni so bili odnosi med vašim ministrovanjem? Različni. V času pred osamosvojitvijo je bila Italija ena od držav, ki je najdlje vztrajala pri enotni Jugoslaviji, pri ohranjanju jugoslovanske enotnosti. Sele polagoma, ne lastim si za to zaslug, se je položaj pri Italijanih spremenil. Italija se je zavzemala za enotno Jugoslavijo zaradi svoje manjšine. Sicer pa med glavne dosežke svoje politike v Italiji, če lahko tako rečem, štejem dogodek lani julija, ko je naš ambasador formalno predal seznam pogodb med Italijo in Jugoslavijo z ustrezno noto, da se ima Slovenija za naslednico Jugoslavije in da želi te pogodbe šteti za pogodbe med Italijo in Slovenijo. Naš korak je bil primemo pripravljen in italijanska stran je ugotovila takšno stanje, ki je bilo za nas ugodno in kot smo si ga želeli. Postali smo de facto in de iure dediči jugoslo-vansko-italijanskih pogodb, med katerimi je seveda bistvena pogodba z osimskimi sporazumi. Preden sem zapustil ministrstvo, sem imel sestanek z gospodom Co-lombom v Rimu, mislim, da je bilo 16. januarja. Govorila sva o osimskih sporazumih in v eni točki sta bili to dve različni izjavi. Gospod Colombo je dejal, da bi oni zeleh izpustiti iz osimskih sporazumov točko, ki govori o prosti carinski coni na Krasu. Potr- dil sem, da niti Slovenija niti Italija nista zainteresirani za takšno cono. Rekel pašem, da se seveda bojimo kakorkoli spreminjati osimske sporazume. Po mojem mnenju in po mnenju strokovnjakov, ki sem jih leto dni pred tem povprašal o zadevi, bi bilo treba osimske sporazume pustiti takšne, kot so, in ne dovoliti, da kdorkoli govori o reviziji le-teh ah o pogajanjih o njih. Ministru Colombu sem dal vedeti, da Slovenija ni zainteresirana za popravke, revizijo ah pogajanja o osimskih sporazumih. Zato sem vztrajal pri osimskih sporazumih. Le-ti dokončno rešujejo vprašanja optantov. Nekaj tednov, preden sem odšel z ministrstva za zunanje zadeve, sem večkrat vztrajal, da je treba plačah obroke, ki so zapisani v osimskih sporazumih, se pravi dva, s katerima smo bili v zaostanku - od 110 milijonov dolarjev. In to je bilo, kot vem, plačano. V mednarodnem pravu pa tudi drugod velja načelo, da je pogodbe treba izvrševati. In s tem je problem optantov rešen. Optanti imajo zahteve do italijanske države, ne do naše. Oni imajo nerešene zadeve z italijansko državo, ne z našo. Kako si potemtakem razlagate novo italijansko držo oz. politiko. Tako ostro kot zdaj postavljajo stvari, jih Se niso? Vsekakor je zadeva povezana tudi s predvolilnim bojem v Italiji. Bojim se, da je bila nastavljena past, da so Italijani lahko nekatere naše izjave ali Majda Vukelič ameriških dolarjev, od katerih je ostalo še 88 milijonov dolarjev neplačanih), če bi vedeli, da se boste lotih denacionalizacije. Na to pa naš pravosodni minister Miha Kozinc odgovarja, »da jim tudi mi, če bi takrat vedeli, da se bomo lotih denacionalizacije, ne bi toliko dali, kot smo jim«. Zadeve pa so se letos dodatno zapletle s sprejemom zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 23. februarja, prav na dan, ko so se na Str-molu začeli slovensko-italijanski pogovori, ki se niso končali v najbolj prijetnem vzdušju, ko je italijanska delegacija zvedela, kakšen zakon so sprejeli poslanci. Ta zakon se povečini sklicuje na denacionalizacijske predpise in določa, da postanejo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lasti last republike oziroma občin, če zanje ne veljata zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakon o zadrugah ter da je sklad zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prejšnjim lastnikom v skladu s. predpisi o denacionalizaciji. Najbolj nezadovoljna pa je italijanska stran v zadnjih dneh, ko je bil v parlamentarno proceduro dan zakon o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah, sicer šele v prvi fazi, o katerem bo državni zbor razpravljal prihodnji teden. Gre za zakon, ki ga pravzaprav naša pravna ureditev doslej ni poznala, zdaj pa ga je nujno sprejeti zaradi izvedbe ustavne rešitve, da lahko tujci pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon, medtem ko na zemljiščih tujci sploh ne morejo imeti lastninske pravice, razen če jo pridobijo z dedovanjem, pa še tu morajo veljati pogoji vzajemnosti. Zakon je med bolj restriktivnimi glede na evropsko ureditev, italijanske sosede pa najbolj moti rešitev, po kateri »tujec ne more pridobiti lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na podlagi pravnega posla, če je nepremičnina od državne meje oddaljena deset kilometrov ali manj«. Po različici naj bi veljalo enako, če gre za nepremičnino, ki je deset kilometrov ali manj oddaljena od morske obale. Da pa interes Italijanov seže prav na to območje, pa ni treba posebej poudarjati. Dimitrij Rupel: Predvsem brez naglice (Foto:S.Zvulovič/TRIO) izjave našega ministra interpretirali tako, kot da smo pripravljeni na pogajanja o vračanju premoženja. Kot sem slišal po radiu, je gospod Peterle rekel, da se je mogoče pogovarjati tudi o premoženju. Ne, ni se mogoče pogovarjati o premoženju in ne sme se. Kako bi vi ukrepali, če bi bili zdaj v Peterletovem položaju? Naredil bi se mrtvega. Sploh ne bi reagiral. Menim, da ni nikakršne potrebe, da zdaj hitimo s kakršnimikoli aktivnostmi. Jasno je, da se morajo komunikacije nadaljevati, ne vidim pa nobene potrebe z naše strani, da bi se ne vem kaj pogovarjali in pogajali. Z vsem bi malo počakal. Odpovedal bi tudi obisk in bi zadevo malo vlekel. Mislim, da se bodo stvari pomirile. Našo javnost je treba ustrezno ob- vestiti, posredno pa tudi italijansko, da je treba spoštovati pogodbe in da je to pogodbo Italija podpisala in pika. Italija pravi, da bo pogojevala svojo podporo Sloveniji, če bomo sprejeli tako zakonodajo, da bodo imeli lahko Italijani svoje premoženje pri njih in pri nas. To je smešno. V Svetu Evrope so države, ki imajo podobno zakonodajo kot Slovenija. Colombu sem dejal, da je ogromno možnosti za gospodarsko sodelovanje, tudi ljudje so. Naj investirajo v naša podjetja, naj sodelujejo v gospodarskem življenju. Vse se da narediti, ne moremo pa spreminjati meja in etnične strukture slovenskega ozemlja. To ni mogoče in zaradi tega se začenjajo po svetu vojne, zato navsezadnje divja vojna v Jugoslaviji. In mislim, da bi Italija to morala razumeti. Nekdanji domačini ne morejo biti tujci Prejšnji italijanski predsednik se zavzema za pogovore Bogo Samsa Na gradu Strmol se je pogovor s predsednikom Cossigom začel s spomini: na Sardinca Marosuja, nekdanjega tržaškega per-fekta, Blažiča, slovenskega železničarja, ki je postal Sardinec, in na Armanda Cossutta, sina železničarja iz tržaškega Kriza. Razgovor je potekal sproščeno in tekoče. Smo na gradu, kjer so sestavljali osimske sporazume. Kako jih ocenjujete? Tega nisem vedel. Dolgo sem se ukvarjal z odnosi med Italijo in Jugoslavijo in tudi kočljivimi strateškimi vprašanji zavarovanja meja. Vzpostavili smo zgledne odnose, tako da sodelovanja ni preprečeval različen politični in gospodarski ustroj. To pomeni, da bi danes morali še tesneje sodelovati, nekatere ovire so odstranjene, odkod temačni oblaki? Ze takrat smo rešili nekatera kočljiva vprašanja, ker smo rešitev iskali širše, znotraj evropskega sodelovanja. Takrat smo se sporazumeli kljub različnim sistemom in zdaj ne razumem, tudi kot navaden državljan, zakaj se s težavami ne moremo spoprijemati s potrebno potrpežljivostjo, uravnovešeno, brez zaostrovanja. Problemi manjšin se dotikajo življenja ljudi, zato imajo močne psihološke in čustvene učinke. Ne smemo upoštevati samo realnega političnega in gospodarskega obsega teh sporov, temveč tudi njihovo človeško vsebino. Ne obravnavamo samo zemljišč, hiš in premoženja, temveč govorimo o ljudeh. Terminologija, ki govori o varstvu manjšin, mi ni preveč všeč, saj bi morali presojati vrednostno. Manjšine so lahko resno breme, lahko pa so veliko bogastvo, če jih pravilno ovrednotimo. Govorite o manjšinah na splošno, bi bili konkretnejši? Tu živijo različne manjšine: italijanska v Sloveniji, slovenska v Italiji, italijanska na Hrvaškem, hrvaška v Italiji. Dejali so mi, da je ustanovitev dveh držav, Slovenije in Hrvaške, italijansko manjšino razkosala, in to lahko razumem. Tako se je razdelila manjšina, ki je petdeset let živela skupaj v isti državi. Hkrati pa razumem, da obstaja nadzorovana meja med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je zadnji delček Evrope, ki ni v vojni, že na Hrvaškem pa smo v Evropi, ki je v vojni. Treba je razumeti slovenske potrebe, saj Slovenija hkrati varuje preosta- lo Evropo. Ko se bo vojna v Bosni končala, bo meja med Slovenijo in Hrvaško ostala odraz suverenosti dveh držav, toda s stališča varnosti bo podobna mejam, ki jih ima Italija s Slovenijo, Avstrijo, Francijo in Švico. Ali bo vsaj taka, kot je bila meja med Italijo in staro Jugoslavijo. Vse skupaj je še nekoliko bolj zapleteno, ker so pogajanja asimetrična: italijanska manjšina v Sloveniji je majhna, slovenska v Italiji velika, italijanska na Hrvaškem je velika, hrvaška v Italiji majhna. Treba je izhajati iz obveznosti, ki so jih vse države podpisa- le na evropski in svetovni ravni v korist manjšin. Upoštevati je treba načela vseh ustav in predvsem skupna načela omikane družbe. Obstajajo še težave z jezikom: tu se pojavljajo predlogi po reviziji in nadgradnji. Pravniki so pri razlagi teh pojmov zelo spretni, mislim pa, da je preprosto treba sesti za mizo, se pogovoriti in sporne stvari uskladiti. Veliko je govora o premoženju nekdanjih istrskih Italijanov, o odškodninah. Ta tema je v ospredju tiskovnega sporočila zunanjega ministrstva, ki ima zlovešč podton. Italijanski pregovor pravi, da »da volk zgubi dlako, ne pa nravi«. Prebral sem nekatere dokumente. Razumem potrebe novih držav, da branijo svojo ozemeljsko identiteto, ne samo nasproti zunanji, temveč tudi nasproti notranji nevarnosti, saj bi lahko tujci pokupili zemljišča. Zakonodaja je torej obrambna zakonodaja držav, ki so ljubosumne na svojo neodvisnost. Toda nekdanjih domačinov iz Istre in Dalmacije ne bi smeli obravnavati kot prave tujce, temveč kot tujce, ki so nekoliko tudi domačini. Tega človeškega momenta ne smemo prezreti. Tudi to bi lahko neboleče rešili. Italija je Sloveniji soseda, zato se od nje ne moremo ločiti. Farnesinova izjava je grožnja: Ce tega ne boste naredili, vas ne spustimo v Evropo! To je samo neko sporočilo. Bojim se, da so zadeve zapletene, da nismo bili pripravljeni na padec berlinskega zidu, na razkroj Jugoslavije. Dogodki v BiH in velike nevarnosti v nekdanji Sovjetski zvezi dokazujejo, da je marsikaj treba še urediti. Sporne točke je treba obravnavati s stališča neizbežnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo ter Italijo in Hrvaško. Obsežno ste opredelili nujnost enakega odnosa do celotne italijanske manjšine, enako pa velja tudi za Slovence v Italiji, ki so razdeljeni na tri pokrajine. To drži, deloma so to psihološka vprašanja. Italijanski politični položaj seveda otežuje reševanje teh težav, ker jih vlada ne more obravnavati normalno; zdaj je namreč pod nenehnimi pritiski. Temu se lahko posvečajo samo vlade, ki imajo široko podporo in ki se lahko nadejajo daljšega mirnega dela/Ita-lijanski politični položaj pa je zdaj, kot vsi vemo, zelo težak. Francesco Cossiga: Govorimo tudi o ljudeh (Foto: S. 2ivulovid/TRIO) KRONOLOGIJA MEDDRŽAVNIH ODNOSOV Za nadgraditev Osima Najvišji predstavniki Slovenije in Italije so se po mednarodnem priznanju Slovenije večkrat sestali. Republika Slovenija je prve uradne stike z Italijo vzpostavila 17. januarja 1991: leta, dva dni po njenem mednarodnem priznanju. Tega dne je dopotoval v Ljubljano takratni italijanski predsednik Francesco Cossiga. Spomladi istega leta se je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v Gradcu sestal s svojim italijanskim kolegom Emili-om Colombom. Na srečanju so se sogovorniki pr- vič dotaknili tudi osimskih sporazumov oziroma možnosti, da jih nadgradijo in izboljšajo odnose med obema državama. Junija 1992 sta Slovenija in Italija izmenjali note, s katerimi sta potrdili 49 dokumentov, ki so uravnavali odnose Italije z njeno nekdanjo sosedo Jugoslavijo; obe državi sta dejansko sklenili sporazum o sukcesiji, Italija pa je tako med drugim priznala tudi obstoječe meje Republike Slovenije. Jeseni 1992. leta se je Rupel v Rimu ponovno sešel s Colombom, ministra pa sta se dogovorila, da obe državi oblikujeta posebne skupine, katerih naloga naj bi bila priprava predlogov za nadgraditev osimskih sporazumov in za reševanje tistih odprtih vprašanj v meddržavnih odnosih, ki jih Jugoslavija in Italija po Osimu nista rešili. Slovenski predstavniki so posebej poudarili, da se ne zavzemajo za revizijo osimskih sporazumov, ampak le za njihovo izboljšanje. Sklenili so tudi, naj bi Slovenija in Italija vse nove dogovore sankcionirali s sklepanjem posebnih dvostranskih sporazumov. Februarja 1993. leta so na Primorskem odprli mednarodni mejni prehod Meblo, istega dne (16. februarja) pa se je italijanski zunanji minister Colombo v Gorici sešel z novim šefom slovenske diplomacije Lojzetom Peterletom. Ministra sta se dogovorila za skorajšnji sestanek pogajalskih skupin na gradu Strmol. Tri dni kasneje je v Vatikan odpotoval slovenski predsednik Milan Kučan. Predsednik se je nekaj ur pred obiskom pri papežu neuradno in na željo gostitelja sestal z italijanskim predsednikom Scal-farom. RIM / DELNA PRENOVA V STRANKI Izvolili vodstvo PSI - tokrat brez Craxija Bivši tajnik je sam sklenil, da se umakne iz vodstva RIM - Bettino Craxi ni elan novega izvršnega odbora vodstva socialistične stranke. To je eden od sklepov vodstva PSI, ki se je sestalo sinoči v Rimu. Kaže, da je Craxi, ki je včeraj sodeloval na začetku seje, osebno izrazil novemu tajniku Giorgiu Benve-nutu željo, naj bi ga ne predlagal v to telo. S svojim umikom je Craxi rešil stranko iz precejšnje zagate, saj je bilo ravno vprašanje prisotnosti elanov, ki bi bili dobili jamstveno obvestilo, v tem vodilnem organu, eden od vozlov, ki ga je stranka že nekaj dni razvozlavala, a ni uspela povsem razvozlati. V trenutku, ko poročamo, niso še znana imena drugih elanov izvršnega odbora. Sestavljanje predloga je bilo nedvomno zelo težavno in Benvenuto je prišel na sejo vodstva s seznamom 33 imen, od katerih deset dosedanjih voditeljev stranke in 23 novih. Pri iskanju ravnovesij pa je pozabil na žensko komponento, ki je zahtevala vsaj 20-odstotno zastopstvo. Težavnost pogajanj in iskanje kompromisnih rešitev je priznal tudi novoizvoljeni strankin predsednik Gino Giu-gni, ki je novinarjem povedal, da je prenavljanje stranke lahko le postopno. O kompromisu je govoril tudi Giorgio Ruffo-lo, medtem ko je Mi-chele Achilli v imenu Spinijeve struje povedal, da je glasoval proti tajniku, ker predlogi niso šli v smeri prenovitve. Dodal je, da bo sedaj ocenil, ali naj kljub temu ostane v izvršnem odboru. Ena sama funkcija, kot kaže, ni bila sporna in sicer zadolžitev upravnega tajnika, za katero ni bilo veliko kandidatov. Nelahko nalogo tako zaradi dolgov, s katerimi se spoprijema PSI, kot tudi zaradi posledic podkupninske afere, je sprejela ženska. Upravna plat je bila zaupana Marii Ma-gnani Noya, odvetnici, bivši parlamentarki in bivši županji Turina. Dopoldne je Bettino Craxi sklical novinarje, da bi kot ob vsakem jamstvenem obvestilu zavrnil obtožbe tistega, ki so mu ga milanski sodniki naslovili pred nekaj dnevi. (VT) ITALIJA / SODNA PREISKAVA OPLAZILA VRHOVE RIMSKE KD Goljufija v Rimu: sodniki spravili za zapahe Leoneja in Cianapica Leone je sin bivšega predsednika republike, Ciarrapico pa tesen Andreottijev sodelavec Mauro Leone: konec kariere javnega menedžerja (AP) RIM - »Zaporni nalog za Leoneja in Ciarrapi-ca.« Kolega se je iz press centra skoraj zapodil v »prekooceanko« in z gromkim glasom naznanil novost poslancem in novinarjem, ki so iz preddverja sledili dogajanju v avli. In z novico vzbudil presenečenje. Mauro Leone je namreč sin bivšega predsednika republike Giovannija Leoneja, Giuseppe Ciarrapico pa vidni italijanski podjetnik, predsednik nogometnega kluba Roma, predvsem pa dober prijatelj bivšega predsednika vlade in enega najvplivnejših italijanskih politikov Giu-lia Andreottija. Sodstvo, tokrat rimsko, je spet pomerilo visolo, Čeravno ne naravnost na politično sceno. Zaporne naloge za Giuseppa Ciarrapica, Maura Leoneja in druge štiri menedžerje je podpisal rimski sodnik za uvodne preiskave na zahtevo javnih tožilcev Roberta Cavallonija in Antonina Vincija. Poslovneži so obtoženi združevanja v zločinske namene, ki je imelo kot cilj dolgotrajno goljufijo, Ciarrapico in direktor finančne družbe Italfin Eugenio Iannelli pa še ponaredbe knjigovodskih obračunov. Ob treh omenjenih so naslovniki zapornih nalogov še Da-rio Barbato, Ugo Bene-detti in Marco Squatriti. Finančni stražniki so včeraj aretirali Leoneja, ki je bil na zdravljenju v neki rimski kliniki, Squatritija in Barbata, medtem ko še iščejo Be-nedettija in Iannellija. Ciarrapico, ki je v Nemčiji, pa naj bi obljubil, da se bo javil preiskovalcem. Včerajšnji zaporni nalogi so sad številnih preiskav rimskega tožilstva, ki se med seboj prepletajo, zadevajo pa poslovanje družb Safim, ki je sodila v sklop razpuščene državne ustanove Efim, in Italsanita, ki sodi v sklop grupe Iri-tecna. Tako Efim kot Iri- Vojmir Tavčar tečna pa sta bili del državnega koncerna za industrijo IRI. Safim, ki ji je dalj Časa predsedoval Mauro Leone, preden je bil imenovan za podpredsednika Efim, je bila finančni vzvod te ustanove, kot dodatni operativni orodji pa je imela še Safim-factor in Safim-leasing. Družba Italsanita je z nekaterimi zasebnimi poslovneži sklenila najemniške po- godbe za klinike, ki naj bi jih spremenili v počitniške domove za premožne priletne ljudi. Nakup opreme za ta projekt naj bi zajamčila Safim-leasing, Safim-factor pa naj bi nudila finančno kritje. V zapletenem klopcicu poslovnih odnosov so osumljenci po oceni preiskovalcev goljufali tako državo kot tudi nekatere poslovne part- nerje s tem, da so med pasivne bilančne postavke vpisovali fakture ali pa lažne delnice, ki naj bi jih kdo od udeležencev pri delitvi kolača dal v zameno za gotovino. Ciarrapico je tako obtožen, da je med bilančne postavke svojih podjetij vpisal okoli 300 milijard lir lažnih stroškov. Prva nit preiskave sega v leto 1991, ko so preiskovalci prišli na sled poslovnežu Gian-carlu Telesforu, ki naj bi družbi Safim-factor prodal lažne delnice za nekaj milijard lir. Najvidnejši osebnosti, ki sta vpleteni v preiskavo sta Mauro Leone in Giuseppe Ciarrapico-Sin bivšega predsednika republike, ki sodi v Andreottijevo strujo, je svojo kariero usmeril na dva tira: po eni unL verzitetnega, po drugi pa političnega in poslovnega. In na tej poti je hitro napredoval, saj je bil najprej predsednik družbe Safim, nato še Safim-factor in Safim-leasing, končno pa podpredsednik matične ustanove Efim vse do njenega razpusta pred enim letom. Giuseppe Ciarrapico, Andreottijev prijatelj, pa je eden najvidnejših italijanskih poslovnih ljudi. Predsednik nogometnega kluba Roma, lastnik nekaterih krajevnih Časopisov in klinik, je poznan predvsem kot »kralj mineralne vode«, ker je imel v zakupu terme v Fiug-giju in obrat za ustekle-nicenje in prodajo vode. Med drugim je tudi pobudnik nagrade Fiug-gi, ki je bila med drugim podeljena tudi bivšemu sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu. Arhivski posnetek predsednika Rome Ciarrapica Oelefoto AP) ITALIJA / DOSLEJ NEZNANI VZROKI ČEDAD / EDEN ZADNJIH BENEŠKIH CEDERMACOV Pet Albancev s Kosova umrlo v požaru, ki je zajel opuščeno kmetijo pri Trentu V opuščenem kmetijskem poslopju je živelo od 60 do 100 ilegalnih priseljencev s Kosova Preiskava je še v teku, vendar kaže, da požar, kljub nekaterim dvomom ni bil podtaknjen TRENTO - Niso še znani vzroki hudega požara, ki je v noCi na Četrtek zajel zapuščeno kmečko hišo pri Trentu v italijanski deželi Tridentinski in v katerem je umrla peterice emigrantov iz Kosova. Kaže, da je ogenj izbruhnil nekako ob 4. uri, ko so vsi Albanci, bilo jih je skoraj sto, spali. Žrtve so spale v kotu, ki je bil najbolj oddaljen od izhoda in policija domenva, da jih je dim najprej zadušil, nakar je ogenj opravil svoje. Zjutraj so gasilci našli še samo zoglenela trupla. Sicer pa okoliščine, v katerih je izbruhnil požar še niso pojasnjene. Kazalo bi, da se je ogenj razvil v dveh različnih točkah, kar bi dalo misliti, da je bil podtaknjen. Preiskovalci tehtajo tudi možnost, da bi šlo za medetniCne zdrahe, saj v Trentu živijo tudi begunci drugih jugoslovanskih narodnosti. Izključujejo možnost, da bi požar podtaknili domačini. O prisotnosti Koso-varjev v opuščeni kmečki hiši Visintainer so mestne oblasti že večkrat govorile. Reveži s Kosova živijo v nečloveških pogojih v starem poslopju, brez osnovnih higijenskih naprav. Spijo na blazinah, ki so zmetane kar na tla, drug zraven drugega, včasih tudi po več eesetin v isti sobi. Organizacije prostovoljcev so že večkrat zahtevale, naj Občina vendar nekaj stori za te ljudi in prav včeraj bi moralo biti v občinskem svetu na dnevnem redu vprašanje albanskih priseljencev. Pa vrnimo se k preiskavi. Baje je nekdo ob 1.30 potrkal na vrata in spečim v albanščini zaželel »lahko noC«, nakar se je odpeljal z avtom. Sploh je menda v noči na Četrtek bilo se kar živahno, saj se je v bližini vtaboril tudi lunapark, zaradi Cesar je bilo v neposredni bližini hiše, ki je zgorela, vedno zelo mnogo ljudi. Nad vhodom na dvorišče še vedno visi bel prt z napisom »Dobrodošli na naš žur«. Pred dnevi so namreč imeli veselico, ko je ena od deklic praznovala rojstni dan. Tudi Muzafer Bajrami, ki je umrl v požaru, je pred dvema dnevoma napolnil 17 let. Vzrok za požar sta najbrž bili revščina in beda (Telefoto AP) RIM / PRI BAJRAMIJU ODKRILI 2 KG HEROINA Aretacija albanskega razpečevalca Poskus uveljavitve nove mednarodne organizacije na italijanskem tržišču RIM - V italijanskem glavnem mestu so aretirali 25-letnega Azbija Bajramija, nekoč jugoslovanskega državljana s Kosova, pri katerem so našli dva kilograma zelo Čistega heroina. Policija je Bajramija nadzorovala že dalj Časa, saj gre po mnenju policije za elana razpredene mednarodne mreže, ki si skuša odpreti tržišče v Italiji. Mamilo so odkrili v Bajramijevi sobi v nekem hotelu pri rimskem letališču v Fiumi-cinu. Po mnenju šefa oddelka za boj proti mami- lom Nicola Caliparija, aretacija Bajramija potrjuje, da so tihotapci spet usposobili tako imenovano »balkansko pot«, ki je bila zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji začasno prekinjena. Bajrami naj bi bil prvi poskus neke nove mednarodne organizacije, da si utre pot na bogato italijansko tržišCe. Domnevajo, da je Albanec dopotoval pred dnevi v Bari, najbrž z ladjo, nakar se je napotil v Rim, kjer je vzel v najem sobu v hotelu Nordland v Fiumi-cinu pri letališču ita- lijanskega glavnega mesta. Najbrž je upal, da se bo gneči potnikov lažje lažje skril. Njegovo obnašanje pa je povzročilo sum policijskih oblasti, ki so ga opazovale v njegovem potikanju po Rimu. To je bilo dovolj, da so se policaji odločili za vdor v njegovo sobo, kjer so v dvojnem dnu njegove potovalke odkrili dva zavoja mamila. V enem od zavojev je bilo mamilo razdeljeno v manjše pakete po 100 gramov, kar naj bi bili vzorci »robe«, s katero je trgoval. Policija ga sedaj zaslišujejo, da bi skušala ugotoviti razsežnosti mednarodne mreže, kateri Bajrami baje pripada. Sicer pa je morska pot za mamila po izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji, dokaj pogosta. V Trstu so v turskih tovornjakih, ki so s trajekti prihajali iz Turčije, večkrat odkrili dokajšnje količine mamila.Tihotapci najbrž raje tvegajo srečanje z italijansko policijo kot potovanje po cestah nekdanje Jugoslavije, kjer so prepuščeni na milost in nemilost oboroženih tolp. Pomemben jubilej gospoda Gujona Rudi Pavšič BIJACE (Podbonesec) -Gez nekaj dni bo v Bijacah slavil 84. rojstni dan gospod Pasquale Gujon, sin Benečije in njenih ljudi, katerim je dal vse, kar je nosil v sebi. Starosto beneških duhovnikov, ki se je vzgajal pri Ivanu Trinku in z ostalimi »Čedermaci« veliko prispeval, da se je slovenstvo v teh krajih ohranilo, in je v ljudeh vzpodbujal ponos do naših narodnih korenin, smo obiskali na njegovem domu v BijaCah v občini Podbonesec. Gospoda Pasquala Gujona sem zmotil v mrzlem, a sončnem sobotnem jutru, ko je v toplo zakurjeni kuhinji z veliko pisavo polnil bele papirje. »Veste«, mi je rekel, kot da bi se rad opravičil za delo, ki ga je opravljal, »zapisujem svoje misli. Ne vem Ce bo kaj iz tega nastalo (verjetno je mislil na svojo drugo knjigo), saj se leta kopičijo in načrtovanje je vse težje. Pišem predvem zato, da bi obrazložil svoja stališča, svoja gledanja na to, kar nas obdaja. Nisem navajen, da mi drugi rečejo, kako naj mislim«. »Zanima me, kako gledate na stopnjevanje protislovenske gonje v Benečiji?« »Veste kaj, to ni nic novega. Od vedno so nas hoteli izničiti: najprej so nam pravili, da z našim delom želimo priključiti Benečijo Jugoslaviji in nas, tudi duhovnike, imeli za komuniste. Zato so nam poslali Gladio. Danes so okoliščine drugačne, pa vendar je še veliko takih, ki bi hoteli slovenstvo izbrisati iz teh krajev.« »Kakšna je vloga slovenskih duhovnikov danes v Benečiji?« »Malo nas je ostalo, malo je takih, ki še pridigajo po slovensko. Verjetno sem jaz ostal med zadnjimi, ki rabim slovensko besedo pri bogoslužju na Matajurju in Starmici.« »Povedali ste, da je slovenska beseda izredno pomembna. Kaj mislite o špetrski dvojezični šoli?« »To je najlepše, kar smo lahko storili za Benečijo. Vzgoja in izobrazba v materinem jeziku pomenita naš obstoj in razvoj. Prav je tudi, da je Sola dvojezična, saj bi otroci in sami starši težko razumeli poučevanje izključno v slovenščini.« »Kaj bi svetovali predstavnikom organizacij, ki se prizadevajo za razvoj Benečije?« »Nobenih nasvetov, le skrb, da tudi v različnosti uresničujejo načrte, ki so v splošno korist. To, kar dela Zveza Slovencev, se mi zdi izredno koristno in pametno.« »Kaj je še pomembnega pri uveljavljanju slovenstva v teh krajih?« »Pisana beseda vsekakor. Zato sta naša lista, Novi Matajur in Dom izredno potrebna in koristna in brez njiju bi bila naša skupnost obubožena.« »Gez nekaj dni boste dopolnili 84 let, kljub temu pa ste vedno tako odločni in žilavi. Odkod toliko energij? »Ko sem konCal študije, sem bil majevega zdravja pa mi je vojaški kaplan svetoval, naj grem na Matajur, kjer se bom opomogel. Na Matajurju sem župnik že veC kot petdeset let, od takrat do danes pa nisem bil še bolan in nisem nikoli potreboval zdravnika.« Gujona so rodili v kmečki družini očeta Jožefa in matere Marije Struchil. Po končani osnovni Soli je obiskoval licej in kasneje bogoslovje v Vidmu. Svoje dušnopastirsko delo je zaCel v Mažero-lah, štiri leta kasneje pa se je preselil na Matajur, kjer je ostal do današnjih dni. Težko bi bilo opisati vsega, kar je gospod Gujon napravil v korist Slovencev na Videmskem v Času fašizma, druge svetovne vojne in v povojni obnovi. Težko je v par besedah oceniti njegovo vlogo pri Sirjenju slovenščine, ljubiteljske kulture in sploh pri uveljavljanju beneškega človeka. Svoja bogata prisotnost v Benečiji obsega tudi knjižno delo, »Le genti delle valli del Natiso-ne«, s katero je, kot je sam zapisal v uvodu, želel »razpihati žerjavico, ki še nekoliko tli pod pepelom v upanju, da bodo drugi še bolje razpravljali o teh vprašanjih, da ne bosta izgubljena ponos in ljubezen do svobode, ki so nam jo zapustili naši predniki.« C TRST / OBČNI ZBOR OBRTNE SEKCIJE SDGZ Slovenski obrtniki stopili na pot korenite produktivne prenove Samo v modernizaciji izhod iz krize Je dejal predsednik sekcije Drago Ota »Le povečana profesionalnost lahko jamči uspeh - Izvoljen novi odbor Boris Simoneta TRST - Tudi slovenski obrtniki so v primežu splošne gospodarske recesije in so izpostavljeni negativnim učinkom spremenjenih tržnih razmer, pa tudi neugodni ekonomski trend opravlja svoje. V danih okoliščinah pa ne obupujejo in sploh ne mečejo puške v koruzo, nasprotno, ce sodimo po propozitivni vsebini in prestruktura-cijskih načrtih, ki so bili izpostavljeni v sredo na Opčinah na obenem zboru obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, so si obrtniki pravzaprav kot Produktivna avantgarda zavihali rokave in Čvrsto ubrali pot gospodarske Prenove, ki edina lahko jamči pozitiven zasuk, oživitev gospodarstva in Povečanje družbenega Proizvoda. V izhodiščnem poroci-m je predsednik obrtne sekcije Drago Ota najprej naglasil, da ob upoštevanju vzrokov sedanje «ize morajo obrtniki začrtati jasne smernice za rzhod iz konjukturnega Položaja. Namesto da bi se v celoti posvetili svoji f javnosti in jo vsebinsko j cigatili, morajo dobršen nel svojih energij in Časa rositi za urejanje birokratskih obveznosti, pa tu-1 za uveljavljanje pred- stavniške prisotnosti v raznih strokovnih komisijah in organizmih, iz katerih bi jih radi izrinili. Tako slovenski obrtniki še nimajo svojega zastopstva v glavnem odboru Ustanove za razvoj obrtništva ESA, zapleti so bili ob volitvah upravnega odbora CONGAFI, sedaj pa se je zataknilo še pri pokrajinski komisiji za obrt. »Gre za probleme, ki jih verjetno ne bomo dokončno rešili, dokler ne bomo dobili globalne zaščite, ki naj bi uredila tudi vprašanje zastopstva v javnih ustanovah. Dotlej pa se moramo sami aktivirati s polnoštevilno prisotnostjo pri vseh pobudah in s številčno krepitvijo naših vrst, kar bo imelo svojo težo na prihodnjih obrtniških volitvah«, je dejal Ota. Za izhod iz kriznega stanja so tudi obrtniki sposobni prispevati svoj delež, vendar pa ob uresničevanju določenih predpostavk. »Otresti se moramo slabih navad, izboljšati moramo svojo strokovnost, postati moramo bolj elastični in prilagodljivi, predvsem pa moramo pošteno razmisliti o naši podjetniški miselnosti, ki nam mora priti v zavest«. Le povečana profesionalnost lahko zajamči uspeh, po- RIM / KRŠITVE VOLILNIH PRAVIL Pooblastili sodni postopek proti trem poslancem To so De Lorenzo, Di Donato in Vito - Zavrnili dekret o zakupih Občni zbor obrtne sekcije SDGZ na Opčinah (foto KROMA) trebne pa so tudi primerne infrastrukture. »Združenje je v tem pogledu v naši pokrajini doseglo velik uspeh z obrtno cono v Dolini, s čimer je nakazalo pot, kako naj bi tudi druge javne uprave reševale prostorske probleme obrtnikov«, je Drago Ota zaključil svoj poseg. Tajnik Peter Malalan je podčrtal uspešno sodelovanje med tržaškimi in goriskimi obrtniki, ki so v zadnjem dveletnem obdobju skupaj uresničili veC projektov, vse tvor-nejsi pa postajajo stiki z ustanovami iz Slovenije. O problematiki posameznih obrtniških področij so spregovorili poverjeni odborniki. Tako je gradbenik Rado An-dolšek predstavil zadrugo Gradis, Peter Doljak je obrazložil, kako se razpleta vse širša mreža poslovnega sodelovanja z obrtniki iz Slovenije, posebno na Primorskem, o kamnoseštvu je spregovoril Tomaž Caharija in ugotovil, da doživljajo nekak preporod tisti obrtniki, ki so modernizirali strukturalno bazo. Ezio Mauri se je v imenu električnih inštalaterjev dotaknil vprašaja novih tehničnih predpisov, ki zadevajo posodabljanje napeljav. Silva Bogateč, ki je postala predsednica tržaškega odbora za vzpodbujanje umetnostne obrti, je orisala uspešno izvedbo decembrske razstave, ki je v prostorih II Giulia našla svojo pravo lokacijo. Karlo Grgič, ki že od leta 1970 zastopa SDGZ v kar treh komisijah, je poudaril pomen prisotnosti v teh organizmih za ščitenje interesov obrtnikov. V razpravo sta posegla tudi predsednik SDGZ Boris Siega in ravnatelj Vojko KocjanCiC, ki sta analizirala splošni poli-tiCno-gospodarski in finančni okvir. V novi odbor obrtne sekcije SDGZ so bili izvoljeni: Rado Andolšek, Boris Bizjak, Tomaž Caharija, Ivan Colja, Peter Doljak, Karlo Grgič, Stojan Gruden, Angelo Kermec, Darko Kobal, Anton KorsiC, Peter Malalan, Ezio Mauri, Franko Mingot, Drago Ota, Emil Ota, Klavdij Ota, Dušan Pangerc, Alberto Paoli, Srečko Paulina, Pavel Pu-ric, Lojzko Škabar, Flavio Trampuž, Zvonimir Vi-dau, Gabriella Ozbic, David Stupar. RIM - Poslanska zbornica je izglasovala pooblastilo za sodno preiskavo proti trem parlamentarcem, ki so osumljeni, da so prekršili pravilnik o volitvah poslancev. Z drugimi besedami: da so v zameno za glasove obljubljali volivcem protiusluge različne narave. Pred sodnike bodo tako morali liberalni poslanec in bivši minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo, socialistični poslanec Giulio Di Donato in kršCanskodemokratski poslanec Alfredo Vito. Di Lorenzo je izjavil, da gre za politično špekulacijo proti njemu in da mu sodstvo ne bo moglo na noben način naprtiti odgovornosti, ki jih nima. Di Donato je zadevo označil kot politično emfatiziran dogodek, ki pa je v sodnem okviru v bistvu nepomemben; poslancem je očital, da so pod vplivom bojazni, Ceš, Ce ne glasujemo za pooblastilo, tedaj bo izgubil parlament svojo dostojanstveno podobo. Vito pa ni dajal izjav. Za pooblastilo so se izrekli leva in desna opozicija, Severna liga in republikanci, proti pa poslanci iz vrst vladne večine. Pristojni poslanski odbor mora preučiti zdaj še umesnost takšnega pooblastila proti bivšemu socialističnemu ministru za prevoze Claudiu Si-gnorileju in njegovemu tedanjemu tajniku Roccu Traneju (zaradi morebitnega izsiljevanja denarja) ter proti prav tako socialističnemu poslancu Saveriu Zavettieriju (zaradi možnih podkupnin). Ze itak naelektreno ozračje v zbornici pa se je še dodatno ogrelo med glasovanjem o vladnem dekretu, po katerem naj bi spet sprostili zakupe javnih del, ki so bili zamrznjeni z izbruhom škandala o podkupninah in drugih nepravilnostih. No, dekret je bil zavrnjen s 196 glasovi Severne lige, DSL, MSI, SKP, Liste Pannella in Mreže (toda tudi s kakšnim demokristjanskim glasom), medtem ko so predstavniki večine zbrali 192 glasov. Leva in desna opozicija ter Severna liga so označile dekret kot krpo za izbris grehov v okviru podkupninske afere. To je nov udarec za Amatovo vlado, a tudi za desettisoče delavcev, ki so zaradi zaprtja gradbišč ostali brez zaposlitve. Minister za javna dela Francesco Merloni je pojasnil, da je v enajstih deželah zaprtih vsega skupaj štirideset gradbišč in da je samo na področju del v pristojnosti Anasa ostalo na cesti 30.000 ljudi. NOVICE Sodno jamstveno obvestilo za Vincenza Mucciolija RIM - Vincenzo Muccioli, ustanovitelj in glavni voditelj skupnosti za prevzgojo in rehabilitacijo od mamil zasvojenih v San Patrignanu, je včeraj prejel sodno jamstveno obvestilo, s katerim ga obveščajo, da je osumljen nudenja kritja morilcem Roberta Maranzana. Mladega mamilaša so leta 1989 do smrti pretepli njegovi sotrpini, ker baje ni spoštoval strogih pravil rehabilitacije. Muccioli je po prejemu jamstvenega obvestila napovedal, da se bo že v ponedeljek zglasil pri sodniku in mu ponovil, kar mu je že povedal. »Ne morem mu pa povedati, kar ne vem«, je odločno pristavil Muccioli. Primer Muccioli pa še vedno polni stolpce tudi tistih Časopisov, ki so da včeraj San Patrigno opisovali kor raj, danes pa kot pekel, kjer je bilo doma nasilje, mučenje in celo smrtne obsodbe. Prav zato je poslanka antiprohibicijske medparlamentarne skupine Tiziana Maiolo napovedala, da bo branila Mucciola pred »šakalstvom tiska«, ker se ne strinja z Mucciolijevimi metodami, a ne pristaja na tako gonjo. Popolnoma drugačne so reakcije Mucciolijevih zagovornikov. Senator KD Giancarlo Ruffino ob izjavah solidarnosti trdi, da so vsega krivi antiprohibicisti, ki skušajo oblatiti skuponost iz San Patrigniana. Tega mnenja je tudi socialdemokrat Luigi Preti, medtem ko minister za družbena vprašanja Andriano Bompiani trdi, da mora sodstvo razčistiti vso zadevo, podobne skupnosti pa morajo imeti vsem znane rehabilitacijske metode. Kako bodo stavkali prihodnjega 2. aprila RIM - Sindikat CGIL-CISL-UIL je vCeraj določil, kako se bodo posamezne kategorije udeležile splošne stavke 2. aprila. Splošna štiriurna stavka bo prizadela naslednje sektorje: industrijo, kmetijstvo, banke, zavarovalnice, trgovino, turizem, telekomunikacijska podjetja Sip, Italcable in Telespazio. Štiri ure bodo stavkali tudi delavci v podjetji, ki dobavljajo elektriko, plin in vodo, prav tako bodo ob koncu svojega turnusa štiri ure stavkali delavci prevozov, medtem ko bo za pošte stavka celodnevna. Programska konferenca DSL VIDEM - »Moralizacija družbe, novi programi, enotnost naprednih sil za novo deželno vlado: DSL protagonistka nove politike«. Pod tem geslom se bo v soboto, 20. marca na videmskem razstavišču odvijala programska konferenca Demokratične stranke levice. Uvodno poročilo na skupščini levičarskih demokratov bo imel deželni tajnik stranke Elvio Ruffino. Na programski konferenci bo sodeloval tudi vsedržavni koordinator tajništva DSL Davide Visani.(R.P.) MESO / PARKLJEVKA, SLINAVKA ES prepovedala izvoz mesnih izdelkov iz Italije MESO / KUPCI NERGAJO NAD 20—ODSTOTNIMI IN ŽE VIŠJIMI POVIŠKI RIM, BRUSELJ - Devetsto glav goveda zakla-j v Venetu za skupni dve milijardi in pol lir vrednosti; 3.482 glav žaklanih v Bazilikati iskoraj 10 milijard lir SKode); sto glav zaklanih v Losenzi (280 milijonov ir) - to so žalostne številke, ki jih beleži vojna Proti slinavki in Parkljevki, hudi nalezljivi bolezni, ki počasi spravlja na kolena ita-Ljansko kmetijstvo. Ob teh italijanskih številkah gre včeraj be-ežiti še oster evropski odgovor nanje. Veterinarski odbor Evropske s upnosti je v Bruslju odobril prepoved izvoza živine, svežega mesa in ®es.nib proizvodov iz alije v druge države skupnosti. Prepoved se nanaša na mesne proizvode, ki so jih ali pa jih e bodo proizvedli z mesom, zaklanim med 2. tebruarjem in 31. mar-Cem letos. Prepoved ve ja tudi za mlečne izdelke, ki jih niso primerno termično obdelali. Za Pet italijanskih dežel, v katerih so zabeležili pri-jnere nalezljive bolezni fpazilikate, Kampanje, Kalabrije, Apulije in Veneta) velja prepoved izvoza tudi za mesne iz-nelke, pripravljene pred r tebruarjem letos. Oder veterinarjev je sprejel sklep ob naspro-ovanju italijanskega Predstavnika. Organ se oo ponovno sestal v ponedeljek, ko bo spet j^ncil italijanski po- Po mnenju predstavnikov italijanskih druženj rejcev pred-s avlja sklep veliko žrtev za italijansko živinorejo. Ta gospodarska panoga se je že prej nahajala v hudih težavah; sedaj tvega kolaps. Rejci ugodno ocenjujejo le izjave ministra Fontane o plačilu odškodnine za zaklano živino in tudi za proizvode, ki zaradi prepovedi evropskega Veterinarskega odbora, ne bodo šli v promet. Vsedržavno združenje mesarjev zagotavlja, da ne bo prišlo do podražitve mesa, medtem ko združenje potrošnikov vabi Italijane, naj se »zadovoljijo s piščančjim bedrom«. Po mnenju tega združenja je prišlo doslej do najveCjih težav prav v naši deželi, in sicer zaradi prepovedi uvoza živine iz sosednih vzhodnih držav. Podražitev mesa: nihče ni kriv... Mesarji zavračajo odgovornost trgovci na debelo trdijo, da so bili primorani zvišati cene, ker morajo sedaj plačati carino na meso - Cene telečjega in prašičjega mesa, perutnine in drobnice nespremenjene »Italijansko meso«, tako opozarja kupca napis v proseški mesnici pri Puntarju. Temu velikemu napisu dela družbo drugi, manjši: »Podražitev 20%«. Prav ta številka - 20% - je vzbudila zadnje dni v Trstu mnogo nerganja. Povišek cene mesa je bilo pričakovati, potem ko so v nekaterih italijanskih deželah odkrili primere nalezljive slinavke in parkljevke, tolikšen porast pa ljudem-potroš-nikom le ni šel v raCun. A raCun, hoCeš-nočeš, odgovarja sedanjemu stanju na italijanskem tržišču mesa. Melita Puntar je vCeraj za pultom takole »opravičevala« nepopularen ukrep - podražitev, seveda: »Cena mesa je po- Marjan Kemperle Mesarska idila, ki pa ni za kupca zadnji čas prav nič »idilična« zaradi podražitev (foto Ferrari/KROMA) skočila ze prejšnji teden. Trgovci na debelo so ga podražili kar za 30 odstotkov. Pri nas smo se odločili, da nekoliko ublažimo povišanje, saj kdo bi sicer kupoval za tretjino dražje meso? Goveje meso smo podražili za 20 odstotkov.« Takoj po podražitvi so zaceli ljudje protestirati, iskati grešnega kozla. Dobili so ga, seveda, v mesarju. »Ljudje tožijo, ker ne vedo, da so cene poskočile, ker prodajajo grosisti meso po višjih cenah. Nekateri so prepričani, da smo tu na Tržaškem vse zakuhali mesarji, Ceš: ljudje ne morejo veC kupovati mesa onkraj meje, ker tvegajo, da bi ga jim finančni stražniki zaplenili zaradi prepovedi uvoza, zato so mesarji izkoristili ugodni trenutek, da bi iztržili Cim veC. Vse to ni res, vse to ne drži,« je zatrdila Melita Puntar. Zatem je tudi dodala, da se podražitev nanaša le na goveje meso. Cena drugih vrst mesa (telečjega, prašičjega, perutnine in drobnice) ostaja nespremenjena. »Telečji zrezki stanejo Se vedno po 28.000 lir na kilogram,« je dala primer mesarka. Povsem neutemeljene so torej vesti, po katerih naj bi mesarji podražili tudi druge vrste mesa, in sicer po zakonu ponudbe in povpraševanja (cene naj bi poskočile zaradi večjega povpraševanja po cenejšem belem mesu -piščančjem in puranjem). Ce je do tega prišlo, je šlo takorekoC za špekulacijo. »Poleti se na primer dogaja, da poskoči prašičje meso, ker ga ljudje kupujejo veC, da bi ga pekli na žaru, a sedaj takih primerov ni,« je še obrazložila Melita Puntar. Mesarka je torej zvrnila »krivdo« za podražitev na grosiste, a tudi trgovci na debelo zavračajo vsakršno odgovornost. »Po zaprtju meje in po prepovedi uvoza iz Slovenije in Hrvaške smo primorani kupovati meso na italijanskem trgu, v Avstriji, Nemčiji in Franciji, kar predstavlja za nas veliko breme,« pravi grosist Albin Bak. »Nakup v Sloveniji in na Hrvaškem je mnogo ce- nejši, saj poteka po avtonomnem raCunu, torej brez carine. Po tem raCunu lahko uvozimo letno do 57 kvintalov mesa, kar zadostuje za vso porabo mesa na Tržaškem. Sedaj ne moremo veC kupovati v Sežani, Kopru, Bujah ali Umagu. Obračamo se na Veneto in na evropsko tržišče mesa, pri tem pa moramo ob carini plačati še višje stroške za prevoz in za veterinarje. Zato se sploh ne gre Čuditi 25 do 30-odstotni podražitvi,« je obrazložil Bak. Na vprašanje: Koliko Časa pa bo vse to trajalo?, trgovec z mesom na debelo ni vedel odgovora: »Morda 40 dni, kolikor traja inkubacija, morda pa tudi dva ali šest mesecev...« Ob novih cenah mesa nakupovalka kar obstrmi (foto Ferrari/KROMA) H NOVE CENE GOVEJEGA MESA h Goveji zrezki po 22.600, file po 36.600 lir na kg Koliko so dejansko poskočile cene govejega mesa? V mesnici Puntar na Proseku so nas seznanili z novimi cenami, obenem pa so nam za primerjavo tudi zelo vljudno »postregli« s starimi cenami, tistimi, ki so bile v veljavi še do pred nekaj dnevi. Kot rečeno so cene govejega mesa poskočile v povprečju za 20 odstotkov. Nove cene so sledeče (v oklepaju ce ne pred podražitvijo); zrezek 22.600 lir/kg (18.800 lir) roastbeef 27.600 lir/kg (23.000 lir) file 36.600 lir/kg (30.000 lir) mišica 16.200 lir/kg (13.500 lir) rebra 8.150 lir/kg (6.800 lir) prsi 9.360 lir/kg (7.800 lir) meso za juho 8.660 lir/kg (6.900 lir) meso za zavitke 20.150 lir/kg (16.800 lir) Cene: tehniki opozarjajo na nadzor in zlorabe O podražtivi mesa je včeraj na tržaški prefekturi med drugim razpravljala tudi »tehnična skupina«, ki nadzoruje cene v tržaški pokrajini. Tehniki so bili mnenja, da je treba tudi v tem primeru, kot v nekaterih drugih doslej, poostriti nadzorstvo nad cenami, da ne bi prišlo do špekulacij. Obenem so pozvali združenja potrošnikov in sindikalne organizacije, naj jih obveščajo o zlorabah. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengas.se 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463K318506 Prodajno naročninska služba : Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Italija: lrst, Ul. Montecchi o, tel. U4U-/ /voouu, iax wu-//za Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 fjfrrt Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG [gjKj TRST SODNA PREISKAVA / ČISTILNA NARPRAVA V ZAVLJAH HSOPIŠČE / NOVA ODLOZITEVh Bivši socialistični podžupan naj bi prejel nekaj desetin milijonov lir podkupnine Prof. Pahor ter tržaško sodstvo čakata na Rim Kasocijsko sodišče še vedno ni sporočilo svojega stališča Danjel Bizjak Aretacija Augusta Se-gheneja, občinskega svetovalca PSI, prvega vidnega in aktivnega političnega predstavnika, ki se je po zadnjih preiskavah o podkupninah v našem mestu znašel za zapahi, je včeraj zasenčila vse drugo dogajanje v tržaški sodni palači, tudi zasliševanje bivšega predsednika tržaškega pristanišča Micheleja Zanettija, o Čemer poročamo posebej. Segheneja je že v jutranjih urah aretiralo osebje finančne straže na njegovem domu v Križu, nakar ga je v kasarni v UL Giulia zaslišal namestnik državnega pravdnika Antonio De Nicolo. Zasliševanje se je končalo okrog 13.30, Seghene pa je trenutno v koronejskih zaporih. Kot se ob podobnih primerih dogaja, je konkretnih vesti dokaj malo ali, bolje, skorajda nic. Njegov odvetnik Mario Giordano je sicer dvignil telefonsko slušalko (dejal je, da je za nas naredil izjemo), vendar je takoj pribil, da izjav ne namerava dajati. Potrdil je le, da je do zaslišanja res prišlo, s čimer je seveda razkril javno tajnost. Seghene, ki je vCeraj dal ostavko na svoje od-borniško mesto in se sa-mosuspendiral iz stranke (finančna straža je tudi preiskala sedež PSI), se je znašel vpleten v podkupninsko afero o veliki čistilni napravi, ki jo gradijo v Zavljah. Po aretaciji tržaškega gradbenika Maria Cividina, ki je v hišnem pripora, ter inženirja iz Ferrare Doriana Del Monaca, ki je v koronejskih zaporih in ki je zadnja leta sodeloval še pri vseh večjih javnih delih v Trstu, je marsikdo napovedoval, da se ne bo ustavilo pri tem. In tudi sedaj pravijo, da bo preiskava prinesla nova presenečenja. Segheneja, ki je bil podžupan v Času, ko je pred petimi leti občinski odbor odobril zakup za Čistilno napravo (gradita jo milansko podjetje »Ecologia SpA« ter Civi-dinovo podjetje na podlagi načrta, ki ga je izdelal prav Del Monaco, ki je tudi direktor del), dolžijo, da je prejel nekaj desetin milijonov lir podkupnine. Socialističnega predstavnika so aretirali po ukazu sodnika za preliminarne preiskave Vin-cenza D’Amata na zahtevo namestnika državnega pravdnika Antonia De Nicola. Kaže, da je De Nicolo pospešil preiskavo po pričevanjih predsednika upravnega sveta »Ecologia SpA« Giusep-pa Zaccherie, ki sodi prav tako v socialistični krog in je že dva meseca zaprt v Monzi. Zaccheria naj bi sprva zanikal kakršnokoli nepravilnost pri poslovanju podjetja v Trstu, zatem pa naj bi sam zaprosil za sestanek s sodniki. V sami »Ecolo-gii« pa naj bi bili še predstavniki drugih družb (Silvano Larini, bivši predsednik ENI Cagliari, Ligresti). »Ecologia SpA« pri čistilni napravi skrbi za tehnični del, Cividin pa za gradbeni, pri Čemer je nekatera dela dajal v zakup specializiranim podjetjem (kot na primer' odvažanje materiala). Prav zato Cividinova obramba trdi, da niso vedeli, kaj je poCela »Ecologia«. Predložili so tudi zahtevo, da gradbeniku prekličejo hišni pripor, do Cesar še ni prišlo. Kot smo dejali, govorijo o drugih »zvenečih« aretacijah tako v zvezi s samo Čistilno napravo kot tudi z novim upe-peljevalnikom, ki ga gradijo pri Zavljah: projektant in direkor del ter elan komisije, ki je upe-peljevalnik dala v zakup, pa je znova... Del Monaco. Upepeljevalnik gradijo EMIT iz Milana skupaj s tržaškim podjetjem Riccesi in C areno iz Genove. Augusto Seghene, 53 let, je bil do aretacije občinski odbornik za proračun in Davke. Svojo javno kariero je začel kot sindikalist CGIL v Tovarni velikih motorjev, v socialistični stranki pa je nekdaj veljal za zastopnika leve struje, medtem ko je bil v zadnjih letih med najbolj odločnimi zagovorniki sodelovanja z Listo za Trst. Opravljal je pomembne funkcije tako v PSI, saj je bil od leta 1978 dp 1981 pokrajinski tajnik stranke, kot na Tržaški občini kot večkratni odbornik ter podžupan. Leta 1989 je prejel sodno obvestilo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri upravljanju zelenic, vendar je bil že med preiskavo spoznan za nedolžnega. (Foto KROMA) Michele Zanetti svobodno domov Bivši predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanide (EAPT) Michele Zanetti se je v uradu državnega pravdnika pri tržaški preturi Marcella Perne zadržal le dobro uro, nakar je v spremstvu svojih odvetnikov Frez-ze in Caracciolija zapustil urad. Pri tem je odločno zavrnil prošnjo za kakršnokoli izjavo. Kot je kasneje povedal odv. Frezza, je bil sodnik Perna korekten in precizen, vprašanja pa so se nanašala na obdobje, ko je bil Zanetti na čelu pristaniške ustanove in paC na dejstva, s katerimi je bil kot predsednik lahko seznanjen. Varnostni nalog, ki ga je Zanetti prejel v torek in zaradi katerega se je tudi znašel na zaslišanju, pa je bil dejansko kopija tistih, ki so jih prejeli tudi ostali, ki so bili doslej vpleteni v to preiskavo: kot je pojasnil odv. Frezza, v tem nalogu pa ni bila posebej navedena nobena specifična obtožba. Zanetti je podobno kot sedmerica drugih oseb prejel varnostni nalog v zvezi z dogovorom »Menegon«, s katerim sta EAPT ter Enotna kompanija pristaniških delavcev (CU LPT) že leta 1989 uredila delo na VH. pomolu. Dogovor je veljal vse do 4. marca letos, po mnenju preiskovalcev pa je pri vsem tem prihajalo do fakturiranja dela, ki dejansko ni bilo opravljeno. Od oseb, ki so doslej v zvezi s tem prejele varnostni nalog, pa so tri še vedno v hišnem priporu, in sicer Luigi Rovelli (bivši glavni direktor EAPT), Aldo Cuomo (funkcionar EAPT) ter Vincenzo Marinelli (bivši konzul CULPT). O zahtevi po preklicu hišnega pripora za Marinellija in Ro-vellija je že razpravljalo sodišče svobode, ki pa je kakršenkoli sklep odložilo za nekaj dni. Podobno zahtevo je šele predvčerajšnjim vložil tudi zagovornik Alda Cuoma. Kasacijsko sodišče se še ni izreklo o političnem razpoloženju v Trstu in zato so znova odložili proces v zvezi z incidentom, do katerega je prišlo 1. novembra lani pred cerkvijo sv. Antona v Trstu in na katerem kot obtoženec sedi prof. Samo Pahor (obtožnica ga remeni žalitve, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju, zagovarjata pa ga Bogdan Berdon in Jože Skerk). 2e 15. januarja letos je Kasacijsko sodišče odredilo, naj tržaško sodstvo ugotovi, Ce obstaja potreba po pre-mestitivi procesa v drugo mesto, kot je zahtevala obramba. VCeraj je bila na vrsti nova obravnava na tem procesu in ker odgovor iz Rima Se ni prišel, je predsednik sodišča Mario Trampuš predlagal odložitev, s čimer se je javni tožilec Fe-derico Frezza strinjal (zapisnicarka je bila vCeraj Sara Ukmar, tolmač pa Marko Ukmar). Nova obravnava bo šele 8. novembra. Na Kasacijskem sodišču so sedaj akti s treh procesov z zvezi s prof. Pahorjem, zahteva pa je vedno ista: premestitev v drugo mesto, ker je politično razpoloženje v Trstu nenaklonjeno obtožencu in nasploh vsej slovenski narodnostni skupnosti. Kot smo že pisali, se druga dva procesa nanašata na dogajanje na glavni tržaški pošti leta 1988 ter na svetoivanski Soli ob referendumu leta 1991. »Kot pred nekaj dnevi v zvezi s tržaško pošto,« je po včerajšnji obravnavi menil odv. Berdon, »je tržaško sodišče tudi tokrat odložilo postopek, ne da bi opravilo kakršnokoli sodno dejanje, Čeprav bi ga lahko (kot npr. zasliševanje prič). Tudi rok za ponovno razpravo dokazuje, da se sodisce prav gotovo zaveda vsakodnevnega poslabšanja protislovenskega vzdušja v Trstu. Prav iz tega mesta namreč prihajajo razne protislovenske pobude in mahinacije. Naravnost nezaslišana je zadnja zahteva tržaškega velmoža Paola Sar-dosa Albertinija, ki je celo izposloval neke vrste poseg rimske vlade, ki spominja na omejeno suverenost iz Časov Brežnjeva: Republika Slovenija naj ne bi bila suverena na lastnem ozemlju, ampak naj bi se ravnala po ukazih iz Rima (!).« NOVICE V Saležu javno srečanje DSL o političnem položaju Zgoniška sekcija demokratične stranke levice Just Pegan prireja drevi ob 20.30 na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu javno srečanje o sedanjem zapletenem političnem položaju v Italiji ter o pobudah levice za izhod iz krize. Nahajamo se pred celo vrsto odprtih vprašanj, piše v tiskovni izjavi sekcije, od rešitve katerih bo odvisna bodočnost države. Med ljudmi pa vladata precejšnja zbeganost in nejasnost. Zato je potrebno poglobiti razpravo ter iskati primerne rešitve. Na današnjem srečanju bo uvodoma poročal zgo-niški župan in deželni svetovalec Miloš Budin. Organizatorji vabijo na sestanek širšo javnost. Deželni svetovalec Jevnikar pri novem šolskem skrbniku Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je bil danes na vljudnostnem obisku pri novem šolskem skrbniku v Trstu, profesorju Renatu Andreas-siju. Ob nastopu.službe v Trstu mu je zaželel uspešno delo, priložnost pa je izkoristil tudi za razgovor o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Se zlasti na šolskem področju, za kar je šolski skrbnik pokazal veliko zanimanje. Mladinska predstava v Saležu Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža, kaže velik posluh za duhovne potrebe najmlajsih in prispeva k njihovemu vzgojno-izobraževalnemu dozorevanju. Se je v teku delavnica pravljičnih uric, ki je namenjena prvim razredom osnovnošolcev in predšolskim otrokom. V petek, 26. t.m., pa bosta ob 14. uri kot gosta v društveni prireditveni dvorani nastopila goriška igralca, ki bosta uprizorila Andersenovo mladinsko uspešnico Slavček, v priredbi režiserja Marka SosiCa. Predstavo si bo ogledala osnovnošolska mladina, kateri se obeta res prijetna urica sprostitvene zabave in kulturnega užitka. (B.S.) Naravovarstvena kultura v Krožku 1991 Krožek 1991 Devin-Nabrežina prireja danes v bivšem socialnem centru v Naselju sv. Mavra pri Se-sljanu javno srečanje na temo »Kultura ambientaliz-ma«, o čemer bo spregovoril prof. Raimondo Stras-soldo z videmske univerze. Začetek ob 20. uri. Gre za prvo iz niza srečanj, posvečenih tematiki okolja. V petek, 26. marca, bo govor o »zakonih in okolju«, o Čemer bo govoril odv. Alessandro Giadrossi, naslednji petek, 2. aprila, pa bosta dr. Franco Zubin in arh. Dušana Valecic govorila o »upravljanju teritorija v Italiji, v deželi in v Devinu-Nabrežini. Danes spet zaprtje mestnega središča Tržaško mestno središče bo danes (kot vsak torek in petek) spet zaprto za promet od 7. do 9. ure in od 16. do 20. ure. Zaprtje je kar se da dobrodošlo, saj so izmetih v sredo na Goldonijevem trgu v povprečju 10 miligramov ogljikovega monoksida na kubični meter zraka, to je prav toliko, kolikor še dopuščajo varnostni protionesnaževalni predpisi. Potres v tržaških političnih krogih Vest o aretaciji občinskega odbornika Augusta Segheneja je odjeknila kot bomba v tržaških upravno-politicnih krogih, Čeprav po drugi strani ni prišla povsem nepričakovano. 2e vec Časa se je govorilo, da so sodniki na tem, da postopajo proti temu ah onemu javnemu upravitelju, krožili so tudi že seznami imen politikov, katerim naj bi grozila aretacija. In tako je bilo tudi vCeraj slišati polglasne komentarje, da je Seghene prvi, nikakor pa ne zadnji tržaški politik, ki se znajde v navzkrižju s pravico. Prvi se je seveda znašel pod udarom občinski odbor, ki se je sestal vCeraj zjutraj takoj potem, ko se je izvedelo za aretacijo enega od njenih elanov. Staffieri in njegovi so zasedali dalj Časa, o poteku sestanka pa niso dali ničesar v javnost razen sporočila, da je župan »vzel na znanje« aretacijo odbornika Segheneja in zaCasno prevzel njegov resor. O odstopu odbornika Segheneja bodo danes razpravljali načelniki svetovalskih skupin, medtem ko se bo občinski svet sestal šele prihodnji petek, 26, marca. Prav tako pod udarom je socialistična stranka. Strankino vodstvo, ki se je vCeraj sestalo, se je za zdaj omejilo na to, da je izrazilo priznanje Segheneju zaradi njegove korektnosti, ko je takoj odstopil, ter izjavilo, da Čaka na izsledke sodne preiskave. Stranka komunistične prenove in zeleni Ghersina sta medtem že zahtevala odstop celotnega Staffie-rijevega odbora, poleg tega pa izrazila zahtevo, naj bi sodne preiskave nadaljevale svojo pot tudi v zvezi z vsemi tistimi javnimi deli, glede katerih so opozicijske sile že od nekdaj izrazile svoje dvome in pomisleke. Ghersina pri tem še pripominja, da ne gre samo za eno osebe, ampak da je ves sistem slonel na nezakoni- tosti, pred katero se je Staffieri delal, kot da ne vidi. Pokrajinska tajnica DSL Perla Luša je v tiskovni noti poudarila, da je njena stranka večkrat opozorila na izkrivljanje v upravnih mehanizmih glede javnih del in izrazila željo, da bi sodstvo Cimprej ugotovilo resnico o dejanjih, ki jih pripisujejo odborniku Segheneju. Predstavnica DSL je tudi zahtevala, naj župan takoj sklice sejo občinskega sveta. Tržaško tajništvo CGIL pa je v tiskovni noti izrazilo željo, da bi sodstvo mirno nadaljevalo preiskave o velikih javnih delih in o povezavi med politiko in posli, ter menilo, da bi bilo politično oportuno, ko bi župan in odbor ponudila občinskemu svetu odstop. Glede na dramatične probleme mesta pa bi bilo treba takoj izvoliti nov odbor z nekompromitiranimi predstavniki in z jasnim programom, omejenim na velika vprašanja mesta. _____PADRICE / GRADNJA PLINSKEGA OMREŽJA__ Pred nadaljevanjem del zagotovila domačinom Predsednik Koordinacijskega združenja vzhod-nokraških vasi Karlo Grgič (foto KROMA) ____________SREČANJE DELEGACIJ SKGZ IN KMEČKE ZVEZE Kljub težavam znatne perspektive razvoja kmetijstva le da bi pristojne oblasti pokazale več razumevanja Ob prisotnosti predsednikov Klavdija Palčiča in Alojza Debelisa sta se vCeraj sestali vodstvi SKGZ in Kmečke zveze in pred nedeljskim občnim zborom kmečke organizacije namenili pozornost glavnim problemom, s katerimi se srečuje kmetijstvo na Tržaškem. Do izraza je prišla skupna ugotovitev, po kateri splošno nenaklonjen odnos do Slovencev povzroča tudi našemu kmetijstvu dodatne težave, kot jih na Tržaškem doživlja ob posledicah dolgotrajnega zapostavljanja. Gre v prvi vrsti za problematiko, ki pesti kmetijski sektor po vsej državi in so jasno vidne v neuravnovešenem družbenem razvoju, pri Čemer vedno nove omejevalne norme EGS Čedalje bolj dušijo zlasti malega kmeta. Kljub vsemu pa se kmetje na Tržaškem ob skrbni podpori stanovske organizacije ne odpovedujejo možnostim razvoja kvalitetnega kmetijstva, kajti pogoji zanj so dokazani in bi jih bilo ob večji pozornosti pristojnih oblasti tudi mogoče uresničevati. Značilen je podatek, da se v zadnjem Času nad predvidevanji tudi pri nas vse veC mladih zanima za kmetijstvo in se v ta namen tudi usmerja v šolanje, sodobne kmetijske proizvodnje pa ni več mogoče pojmovati kot živo muko zgolj za preživetje, kot je delo na zemlji včasih bilo. Predstavniki Kmečke zveze so opozorili na dejstvo, da tudi razmeroma solidni individualni kmetijski obrati danes niso v stanju ustvarjati zadostne akumulacije za razvoj in ravno pri tem bi morale odigrati svojo vlogo pristojne ustanove, ob zavesti, da je vlaganje v perspektivno kmetijstvo dolgoročna postavka za njegovo krepitev. Tako SKGZ kot KZ podčrtujeta pomen krepitve kvalitetnih uslug, ki jih ob poplavi birokratskih ukrepov našim kmetovalcem nudijo uradi stanovske organizacije. SKGZ in KZ si bosta s skupnimi močmi še naprej prizadevali, da se kmetijstvu krepijo možnosti razvoja, da se ustavi nadaljno neupravičeno razlaščanje površin, še zlasti pa je bila podčrtana potreba, da se z deželno upravo Cimprej zaključi vprašanje dodelitve protivrednosti v zvezi z gradnjo sinhrotrona, sredstva pa gre uporabiti racionalno in v skladu z že izraženimi predlogi domačinov. Ni res, da bo treba v PadriCe s helikopterjem zaradi razritih cest. Nekako tako zagotavlja predsednik Koordinacijskega združenja vzhod-nokraških vasi Karlo Grgič. Kopalni stroji se ne bodo pomaknili od cerkvice, do koder so doslej izkopali jarek za plinsko in vodovodno omrežje, po pokrajinski cesti v središče vasi, dokler ne bodo podjetje, ki ima dela v zakupu, ACEGA, ki mu je poveril dela, Pokrajina, ki je lastnik ceste, in avtobusno podjetje ACT, ki skrbi za avtobusne povezave z drugimi vasmi in mestom, sporazum z domačim prebivalstvom o načinu in poteku nadaljnjih del. Predsednik Koordinacijskega združenja po- stavlja »sogovornikom« predvsem dve zahtevi. Gre za ukrepa, ki ju zahteva domače prebivalstvo za zaščito svoje imo-vine in za kolikor toliko dostojno preživetje v Času izkopavanja v Pa-dricah. »Predno se bodo dela nadaljevala, bodo morali tehniki pregledati in preslikati vse hiše ob cesti in tudi v notranjosti vasi. Ob tem bo treba zapisati zapisnik in poslopja zavarovati, da ne bo prišlo do nesporazumov, Ce bodo tresljaji pri vrtanju v živo steno povzročili materialno škodo na po-slopijh. Med gradnjo avtoceste pri Proseku je prišlo do takih primerov, ki so ostali nato še dolga leta "nerazčiščeni". Pri nas se hočemo izogniti DOLINA / V KD VODNIK Drevi prvo srečanje v nizu Spoznavajmo svojo vas Kulturno društvo Valentin Vodnik začenja svoje spomladansko delovanje z nizom predavanj, ki so uspešno pritegnila pozornost že pred letom dni, nato spet v preteklem jesenskem Času. Gre za pobudo, ki si jo je dolinsko društvo zamislilo v spodbudo k spoznavanju domačega okolja in njegovih značilnosti. Tako se pod skupnim naslovom Spoznavajmo vas in okolico ponujajo občinstvu srečanja s strokovnjaki in poznavalci te stvarnosti na različnih področjih. Po prejšnjih predavanjih o zgodovini, arheoloških in prirodo- slovnih značilnostih, gospodarskih dejavnostih, izvora imen in priimkov je sedaj na vrsti arhitektura. O osnovnih potezah in značilnostih zgradb v Dolini in širši briški okolici bo nocoj spregovoril Massimo Ferluga, absolvent na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Predavanje, ki bo v društvenih prostorih z začetkom ob 20.30, bo Ferluga dopolnil s predvajanjem diapozitivov. 2e Cez teden dni pa bo v gosteh prof. Bogomila Kravos, ki bo spregovorila o sorodnostih ljudskih običajev v tržaškem predmestju in v breških vaseh, (dam) takim zapletljajem,« je napovedal Grgič. »Dragic: zahtevali boy mo, naj med deli v vasi ne zaprejo vseh cest in poti. Uvedejo naj enosmerne ceste, na katerih naj bi promet urejali semaforji. Popravijo naj staro cesto za Gropado, naj tu postavijo semafor, da bi se lahko poslužih obvoza. Obenem bomo zahtevali, naj takoj odprejo za promet cesto Gropada-Bazovica, ki je sedaj namenjena le avtobusnemu prometu. Z uvedbo semaforjev bo to mogoče. Nadaljnje odprto vprašanje ostajajo avtobusne povezave. Ko bodo dela stekla skozi PadriCe, bi morali sedanjo progo avtobusa St. 39 deliti v dva odseka, po katerih naj bi peljala dva avtobusa: prvi na progi kamnolom Facca-noni-OpCine-Bani-TrebCe-Bani-OpCine-kamnolom FaccanonL drugi pa na progi Bazo- vica-Gropada-Padrice- Gropada-Bazovica-kam- nolom Faccanoni.« Karlo Grgič je objasnil, da se je Koordinacijsko združenje že dogovarjalo o tem s podjetjem ACEGA, s Pokrajino in podjetjem ACT. Prihodnji teden bi moralo pereče vprašanje romati na dnevni red seje vzhodnokraškega rajonskega sveta. Časa na razpolago ni veliko, saj bi morali do konca aprila dokončati dela na trasi pokrajinske ceste od ba-zovskega pokopališča do padriške cerkvice. P° dogovorih bi moral zato Cimprej napotiti Cas sporazumov, ki naj zaščiti imovino Padricarjev. GLEDALIŠČE / DANES PREMIERA Geniji v kratkih hlačah mladinski musical ob 2&Jetnici KD Tabor Prisoten bo tudi avtor Slavko Pregl Drevi ob 20.30 bo v rosvetnem domu na Upcinah krstna uprizoritev nove odrske postavit-ve mladinske gledališke t 9P*ne’ ki bo obenem udi ena od oblik počastitve 25-letnice delovanja openskega Kulturnega društva Tabor. Mla-m gledališčniki se bodo Predstavili z mladinskim musicalom Slavka Pregla Peniji v kratkih hlačah. re za izredno živahno predstavo, polno glasbe, P esa in barv, ki bo prav gotovo prevzela tako mtade kot starejše gledal-ee. Igro je zrežirala Edita rančeskin, ki je tudi po- skrbela za adaptacijo, songe in koreografijo, originalno glasbo je napisal Nevio Miklavčič, sceno pa pripravila Magda Tavčar. Glede glasbe naj Se povemo, da so songi s predstave posneti na kaseti, ki jo je izdalo društvo Tabor (na isti kaseti tudi songi Mirana Košute). Na premieri bo prisoten tudi avtor Slavko Pregl. Igro bodo ponovili jutri, v nedeljo, prav tako v Prosvetnem domu z začetkom ob 17. uri. Na sliki (foto Križ-mančič/KROMA) mladi openski gledališčniki med vajo. Ricmanjski pomniki v Baragovem domu V sklopu praznovanj ob sv. Jožefu bodo danes ob 18. uri odprli v Baragovem domu v Ricmanjih razstavo z naslovom Ricmanjski pomniki, ki sta jo pripravila Goriški muzej - Grad Kronberk in župnija sv. Jožefa v Ricmanjih pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Tudi Banovke počastile 8. marec M v . --- ‘-'-'i '°r\ uu DUI 1UV JG pit?U KIUIKII I I pVUUSIIIU O. I I lUlt^U L UIUZ.UUI IUSIJV V | . kern dorr|u. Pri kulturnem programu sta sodelovala mladi harmonikaš Mitja Ma-sec|n 'n Alcla Sosič- ki J® občuteno podala nekaj pesmi o ženski in materi. Nekaj be-° Položaju ženske je povedala Tatjana Čuk, ki se je posebej zaustavila pri tra-H aiJ'- ki Jo doživljajo ženske v Bosni. Večer se je nadaljeval v prijetnem vzdušju, h o eremu sta mnogo prispevala s svojima harmonikama Janez Beličič in David Da-e"'(F°to Križmančič/KROMA) PROSEK / ZADNJE SLOVO Andrej Regent je celih 60 let predano pel v zborih na Proseku in Kontovelu Andreja Regenta, enega najstarejših vaščanov, ki je sicer preživel svojo mlado-s na Kontovelu. Po poroki 86 ]e Presebl na Prosek in nadaljeval s kulturno druž-emm delom. Kot nav-nušen pevec je v vaških zoonh peval celih 60 let. Andrej se je rodil na kontovelu 9.10.1901 v pre-Prosti kmečki ribiški družini. Ker mu je zelo «rna ribolov> se ie zapo-. * kot mornar, kasneje pa je tudi opravil izpit za po-aptjača in med drugim Pregledal tudi ostanke aaie Rex ob koprski obali. Bil je tudi med ustanovnimi člani tržaške zadruge potapljačev. Kljub težkemu, napornemu in nevarnemu delu pa se je aktivno vključil v prosvetno-kulturno delovanje v vasi. 2e od mladih nog je pel v zboru Danica na Kontovelu in nato v zboru Ljudskega odra. Po drugi svetovni vojni je takoj pristopil k mešanemu zboru Ivan Vojko takratnega Prosvetnega društva Prosek-Kontovel, ter nato nadaljeval vrsto let pri zboru Vasilij Mirk in vedno sodeloval tudi s pro-seškim cerkvenim pevskim zborom, dokler mu je zdravje to dopuščalo. Zaradi plemenitega dela, ki ga je opravil v korist vaške skupnosti, je bil Andrej zelo spoštovan in priljubljen med vaščani in pevci, ki so po cerkvenem obredu, ki ga je daroval v proseški cerkvi domači župnik Rudi Bogateč, ponosili krsto do proseškega pokopališča. Tu se je v imenu članov zbora V. Mirk poslovil od pokojnika Bruno Rupel, ki je poudaril njegovo zvestobo domačim zborom in slovenski pesmi. Zbor V. Mirk mu je ob slovesu občuteno zapel "Večerni A ve” in "Žalost polni dušo”, (b.r.) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE s sodelovanjem s KD F. PREŠEREN PRIMORSKA POJE ’95 jutri, 20. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu Nastopajo: Oktet France Bevk iz Otaleža MoPZ Pergula iz Pirana Vokalna skupina Sovodenjska dekleta MePZ Adriatic od Hrvatinov MoPZ Mirko Filej iz Gorice MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in TABORNIKI RODU MODREGA VALA v sodelovanju z muzejem NOB v Mariboru vabita na otvoritev razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM danes, 19. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu. Razstava bo odprta vsako soboto od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. KD VALENTIN VODNIK v okviru 3. niza »Spoznavajmo vas in okolico« vabi na RAZMIŠLJANJE OB DIAPOZITIVIH 0 KRAJEVNI ARHITEKTURI MASSIMA FERLUGE absolventa fakultete za arhitekturo danes, 19. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini FOTO TRST 80 vabi na predavanje diapozitivov ZENSKI AKTI IN GORIŠKA s PTIČJEGA ZORNEGA KOTA Gost veCera bo Marjan Bažato mojster fotografije elan Foto Kino Kluba iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi knjigo »Trenutki v Goriških Brdih« s fotografijami Marjana BAZATA in besedilom Marjana BRECLJA. DANES , 19. MARCA 1993, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje) IZREDNA RAZPRODAJA Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 Obiščite nas, ne bo Vam žal! KINO ARISTON - 16.00, 18.05. 2010, 22.15 »Sommersby«, r. John Amiel, i. Jodie Poster in Richard Gere. EXCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »Profumo di donna», r. Martin Brest, i. Al Pacino. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma», r. Dario Argento. NAZIONALE 2-16.30, 18.05,19.40,21.05, 2215 »La fortezza», i. C. Lambert in Loryn Locklin. NAZIONALE 3 - 15.30 ,22.15 »Twin Peaks - Fuo-co cammina con me », r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bowie. NAZIONALE 4-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II di-stinto gentiluomo«, i. Ed-die Murphy. MIGNON - 17.30-21.00 »Malcolm X», r. Špike Lee, i. Denzel VVashington. EDEN - 15.30, 22.10 »Tutto dentro appassiona-tamente«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.40,22.00' »Luna di fie-le«, r. Roman Polanski. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera di čarne«, r. Michael Mak , prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Non chia-marmi Omar«, r. Sergio Staino, i. Ornella Muti, Ste-fania Sandrelli, Barbara D’Urso, Corinne Clery, Ga-stone Moschin. RADIO - 15.30, 21.30 »Eccitazioni oscene«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 19. marca 1993 JOŽEF Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 12.06 - Luna vzide ob 4.10 in zatone ob 14.47. Jutri, SOBOTA, 20. marca 1993 KLAVDIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovan-ni Pecchiar, Michela Rosai, Chiara Ruzzier, Erik Visin-tin, Giada Hudorovich, Chiara De Martino, Andrea Ghersevich, Marco Poles, Valentina Langvvieser. UMRLI SO: 48-letni Fiorenzo Lago, 59-letna Antonia maria Kaučič, 87-letna Antonia Godina, 62-letni Camillo Križman, 58-letni Boris Zobec, 85-letna Pierina Sturolo, 79-letna Li-dia Chicco, 85-letni Natale Detla Vatle, 80-letni Um-berto Musy, 64-letni Mario Rigutti, 76-letna Luigina Lettori, 72-letna Maria Po-sar, 84-letna Severina Dal Ceggio, 60-letni Tullio Redi vo, 83-letna Italia Scaboz-zi, 52-letni Dario Robba. □ LEKARNE Od ponedeljka, 14., do nedelje, 21. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) — samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. M PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. Mladinska gledališka skupina posveča 25- letnici društva mladinsko igro GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Režija, adaptacije, songi in koreografija Edita Frančeškin, glasba Nevio MiklauCiC, scena Magda Tavčar. Premiera danes, 19. t. m., ob 20.30, ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri. Vabljeni! V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU (Ul. Do-nizetti 3) bo jutri, 20. t. m. na sporedu POGOVOR O PROBLEMU DROGE MED MLADIMI. Vodila ga bo socialna delavka Kristina Martelanc, ki bo pri tem izhajala tudi iz svojih izkušenj pri nudenju pomoči od mamil prizadetim mladim. Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni! GODBA NA PIHALA iz Ricmanj priredi v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Jožefa PROMENADNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 21. t.m., ob 14. uri na ricmanjskem trgu. Dirigira Darij Pobega, sledi ob 18. uri v ricmanjski cerkvi celovečerni koncert TROBILNE SKUPINE GLASBENE SOLE GODBE. Toplo vabljeni! TRŽAŠKI VZPI - ANPI organizira v sodelovanju z ZZB NOV iz Nove Gorice VSAKOLETNO MANIFESTACIJO v spomin na padle Garibaldince v Temnici na Krasu v nedeljo, 21. t. m., ob 11. uri. Govorila bosta Giorgio Marži- podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI -ANPI in Franc Leskovec -podpredsednik ZZB NOV iz Nove Gorice. Sodeloval bo TTPZ P. Tomažič. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vljudno vabi na mladinsko zborovsko revijo PESEM MLADIH 1993 v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri v gledališču Miela Reina (TS-Trg Duca degli Abruz-zi). GM - sola M. Kogoj vabi v ponedeljek, 22. t. m., ob 17.30 v Gallusovo dvorano v Ul. R. Manna 29 na KONCERT violinistke MAJE MARVIN, pri klavirju VLASTA DOLEZAL - RUS (Ko-cian, Paganini, Cajkovvski, Bloch). Vabljeni! □ OBVESTILA ODBOR SD PRIMOREC sklicuje danes, 19. t.m. redni občni zbor Prvo sklicanje ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni Člani. SD SOKOL in KD I. GRUDEN prirejata jutri, 20. t.m., ob 20.30 DRUŽABNI VEČER. Ob prigrizku in domači kapljici bo priložnost za poravnavo članarine. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI z Repentabra priredi v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu SIRSE SREČANJE ČLANOV IN SOMIŠLJENIKOV. Srečanje bo posvečeno krajevnim vprašanjem in obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstavniki stranke. Vabljeni! SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 23. t. m., ob 19. uri v pisarniških prostorih v ul. Cellini 2/IV. nadstr. z dnevnim redom: odobritev bilance, izvolitev novih organov in razno. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obveSCa udeležence seminarja PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA, da bo zadnji del seminarja potekal jutri, 20. t. m. od 14. do 20. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco 20/11. nadstr. ŽPZ PROSEK - KONTO- VEL zbira pomoč za begunce iz BiH v Sloveniji. Zbiramo vse za dojenčke in otroke (higijenske pripomočke, pralne praske, milo, hrano, itd.) v Kulturnem domu na Proseku v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m. med 18. in 20. uro. SESTANEK za bralno značko bo v torek, 23. t. m., ob 16. uri v osnovni Soli na Opčinah. KRUT prireja za člane in prijatelje 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci in sicer od 2. do 12.5.1993 in v zdravilišču terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije do vključno 26. t. m. na sedežu krožka v Trstu v ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi vse elane in prijatelje na PRVI REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih KD I. Grbec, Skedenjska ul. 124. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 predavanje bi-blista dr. Jožeta Krašovca na temo »Resnica o zapiskih iz Qumrana«. Sl ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obveSCa nestalno nameščene Solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado prejemajo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na Šolah vsaj 78 dni in teden dni pred iztekom leta 1992. SSS opozarja interesente, da se letošnji obrazci razlikujejo od lanskih. Morebitna pojasnila in novi obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301, po uradnem uniku: ob torkih od 11.30 do 13. ure, ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter ob petkih od 15. do 16. ure. H ČESTITKA Mamici Barbari in babici Aniti Čestitajo ob rojstvu malega ERIKA kolegice iz Sol M. Samsa in I. Trinko -Zamejski. MALI OGLASI OSMICO je odprl Diko v Borštu. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO ima odprto Vladimir Caharija iz Nabrežine St. 22. OSMICO ima Just Škerlj - Salež 44. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. ToCi belo in Črno vino. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici St. 25, odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Jožko Colja v Samatorci 21. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in Črno vino. OSMICO ima DuSan Guštin - Repen 22. PRODAM opremo za trgovino jestvin. Telefon (040) 273337 po 15. uri. PRODAM popolnoma novo enciklopedijo 10 knjig Guida Sanitaria. Cena po dogovoru. Tel. St. 725343. GUME v odličnem stanju za avtomobil fiat rit-mo prodam. Tel. ob uri kosila na St. (0481) 78188. AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. St. (040) 421508 od 13. do 13.30. PEDIKERKA - ma-nikerka nudi usluge na dom. Telefon (040) 229347. NUDIM instrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688. BOLNIČARKO za nego 100-odstotnega invalida v Padovi 15 dni na mesec iščemo. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. st. (040) 361286 ali (040) 420807 od 19.30 do 20.30. DELAVEN in mlad fant nujno isce delo kot skladiščnik, nudi tudi pomoč pri sestavljanju pohištva. Tel. St. (0481) 78188 v večernih urah. HIŠO na Krasu kupim, tudi potrebno popravil. Tel. St. 660377. PROSTORE primerne za frizerski salon oddam na Kontovelu. Tel. St. (040) 225786 ob večernih urah. PRISPEVKI Ob 10. obletnici smrti matere Jožefe Gon in godo-vanja pok. očeta in brata darujeta Rudi in VValter Gon z družinama 50.000 lir za Godbo na pihala iz Nabrežine. Ob 18. obletnici smrti dragega brata Darija daruje Slava Starc z družino 50.000 lir za SD Konto vel. V spomin na Ivanko Svetlic darujejo Ladi, Igor in Rado z družinami 30.000 lir za KD Rdeča zvezda in 30.000 lir za SK Kras. V spomin na Ivanko Križman, Bruna Sarda in Tommyja Grilanca darujeta Mara in Ladi Milic 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Ivanko Svetlic darujeta Marija in Vittorio Milic 25.000 lir z SK Kras. V spomin na Ivanko Svetlic darujeta Cano in Sonja Milic 25.000 lir za SK Kras. V spomin na Ivanko Grilanc por. Svetlic daruje Jožica Guštin 20.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grobova Milana PuriCa in Emila Škabarja darujeta Verica in Milan 20.000 lir ter Marica in Stanko 20.000 lir za ANPI-Repentabor. V spomin na tov. Emila Škabarja daruje družina Svetlic 20.000 lir za ANPI -Repentabor. V spomin na pok. Klavdija Čoka daruje Jelka Cok 100.000 lir za gradnjo novega Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na drago Bari-co daruje Nada Pertot 100.000 lir za Licej Prešeren. Namesto cvetja na grob Marije Valencie darujeta Marija in Pepi Stopper 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Ivana Milkoviča daruje družina 100.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na drago Meri Colja daruje Alojz Bukavec 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Pepija Cernjavo, Karlota Rustjo in Rudija Ivančiča daruje družina Husu 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. V spomin na Tomija Grilanca in Ivanko Grilanc-Svetlic darujeta Darma in Hugo 40.000 lir za SK Kras. V spomin na Ivanko Gri-lanc-Svetlic daruje Mario Puric z družino 30.000 lir za SK Kras. Justina in Milko Cibic darujeta 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Miloša Sardoča in Danico Kante darujeta Zofka in Miranda Kapun 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dragega Uroša darujeta nona Karla in nono Angelo 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Neve Ferjančič darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina svaka Franca Stok, po rodu iz Sežane, darujeta Lidija in Nada Kapun 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Rudija Ivančiča in Roške Milic daruje družina OstrouSka iz Zagradca 30.000 lir za SK Kras. V počastitev spomina Emila Škabarja daruje družina OstrouSka iz Zagradca 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivanke Svetlic daruje Anita 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Danile Žerjal in Romana Kralj darujeta Marta in Rafael Kocijan 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice. V spomin na pok. Dino-ta Bosicha daruje Zora Danieli 30.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na pok. Marijo Valencie daruje Karlo Malalan 30.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Zoro Milic darujejo Nada, Anita in Pepi 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Kati Regent daruje Ivanka Cuk vd. Ukmar 30.000 lir za spomenik na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Barbare darujeta Štefka in Nereo 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Marijo Valencie darujeta Štefka in Nereo 50.000 lir za cerkev v Barkovljah. Namesto cvetja na grob Danile Zerjalove daruje sestrična Gisela in Ivi Vergi-nella 70.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na svoje pokojne daruje družina Grgič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Evgenija Cuka darujeta družini Czervvenka 60.000 lir za PZ Primorec-Tabor. V spomin na teto Vido darujejo MiloS, Dina in Irena 100.000 lir za Karitas v Ankaranu. V spomin na pok. Danico Kante Martinuzzi daruje dr. Drago Stoka z družino 50.000 lir za prosesko cerkev. V spomin na Boža Filipoviča darujeta Olga in Živko 50.000 lir za ZPZ Tabor. V spomin na Saskinega očeta g. Sosiča darujeta Olga in Živko 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi brat Peter Deponte Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo brata Pino in Jakob, sestra Bruna ter ostalo sorodstvo Ricmanje, 19. 3. 1993 ZAHVALA Svojci Danice Kante vd. Martinuzzi se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojne. Prosek, 19. 3. 1993 Ob nenadni izgubi sestre Bariče izrekamo Anamariji naše občuteno sožalje Isa, Nada, Odila, Majda in Danilo Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje prijatelju Janu Gregoriču in družini Krožek Guba ’59 Ob prerani izgubi gospe Barbare izreka družini globoko in iskreno sožalje KD Rovte - Kolonkovec Ob smrti drage mame Vide izrekata Marti VVerk - Volk iskreno sožalje KD in ŽPZ I. Grbec ŽPZ Prosek - Kontovel sočustvuje z Marto VVerk ob izgubi drage mame Ob smrti drage Vide Pahor vd. VVerk izreka Marti in Franku iskreno sožalje SKP - krožek Kras Ob boleči izgubi drage mame izrekata Marti VVerk - Volk in svojcem iskreno sožalje KD in MePZ Rdeča zvezda NOVICE DEŽELA / KOMISIJA ZA VOJAŠKE SLUŽNOSTI ŠOLSTVO / RAZGOVOR Z RAVNATELJICO IN OCENE DIJAKINJ_ Obvestilo ustanove Caritas Posvojitve za zdaj niso mogoče Humanitarna ustanova Caritas prejema vse veC prošenj za posvojitev otrok, tudi iz območja nekdanje Jugoslavije. Ustanova Caritas obvešča, da zaenkrat (tudi ob upoštevanju mnenja hrvaške in bosanske vlade) ni mogoče posvojiti ali vzeti v rejništvo otrok, ki se nehajajo v izrednih socialnih razmerah. Pac pa Caritas obvešCa, da prizadetim otrokom lahko pomagajo v okviru dejavnosti Caritasa na prizadetih območjih in pri katerih sodeluje tudi italijanska Caritas. SpriCo skrajno nejasnega in nezanesljivega stanja v prizadetih krajih in tudi zaradi občutljivosti problema, ne bo mogoče dobiti niti imen, niti slik otrok iz družin v posebnih socialnih okoliščinah. Caritas je odprla tudi poseben tekoči reaCun za pomoč otrokom Pro barabini ex Jugoslavia. Druga številka Biltena Te dni je izšla druga številka Glasila, informacijskega biltena, ki ga v Gorici izdajata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Uvodnik je namenjen posvetu o kulturi, ki ga je Slovenska skupnost pripravila v Devinu ter polemiki, ki je na njem nastala v zvezi z združevanjem glasbenih šol na Goriškem. Med ostalimi dogodki, o katerih poroča Glasilo, omenimo vprašljivo mnenje koprskega bralca o italijanski manjšini na Obali, pogled na zdajšnjo stvarnost v Benečiji ter oceno o odbojkarskem svetu, ki jo daje Ivo Rojec. Glasilo, ki prinaša tudi nekaj informacij o prireditvah, ki se bodo zvrstile do polovice aprila, je “popoprano” z Ruplovimi bodicami. Nastop violinistke B. Burgdorf Po uspešnem nastopu violinskega mojstra Ma-sayukija Kina se goriškim ljubiteljem glasbe obeta spet zanimiv violinski koncert. V okviru nedeljskih koncertov, ki jih organizira kulturno združenje “Rodolfo Lipizer” se bo 21. marca ob 11. uri v avditoriju Fogar predstavila nemška violinistka Barbara Burgdorf. Glasbenica je na predlanskem mednarodnem violinskem natečaju, ki ga prireja goriško kulturno združenje, zasedla drugo mesto za zmagovalcem, Romunom Liviujem Prunarjem. Burgdorferjevo, ki bo predstavila nekaj najpomembnejših Beethovnovih, Szymanovskovih in Prokofjevih skladb, bo na klavirju spremljala Japonka Sayuri Kami. Predprodaja vstopnic za nedeljski koncert poteka v agenciji IOT v Ul. Ober-dank. Na Goriškem ni primerov okužbe s slinavko Na Goriškem niso doslej ugotovili nobenega žarišča slinavke in izredno strogi preventivni ukrepi imajo kot izključni cilj preprečevanje širjenja virusne bolezni in torej preprečevanje materialne škode. Bolezen ni nevarna Človeku, saj napada le prežvekovalce in prašiče. Veterinarski ukrepi, zakol okuženih živali in sežig trupel imajo edini cilj zaščito goveje Črede. Tako v posebnem sporočilu za javnost poudarja izredni upravitelj goriške KZE. Pred dnevi se je namreč v krajevnem Časopisu pojavila netočna in zavajajoča vest, da je slinavka nevarna tudi za ljudi. To nikakor ne drži, podčrtuje dr. Bevilacqua, ki zagotavlja, da ima veterinarska služba stalno pod nadzorstvom vso živino v pokrajini. Vsi, razen enega obsojeni Razprava proti 117 maturantom liceja, ki se je zaCela prejšnji teden na preturi v Tržiču, se je včeraj zaključila. Sto šestnajst nekdanjih dijakov so bilo obsojenih na plačilo denarne kazni, oproščena pa je bila ena sama obtoženka, ker se "maturantskega” podviga ni udeležila. Vsakdo od 116 obsojenih bo moral plačati 250 tisoč lir kazni, vsi skupaj pa tudi sodne stroške. Dogodek, ki je fante in dekleta pripeljal na sodišče se je pripetil maja leta 1991, ko so neko noC na silo prišlo v prostore šole, s sabo prinesli tudi nekaj kokoši in transparentov in za sabo pustili precejšnje razdejanje. Menda so bili fantje pripravljeni poravanti škodo, ne pa povedati imena storilcev. Zato se je vsa zadeva končala na sodišču. Vsem obsojencem so priznali tudi olajševalne okoliščine in jim izrečene kazni ne bodo vpisali v kazenski list. KATOLIŠKA KNJIGARNA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na otvoritev razstave SREČANJE DESETIH GORIŠKIH UMETNIKOV v galeriji Katoliške knjigarne danes, 19. t. m., ob 17. uri. Razstavljali bodo: Oskar BECCIA, Nadja BEVCAR, Silvan BEVCAR, Bogdan BUTKOVIC, Patrizia DAVIDE’, Robert FAGANEL, Vanja FRANKO, Hijacint JUS-SA, Vladimir KLANJŠČEK in Andrej KOSIČ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE Primorska poje Kulturni dom Sovodnje Danes, 19. marca 1993, ob 20.30 SODELUJEJO: moški nonet »Bača« Podbrdo, moški pevski zbor »Topničar« Trnovo, moški pevski zbor »Andrej Paglavec« Podgo-ra, mešani zbor Bilje - Orehovlje - Miren, mešani pevski zbor »Jože Srebrnič« Deskle, mešani pevski zbor »F. B. Sedej« Steverjan. Deljeno mnenje glede lokacije šole-vojašnice na goriškem letališču Tersor: možne so tudi druge lokacije Na Pedagoškem liceju "Simon Gregorčič” so ustvarjalno pristopili k Načrtu mladi 1993 Pripravili so ciklus predavanj o zdravju in dobrem počutju ■ sodelovanje s starši V okviru načrta na šoli izdajajo tudi glasilo Experglas - Predstavili so go tudi na nedavni vsedržavni konferenci dijakov v Rimu Rudi Pavšič Paritetna komisija za vojaške služnosti, ki se je setala včeraj v Trstu, ni dosegla soglasja, kar zadeva lokacijo financar-ske šole v Gorici. Sedmim zastopnikom vojske so se namreč pridružili le trije elani deželne uprave, ki so predlagali letališče za lokacijo šolskega središCa. Temu predlogu so se zoperstavili ostali štirje predstavniki dežele, med temi tudi odbornik za načrtovanje Dario Tersar, ki je s tem v zvezi izdal tiskovno sporočilo. V njem objasnjuje, da obstaja dokaj širok konsenz političnih, istitucio-nalnih in družbenih sil, da bi v Gorici zgradili šolo za finančne stražnike. S tem bi zadostili potrebam po kvalificiranem šolanju finančnih stražnikov, obenem bi takšna izbira pomagala premeščati gospodarske in zaposlitvene potrebe Goriške. “S tem v zvezi obstajajo različna mnenja glede lokacije šole, kar je treba vsekakor upoštevati. Zaradi tega je potrebno poiskati alternativno rešitev, ki bi istočasno ugodila načrtom finacarske šole ter zadovoljila večinski del prebivalstva.” “Absurdno je”, nadaljuje Tersar, “vztrajati Dario Tersar pri letališču, kot edini možni lokaciji. To me spominja na podobno izbiro, ko se je hotelo dokazati, da je območje pri Bazovici edino primerno za izgradnjo sinhrotona. Slo je za forsirano izbiro, ki je sprožila val polemik in še do danes neod-pravljena negodovanja.” Na podlagi različnosti mnenj, ki so prišla na dan na včerajšnji seji paritetne komisije za vojaške služnosti, bo deželni odbornik Dario Tersar pozval ministra za obrambo, naj poišče alternativno lokacijo za fi-nancarsko šolo. Izvedeli smo, da so na seji komisije razpravljali tudi o možnih lokacijah in da so se nekateri opredelili za zapuščene vojašnice na območju goriške občine. Vprašanje pa je, kako bo ravnal minister za obrambo in kakšno težo bodo imeli štirije glasovi deželnih predstavnikov, ki so se izrekli proti izbiri goriškega letališča. Sicer gre tudi med krajevnimi političnimi silami beležiti določene spremembe v ocenah. Potem ko je deželni odbornik Mario Brancati izrazil mnenje, da se občani izrečejo z referendumom, je pokrajinski tajnik KD Tripani Sel dlje. Na srečanju, ki ga je imel z zastopniki DSL, da bi razširili zdajšnjo koalicijo na goriski Občini, je načelno pristal na možnost, da se za to šolo lahko poišče kako drugo rešitev. Tripani je namreč mnenja, da zaključki občinske komisije, ki se je opredelila za letališče, niso sveto pismo in zato so možne tudi alternativne opcije. Vprašanje je, v kolikšni meri te izjave veljajo in Ce res predstavljajo pripravljenost KD, da se okoli tega vprašanja poiščejo drugačne rešitve, ki naj bi posredno zagotovile tudi trdnejšo upravo na Občini z vstopom DSL v koalicijo. Ravnateljica Majda Sfiligoj - Corsi z dijakinjami, ki so sodelovale v pogovoru - S.R. Na Slovenskem pedagoškem liceju Simon Gregorčič so v tem šolskem letu uresničili zanimivo pobudo, serijo predavanj o zdravstveni vzgoji, oziroma o dobrem počutju. Iniciativa spada v sklop dejavnosti, ki jih je Ministrstvo za Šolstvo z okrožnico St. 246 z dne 15. julija 1989 zaobjelo v skupen naCrt “Progetto giovani 93” ( Projekt mladih 93). Kaj pravzaprav vsebuje ta projekt, kakšni so njegovi cilji in lastnosti smo se pogovarjali z ravnateljico Majdo Sfiligoj Corsi ter z dijakinjami Tereso Lacapra, Evo Beltram in Martino Lutman. Projekt mladi 93 je bil v začetku precej nejasen tako glede vsebine, kakor glede izvajanja. Ministrstvo je z omenjeno okrožnico vabilo ravnatelje, naj v triletju 1990-1993 načrtujejo take dejavnosti, ki naj bi sodelujoče vodile k “dobremu počutju s samim seboj, z drugimi in z ustanovami”. Na Pedagoškem liceju so aktivno pristopili k načrtu, oziroma vabilu in uresničili kar nekaj pobud. V Šolskem letu 1990-91 so izvedli tečaj o telesni zaz- navi in govorici. V naslednjem šolskem letu so s Kinoateljejem načrtovali ciklus filmov na temo različnosti (ideološke, politične, rasne, jezikovne, itd.), vendar je pobuda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpadla. V zadnjem letu je ministrstvo v ta projekt vključilo še zdravstveno vzgojo. Pedagoški licej je v tem sklopu pripravil ciklus predavanj z različnih področij. Predavali so dr. Bernard Špacapan o alkoholizmu, dr. Ivan Kodelja o nevarnosti kajenja, dr. Danilo Sed- SUŠA / PADAVIN NI BILO ŽE OD ZAČETKA DECEMBRA MNENJA / VPRAŠANJE Izsušene struge, v skrbeh ribiči Kako bo z vodno oskrbo poleti? Pretok Soče pri HE Solkan je že nekaj dni okrog 14 kubičnih metrov na sekundo - Najmanjši doslej namerjeni pretok znaša okrog 12 m3 Tako suhe zime v naših krajih že dolgo ni bilo. Zadnje izdatnejše padavine so bile v prvi polovici decembra, kar pomeni, da traja suša že več kakor tri mesece. Odsotnost padavin doslej ni povzročila občutne škode na posevkih, pač pa so zaradi suše zaskrbljeni ribici in vodovodarji. Ribici, ker so že ugotovili množične pogine rib zaradi pomanjkanja kisika v vodi. Vodovodarji, ker pomanjkanje snežne odeje v gorah napoveduje težave glede oskrbe z vodo v poletnih mesecih. SoCa je že nekaj tednov spremenjena v potok, saj je poprečni pretok samo okrog 14 kub. metrov na sekundo, so nam poveda- I Izsušeno korito Soče pri Gradišču, posnetek je od srede - Foto Studio Reportage li pri Soških elektrarnah. ZDRAVSTVO / BOLNIŠNICA ORGANIZIRANA KOT PODJETJE Župan Tuzzi pojasnjuje zakaj je prišlo v Gorici do izločitve bolnišnice iz splošne dejavnosti KZE Vprašanje bolnišnic na Goriškem bo Se lep Cas v ospredju zanimanja. Zaradi kreganja med Tržičem in Gorico, katere zdravstvene usluge naj zagotavlja ena, oziroma druga ustanova, zaradi velikih zamud pri izvajanju načrtov dograditve novih objektov in ne nazadnje zaradi "novosti” po kateri bo bolnišnica poslovala kot posebno podjetje in bo na nek način izločena iz splošne dejavnosti KZE. Svojo resnico o kvalifikaciji goriške, oziroma tržiske bolnišnice, je te dni povedal tudi goriski župan dr. Erminio Tuzzi. Ne toliko v svojstvu prvega občana, ampak sklicujoč se na izkušnje in poznavanje problematike, ki si jih je nabral kot podpredsednik upravnega odbora KZE. Sedanje odločitve o ureditvi in opremi bolnišnic na Goriškem izvirajo iz prvega deželnega zdravstvenega načrta (leta 1985) Po tem načrtu je bilo predvidena za Gorico bolnišnica z višjo stopnjo specializacije in z emer-genčnim oddelkom za celotno območje pokrajine. Bolnišnica v Tržiču pa je bila predvidena kot po- dročna bolnišnica. Torej bolnišnična ustanova z nrkoliko nižjo stopnjo. Tako usmeritev so upoštevali tudi ob pripravi okvirnih načrtov za novi bolnišnici, ki jih je posebna delovna skupina pri Ministrstvu za zdravstvo odobrila julija leta 1991. Medtem so bili na vsedržavni ravni osvojeni tudi kriteriji za določanje Števila postelj v javnih bolnišnicah in za Goriško je bilo to število takole opredeljeno: 450 postelj za bolnišnico v Gorici, 300 za bolnišnico v TržiCu in 90 za bolnišnico usmiljenih bratov. Medtem je tudi Upravni odbor KZE, aprila leta 1990, v okviru vsedržavnih in deželnih predpisov sprejel odločitev o ustanovitvi emergenčne-ga oddelka s sedežem v Gorici. Zadnji ukrep Dežele, ki dejansko loCuje poslovanje bolnišnic od poslovanja KZE pomeni le nadaljevanje izvajanja že prej sprejetih odločitev. Zakon namreč predvideva, da se bolnišnice organizirajo kot posebna podjetja v tistih krajih, kjer je bila ustanovljena emergenCna služba, kar velja tudi za Gorico. Ena skupna ali dve samostojni glasbeni šoli na Goriškem? Stališče upravnega sveta Centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel" Upravni odbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo “Emil Komel” je na izredni seji razpravljal o glasbenem pouku in organizaciji le tega na Goriškem.Iz pogovora na omenjeni seji je izšlo naslednje stališče: 1. Naš Center je samostojna organizacija, ki bo letos obhajala 40 let dela. Ves ta cas se je vzdrževal zgolj s šolninami gojencev in s prostovoljnim oz. nehonoriranim delom skupine profesorjev. V letih 1988-89-90 je bil deležen minimalnega prispevka s strani pokrajinske uprave. Do tedaj je naša ustanova uspesno opravljala svoje delo (naraščanje števila gojencev, nastopi, natečaji, izpiti), vendar brez prave pozornosti v javnih občilih. 2. Prelomnica v življenju Centra predstavlja leto 1991 z odobritvijo zakona za obmejna področja, ki je tudi naši ustanovi priznal sorazmeren prispevek za delovanje. S tem se v nekaterih politiCno-kul-turnih krogih začenja zanimanje za našo ustanovo in se aktualizira problem Gorice, kot sedež dveh glasbenih Sol, naše in oddelka tržaške Glasbene matice. 3. Po mnenju nekaterih naj bi obstoj dveh glasbenih Sol zaviral proces za ustanovitev slovenskega državnega konservatorija. Po našem mnenju pa bi moral zaščitni zakon upoštevati realno stanje in torej ustanoviti državno glasbeno Solo na podlagi obstoječih ustanov GM in Centra E. Komel. 4. Kar zadeva združi- tev ali poenotenje go-riških glasbenih Sol pa smo že večkrat izrazili svoje mnenje. Menimo, da rešitev problema ni enostavna, vendar je izvedljiva. Zahteva pa resno presojo, tako da bi se ne ponovile napake iz preteklosti (ne pa zgodovinske razlike, kot je poročal P.d. 12.3.1993). Nasilno in umetno združevanje različnih struktur lahko prinese več škode kot koristi. Delno pravilna je analiza v Primorskem dneviku, ko ugotavlja, da je rešitev v ukinitvi ene ustanove ali v združitvi obeh. Vendar ali ne pomeni združitev ukinitev obeh in nastanek nečesa novega? Ne bi radi postali tržaška dependansa. Od leta 1962 do danes je po SoCi preteklo precej vode. Ce se je takrat Trst čutil dolžnega, da posije v Gorico pomoC, mislimo, da je danes ta njegova skrb odveč. Po vsem navedenem bo vsak po svoje lahko ugotovil, kje tiči zajec. Nekateri bodo Se vedno videli ideološke pregrade in okostenela načela, drugi pa lahko tudi trmasto vztrajanje v monopolističnih težnjah in sprenevedanju. H ČESTITKE V Doberdobu praznuje 60. rojstni dan Jožef Colja - Drejeta. Se na mnoga leta mu poje zbor Jezero. RAZSTAVE V GRADIŠČU do 21. razstava Crnobele fotografije. mak o problemih mladostnika in epidemiologinja dr. Tatjana Frelih 0 AIDS-u. Teresa, Eva in Martina ocenjujejo, da so bila predavanja zelo poučna in bi jih kazalo še poglobiti, oziroma razširiti. Pri pobudi so, Čeprav samo pasivno, kot poslušalci, sodelovali tudi starši. Njim je bilo namenjeno predavanje na temo “Kako prepoznati mladostnika, ki uživa mamila in kako mu pomagati”. Ravnateljica Sfiligoj6' va je omenila tudi okrožnico št. 47 z dne 20. februarja 92, ki za uresničitev pobud v okviru zdravstvene vzgoje omogoča tudi ustanovitev centra za informiranje in posvetovanje. Ta načrt je za eno samo slovensko Solo preveč zahteven, zaradi majhnega Števila profesorjev in dijakov-Zato bi bilo idealno, ce bi za vse višje šole v slovenskem šolskem centru ustanovili nekakšen skupni posvetovalni center. O tem bi vsekakor veljalo razmisliti. V okviru Načrta mladi 93 izdaja pedagoški licej tudi svoje glasilo Exper-glas, ki ga je pokrajinska delegacija dijakov na nedavni vsedržavni konferenci v Rimu predstavila kot dokaz pristopa slovenskih sol k temu projektu. Na omenjeni konferenci, ki je bila v začetku marca, so si dijaki izmenjali mnenja o dejavnostih, ki so jih uresničili na svojih šolah ter o načinu kako bi lahko ta projekt izboljšali in obogatili. Te vsedržavne konference se je udeležil tudi dijak slovenske sekcije Industrijskega tehničnega zavoda "GalileoGalilei Christian Pellegrin. □ OBVESTILA DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja jutri, v soboto, 20. t.m., CiSCenje bregov Vipave. Zbirališče ob 14.30 v gostilni Rubij ski grad.. ti PRIREDITVE FOTOGRAFSKI KROŽEK OFI prireja danes ob 21. uri na sedežu v Ul. sv. Klare 15 predvajanje diapozitivov o Srednji Ameriki. KINO GORICA VITTORIA 18.00 22.00»Sex and Zen - ij tappeto da preghiera di čarne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-19.45-22.00»I1 distinto genti-luomo« VERDI 18.00-20.00-22.00»Sommersby«. LI LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes, ob 11. uri, Gnido Pecorari, iz Tržiča v stolnico , ob 12.45. Calli' sto Biasutto, iz bolnišnice Janeza od Boga v kraj Me-duna di Livenza, ob 13.15, Maria Tofful vdova Vettach, iz splošne bolnišnice , ob 13.15, Mario Massera, iz splošne bolnišnice v Krmin. ^PRORAČUN / NI BIL SPREJET... GOSPODARJENJE / SLABI, SKRB VZBUJAJOČI, REZULTATI NOVICE "Če ne bo obveljala moja, tudi tvoja ne bo“...ali skupščinske igrice po novogoriško Zdaj (nekateri) odborniki hočejo "zrušiti" tudi občinski izvršni svet Tudi severnoprimorskemu gospodarstvu usihajo moči Rok za revizijo lastninjenja bi bilo treba podaljšati meni direktor novogoriške podružnice SDA Edvard Abram. Valter Pregelj Roman Bric NOVA GORICA - Potem ko je po torkovih volitvah ostala novogoriška občina brez župana in podžupana, se je na včerajšnjem skupščinskem zasedanju zgodil Se en "odborniški udar“. Pripravil ga je že kar kronično nesklepčni" Zbor združenega dela. To bi za poznavalce razmer ne bilo ni c presenetljivega, ce ne bi taisti zbor zastopala pred dvema dnevoma(ko so volili in neizvolili župana) zgledna udeležba. Tokrat pa sorazmerno visoko število neopravičeno odsotnih! Poleg tega je bilo za včerajšnji dnevni red - kot najpomembnejše točke - predvideno obravnavanje osnutka občinskega proračuna, osnutka letošnjega plana za Sklad stavbnih zemljišč in imenovanje njegovega uprav-nega odbora. Predsedujoči Peter Stres je odbornike pozval, da za preostala zbora odločijo, ali nadaljujejo sejo sku-Paj ali ločeno. Tomaž Marušič iz SLS je mimo tega predloga dal pobudo, da se cimprej spremenita občinski statut in Poslovnik, s čimer naj bi zahtevano večino tvorili vsi trije zbori in ne vsak Posebej. Socialist Franjo Batagelj je menil, da je potrebno osnutek proračuna obravnavati v prisotnosti vseh zborov. O tem je soglašala tudi odvetnica Nada Bolcar, ki je odbornike spomnila, da ni mogoče v' okrnjenosti izvoliti upravnega odbora, ki se bo lahko dejavno vključil v razprave o proračunu. Skupščinski sekretar Marino BastijančiC je dodal, da sploh odpadejo kadrovske zadeve, medtem ko je Miran Ipavec iz LDS menil, da lahko razpravljajo o osnutkih, ko nizajo le pripombe in ne sprejemajo predlogov. Se najbolj kategoričen je bil predsednik izvršnega sveta Črtomir Špacapan, ki je odbornikom očital, da bi zadnjic lahko nadaljevali z delom, namesto da so se po neizvolitvi župana razšli, in pozval, naj tisti, ki "rušijo" izvršni svet, to povedo javno! Po teh razpravah odborniki niso sprejeli predloga za nadaljevanje seje in so določili datum nove, ki bo v torek zjutraj. Igrice v odborniških klopeh postajajo vse bolj pogoste in dolgočasne. Zato pa je živahno med strankami, ki kujejo nove - stare kandidate. Oblasti pac ne vodi razum, temveč koristi... SEVERNA PRIMORSKA - Po podatkih o stanju gospodarstva v severnoprimorski regiji, je očitno, da mu hitro pohajajo moči. »Upadanje gospodarske moči regije in nadaljevanje drugih negativnih trendov za službo družbenega knjigovodstva niso prav nic presenetljivi, so pa delno tudi posledica priprav na lastninjenje«, je prvo sklepno uradno informacijo o gospodarjenju v štirih severnoprimorskih občinah komentiral direktor novogoriške podružnice Edvard Abram na tiskovni konferenci v sredo, 17. marca. Podatki o lanskoletnem poslovanju zajemajo 1362 pravnih oseb, od tega 1085 zasebnih podjetij, kažejo nadaljno upadanje industrijske proizvodnje, ki se postopno zmanjšuje že od leta 1988 dalje. Prav tako zelo hitro narašCa brezpo-slenost, ki se je na osnovi spremljanja opravljenih delovnih ur lani povečala za 10 odstotkov. Po besedah vodje oddelka analiz Irene Uršič je .tudi neto učinek gospodarjenja v regiji ze Četrto leto zapored negativen, kar pomeni, da so skupne izgube večje od ustvarjene akumulacije. V deležu prihodkov so izgube v zadnjih štirih letih narasle s 3 na 9, 5 odstotka, najbolj pa se odražajo v večini družbenih podjetij. Število izgubarjev z blokiranimi žiro računi se je s 30 (v začetku lanskega leta) povečalo na 90 do 120 v drugi polovici leta 1992. Je ta slika sploh realna, ali pa je gospodarstvo še v slabšem stanju, se marsikomu zastavlja vprašanje kar samo po sebi, vendar direktor Abram meni, da so ti podatki dokaj realni. Kljub temu pa ne odražajo celotnega stanja, v katerem na primer niso vštete terjatve in odpis premoženja v nekdanjih jugoslovanskih republikah, zmanjševanje vrednosti premoženja in bilance z raznimi izplačili, prikazovanjem materialnih stroškov, ustanavljanjem vzporednih firm, na katere se prenaša kapital, sredstva in poslovanje, pa tudi negativne posledice moratorija na steceje in druge transformacije, ki v tem niso zajete. Težko ugotovljiva je po teh ocenah tudi škoda, ki 'je bila povzročena z ustanavljanjem zunanjih firm v tujini in prenosom poslovanja ter kapitala na njihove račune. Po podatkih SDK se število zasebnih podjetij povečuje, najveCji porast je zabeležen v idrijski občini, ki kar dve tretjini svoje proizvodnje izvozi na konvertibilna tržišča, le en odstotek proda na območju nekdanje Jugoslavije, ostalo pa na slo- »Rok za revizijo lastninjenja bi bilo treba podaljšati,« meni direktor novogoriške SDK. »S tem bi bila dana možnost in čas za presojo vseh sumljivih lastninskih transformacij, kateri bi bili v sedanjem roku podvrženi le maloštevilni (prijavljeni primeri), drugi pa bi se temu brez posledic izognili.« Doslej so na območju vse severnoprimorske regije prejeli 20 prijav za uvedbo revizijskih postopkov lastninjenja, ki se zbirajo na ljubljanski centrali SDK. V enem mesecu po sedaj določenem roku za oddajo (5.april) pa mora SDK izdati ustrezen sklep o začetku postopka. Se vedno pa nimajo ustreznih meril in kriterijev, na podlagi katerih naj bi temeljila ocena morebitne škode na družbenem premoženju. Edvard Abram, direktor novogoriške SDK (Foto: R. Bric) vensko tržišče. Precejšen izvoz dosega tudi tolminsko gospodarstvo (41, 5 odstotka), medtem ko je novogoriško in ajdovsko gospodarstvo s 70 in veC odstotki usmerjeno predvsem na slovensko tržišCe. Podatkov o gospodarskem stanju posameznih podjetjih novinarji na tiskovni konferenci na SDK nismo dobili, saj je tudi ta služba po besedah direktorjeve pomočnice Marije Bajc v postopnem preobliko- vanju, ki po novem za javnost pripravlja in spremlja le "agregatne" podatke in gibanja, gospodarjenje podjetij pa ostaja slejkoprej poslovna skrivnost. Na posamične zahteve poslovnih partnerjev služba daje tudi podatke o boniteti finančnega položaja in poslovni uspešnosti podjetij (reference), ki se tako kot v zunanjem poslovnem svetu pri sklepanju poslov tudi pri nas vse bolj pogosto uporablja. GLASBA/KONCERT Pianistka Jasminka Stančul z recitalom navdušila publiko Znanje, iskrivost in mladostna živost Ivan Silič PLANINSTVO / NA POREZEN Obujanje spomina na dogodke iz druge vojne Pričakujejo veliko udeležbo Roman Bric KOMUNALA / PREPIRI MED SOSEDI Kam s fekalijami iz Male Seve in Malije? Čeprav sta se piranska in izolska vlada o tem že načelno zmenilki, so se sedaj v Piranu premislili Robert Rakar Pianistka Jasminka Stancul si je za svoj reci-taL ki ga je imela na osmem abonmajskem koncertu Kulturnega do-ma v Novi Gorici 9. marca, izbrala tri znamenita dela: Sonato v g-molu °P- 22 R. Schumanna, Sonato v c-molu op.111 L’ v. Beethovvena in So-nato št. 6 v A-duru op. 82 S. Prokofjeva. Umetnica sodi med zelo redke pianiste današnje generacije, ki z izredno pronicljivostjo globoko prebijejo v Beethovvnov ustvarjalni svet, ga doživijo in ga v svojem sicer individualno občutnem pojmovanju do izjemne nazorne razgibanosti, do močne kreativne odzivnosti -kakor da neposredno vpija ustvarjalcev duh in ga posreduje v vsej prepričljivosti in učinkovitosti. Ce sem začel in še posebno naglašam njen umetniški odziv pri tem avtorju, skušam poudariti, da je Stanculova v vrstah najmlajših med kar najredkejšimi, ki bi v današnjem trenutku zmogli še kaj novega dodati oziroma “osvežiti" znamenite tonske podobe tega Ustvarjalca tako izvrstnih pianistov in umetnikov - poustvarjalcev, kakšne smo poslušali oziroma, kakšne so se nam ohranile v glasbenih arhivih, hoCem reci, da ji je Beethovven zelo blizu in da z nekako prirojeno občutenostjo su-yereno vstopa v ta svet in združuje v sebi bistvo njegove prvinske lepote; bocem reci, da smo se sreCali z umetnico pretanjene glasbeniške kulture, mlado, ki bo čedalje bolj izzivala in vznemirjala s svojo že zdaj visoko doseženo poustvarjalno kulturo; zdi se mi, da je med zelo sposobnimi in kakor poklicana, da bo reševala tudi druge oziroma nove naloge, ki jih terjata sedanjost in prihodnost na področju interpretiranja starejših in sodobnih avtorjev. Njene umetniške dimenzije smo prav tako lahko spoznali v ostalih dveh delih ki ju je izvedla v smislu ustreznih slogovnih posebnosti obdobja in obeh avtorjev, kar jo tudi potrjuje kot pianistko velikega znanja in močne umetniške prodornosti. CERKNO - Tako kot organzatorji planinskega pohoda na Snežnik, ki so v lepem sončnem vremenu minulo soboto in nedeljo našteli kar 5000 planincev, ki so povsem prekrili vrh Snežnika (na sliki), pričakujejo veliko udeležbo tudi to nedeljo na Poreznu. Množični pohodi so za obujanje starih znanstev in prijateljskih vezi še posebna priložnost. Pohod na 1632 m visoki Porezen, ki je letos že osemnajsti, organizira Planinsko društvo Cerkno in krajevna borčevska organizacija. V spomin na žrtve tragičnih dogodkov tik pred koncem druge svetovne vojne bo pred spomenikom padlih na vrhu Porezna ob 11. uri spominska slovesnost. Sicer pa je dostop na Porezen po označenih poteh možen s petih smeri: Iz Cerknega preko Poe in La-binj, iz Železnikov preko DavCe, preko Petrovega br-da, iz Podbrda in iz Jesenice preko Otavnika. Udeleženci pohoda naj bodo ne glede na lepo vreme primerno opremljeni za zimske razmere (topla obutev in obleka, smučarske palice). Organizator posebej opozarja starše, naj se z majhnimi otroki raje ne podajajo na pot, saj je pohod v nepredvidljivih gorskih razmerah in zmrznjenih tleh za otroke lahko prenaporen in prenevaren. Večkratni udeleženci pohoda prejmejo na vpisnih mestih na vrhu spominsko značko ali plaketo ter druge spominke. Za vse bo pripravljen tudi topel Caj. IHHFl Hi Vabilo s sliko s Snežnika za pohod na Porezen, v nedeljo (Foto: R. Bric) IZOLA - Mala Seva je naselje na samem robu izolske občine, ki je bilo zgrajeno takorekoč na Črno, vendar so ga v Izoli s sprejemom dolgoročnega zazidalnega načrta legalizirali. Kanalizacija ni urejena, ker tega problema nima rešenega niti sosednja Malija, so Izo-lani predlagali Pirančanom, da one naselji priključijo na piransko Čistilno napravo. Tudi sicer obe naselji gravitirata na piransko stran, tako, da se fekalne vode iz greznic valijo proti Luciji in Liminja-nu. Načelno so se občinski možje dogovorili, izolski izvršni svet je celo sklenil pogodbo s podjetjem Okolje in vplačal svoj del za izgradnjo Čistilne naprave. Potem so v Izoli čakali, kdaj bodo zaceli z gradnjo kanalizacije, ker pa so začetek del venomer odlašali, so povprašali v Piran, kaj in kako. Odgovor, ki so ga dobili, jih je nemalo začudil, saj so si v Piranu premislili. Priključek na “svojo" Čistilno napravo, so zaceli pogojevati. Poselitvena politika v izolski občini predvideva intenzivnejšo gradnjo, prav to pa je zbodlo piranske občinske može, ki so se zbali, da bo Čistilna naprava potem preobremenjena. »Tako ali tako so analize morja, ki jih opravlja sanitarna inšpekcija porazne«, nam je povedal odgovorni v piranski vladi Žare Lipušček. »Ce Izolani ne bodo intenzivneje gradili na istem območju, potem ne bo nikakršnih problemov in ob primernih zagotovilih lahko z gradnjo začnemo.« Aleksander Lozej iz izolske občinske vlade nam je povedal: »Ne moremo dovoliti, da bi nam krojili poselitveno politiko od zunaj. Posel je bil sklenjen, druga stran pa ga zdaj ne priznava. Sporno področje moramo intenzivneje naseljevati, saj je z večjim številom priključkov lahko začnemo z izgradnjo ko-lektorskega sistema, ki bo občinski proračun olajšal za 100 milijonov tolarjev.« Ker je Čistilno napra- vo pomagala graditi tudi država, smo poklicali ustrezno ministrstvo in izvedeli, da je njena kapaciteta okoli 60 tisoC enot. Objekt še ni dokončan, manjka mu kemični del čistilne naprave. Ministrstvo se nagiba na stran Izolanov, saj je trenutno naprava izkoriščena le 30-odstotno. Žalostno je to, da imata občini še veliko skupnih problemov, ki jih bosta primorani reševati skupno. In Ce se bosta občini držali rekla »Ge meni crkne krava, naj sosedu dve«, potem bo na področju infrastrukture na Obali še kar nekaj Časa hudo klavrno stanje. Našo "turistično Meko" lepšajo PORTOROŽ - V teh dneh so zaceli z notranjimi prenovami v nekaterih Metropolovih depandansah, ki bodo poslej samostojni hoteli, še naprej seveda pod okriljem nedavno ustanovljene družbe Hoteli Metropol, d.o.o. Kot je povedal Marjan JeretiC, direktor hotela Marita, je največ sprememb predvidenih prav v njegovem hotelu, kjer nameravajo kasneje organizirati dodatno ponudbo odprtega tipa, namenjeno tudi domačinom. , Doslej bolj ali manj zanemarjene kletne prostore stavbe bodo preuredili v veC dvoran za fit-ness, masažo in savno, na svoj račun pa naj bi prišli tudi ljubitelji bridža, šaha in podobnih dejavnosti. V začetni fazi prenavljanja, ki naj bi bila konCana nekako v dveh mesecih, nameravajo urediti tudi okolico hotela. Z glavne ceste bodo speljali k poslopju širšo asfaltirano pot, pred njim pa uredili parkirni prostor. Vse Brez Bistvenih gradbenih posegov v zelenje. (A.N.) Kotalkarji odšli v Belgijo RENČE - Na povabilo kotalkarjev iz bruseljskega Sunday’s Club se bodo elani kotalkarskega kluba Renče udeležili mednarodne tekme, ki bo potekala v belgijskem glavnem mestu od 19. do 23. marca. To bo prva večja predstavitev tega mladega športnega kolektiva v mednarodni areni. Klubske barve in državo Slovenijo bosta v pionirski konkurenci zastopala Nina Furlan in Matjaž Špacapan, med kadeti Veronika Stepančič, medtem ko sta v mladinski vrsti Vlasta Stepančič in Uroš Stibilj. (V.P.) Prireditev v podporo kraja LOKEV - V Klubu Milton v Lokvi bo jutri, 20. marca, ob 21. uri prireditev, ki so ji dali ime "Pivo party”. Kot nam je povedal vodja Milton cluba Egon Mevlja je pivo prispevalo sežansko trgovsko podjetje Preskrba, ki posluje že od 1948 leta in ima blizu 80 prodajnih mest. Sežanska Preskrba kljub težavam pri poslovanju zaradi zmanjšane kupne moči prebivalcev in ugodnejših možnostih za nakupe onstran meje je v okviru svojih možnosti pripravljeno pomagati športnim klubom, raznim društvom in krajevnim skupnostim. Tudi s to prireditvijo na tak način podpirajo delovanje kraja. (O.K.S.) “Vse je pod kontrolo11 NOVA GORICA - S tako zvenečim in obetavnim naslovom je režiser Metod Pevc opremil nov, kratkometražni, polurni film, ki je lani poleti nastajal v obmejni stražnici bivše JLA na Socerbu. Posnet je po delno resničnemu dogodku, ki se je zgodil v Času desetdnevne vojne v Sloveniji, govori pa o uspešnem napadu slovenske TO na vojašnico, v kateri so bili jugoslovanski vojaki. Film je posebne vrste komedija, ki na presenetljiv, izviren naCin prikazuje sicer resne in pomembne dogodke v nekoliko bolj simpatični in smešni luči. Premiero bo film doživel drevi v Novi Gorici, v veliki dvorani Kulturnega doma, sicer pa se je predstavil in dobro uvrstil v Rotterdamu, na festivalu kratkometražnih filmov. Po novogoriški premieri pa odhaja na filmski festival v Nemčijo. V glavnih vlogah so zaigrali starosta slovenskih režiserjev Jože Babic ob njem pa še Janez Starina, reški igralec Davor Jureško in drugi. (M.R.) Dimniku so šteti dnevi IZOLA - Enemu od simbolov mesta, staremu Delamarisovemu dimniku, so dnevi šteti, saj se je vodstvo podjetja odločilo, da ga zamenja. Povedati je treba, a je bil dimnik za okolico že nevaren, saj je na vec mestih razpokal. Ker pa gre za določeno zgodovinsko vrednost tega objekta je dal soglasje tudi Medobčinski zavod za spomeniško varstvo. Dimnik, ki je visok 39 metrov, bodo v prihodnjem tednu zrušili in ga do konca aprila nadomestili z 20. metrsko jekleno konstrukcijo. Ob dimniku bodo obnovili tudi kotlovnico in sam kotel. Mazut bodo zamenjala ekološko primernejša lahka kurilna olja, kurilnica pa bo prirejena tudi za tekoči plin. V dolgoročnem planu občine Izola je namreč tudi postavitev plinovoda. Vrednost dva meseca trajajočih del se suče okoli 20-milijonov tolarjev, investicija pa je ekonomsko in energetsko upravičena, trdijo v Delamarisu. Proizvodnja ob menjavi kotlovnice in dimnika ne bo trpela, ustavili jo bodo le pri zaključnih delih zadnji teden aprila. Tako Bo v kratkem izginil eden od simbolov starega ribiškega mesta, ki značilnosti industrije vedno bolj izgublja. (R.R.,Foto: TRIO) Mobitel na Sviščakih SVISCAKI - Znana izletniška točka v Snežniških gozdovih je v tem mesecu končno dobila brezžično povezavo s svetom. Pred nekaj leti je v Planinskem domu delovala rhdijska postaja, vendar je kmalu utihnila. SteVilni planinci, ki jim Sviscaki pomenijo izhodišče za vzpon na Snežnik, ter lastniki okrog 130 počitniških hišic, ki so na Sviscakih jareživeli marsikateri dan dopusta in seveda gostje planinskega doma so bili brez stika z dolino. 9. marca sta ljubljanska firma Mobitel d.d. in Podjetje za PTT promet Koper montirala brezžični telefon v Planinskem domu. Planinski dom, ki je v tem času odprt vsak konec tedna, tako lahko od vse povsod pokličete na številko 0609-613-601. Kličete pa lahko tudi s Svišcakov iz telefonske govorilnice. Cena žetona je 120 tolarjev. S tem je bila uresničena dolgoletna želja bistriških planincev in številnih obiskovalcev Snežniških gozdov. (D.P.) PRED OBČNIM ZBOROM KMEČKE ZVEZE / POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM ROBIJEM OTO Ljubezen do zemlje Kmetijam je treba zagotoviti finančna sredstva, da se lahko razvijejo V nedeljo, 21. t.m. bo v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor Kmečke zveze, na katerem bo organizacija slovenskih kmetov na Tržaškem opredelila stanje kmetijstva, se soočila z njegovimi problemi in nakazala možne poti za izhod iz krize, v kateri se kmetijski sektor nahaja. Gre v bistvu za znane stvari, ki pa jih je treba vedno znova preverjati in nanje opozarjati, saj gre končno za gospodarsko panogo, ki se v pretežnem delu istoveti tudi s SirSo problematiko slovenske narodnostne skupnosti. O vsem tem smo se pred občnim zborom želeli pogovoriti z enim od dveh podpredsednikov Kmečke zveze, Robertom (Robijem) Oto iz Boljunca. Robi Ota je mlad kmetovalec, ki je vodstvo družinske kmetijske dejavnosti prevzel pred desetimi leti in jo v razmeroma kratkem Času močno razvil in razširil zlasti v obeh glavnih panogah - vinogradništvu in oljkarstvu, saj spada med začetnike preporoda oljkarstva na Tržaškem. Robi je razgledan gospodarstvenik. V Trstu je maturiral na znanstvenem licej o »France Prešeren« in se nato vpisal na agronomsko fakulteto v Ljubljani, ki pa je ni končal zaradi domačih delovnih obveznosti. S pridom je obiskoval razne strokovne tečaje v organizaciji strokovne službe Kmečke zveze. Z upravnimi vprašanji tako s področja kmetijstva kot širšimi, pa se je sooCal tudi kot občinski svetovalec dolinske občinske uprave in kot elan občinskih komisij za kmetijstvo. Njegovo kmetijsko posestvo v dolinski občini obsega 3 ha oljenih nasadov, 1, 2 ha vinogradov, 800 kv. m. zemlje za poljščine in še nekaj malega trenutno neizkoriščene površine. Da je kmetijstvo v državi, deželi" in v naši pokrajini v kritičnem stanju je znano. V Cem so po vašem splošni in lokalni razlogi za to stanje? - Zdaj plačujemo posledice stanja pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ko se je gledalo izključno na velike interese kapitala, kmetijstvu pa se ni nudilo nobene pozornosti. Nesmotrno gospodarjenje in razmetavanje državnega denarja za neuresničene načrte je privedlo do današnjega kritičnega stanja, ki ga občuti vse gospodarstvo, kmetijsko pa še bolj. Prej so ga silili k veliki proizvodnji, proizvode pa uničevali, zdaj silijo k zmanjševanju proizvodnje. Tipični primeri so kvote za proizvodnjo mleka, prepoved širjenja vinogradov, govori se o zakolu tisocev krav itd. Bojim se, da vodijo ti uk- repi v skrajno nevarne vode, iz katerih bo težko izplavati. Na lokalni, deželni in še zlasti na pokrajinski ravni je situacija še toliko težja, ker je vsa povojna politika gradila izključno na tezah, da je mesto z luko, industrijo in terciarno dejavnostjo tisto, ki bo dajalo zaslužek in kruh. Ob takih perspektivah in obljubah, ki so se izkazale za iluzije, je žal tudi naš Človek zaCel opuščati kmetijstvo v težnji po boljšem standardu v službah v mestu. In to se z nekaj izjemami žal še dogaja, oblast pa to še spodbuja tudi iz drugih, dobro znanih interesov. Politiki nam še danes niso odgovorili, Ce smo kmetje kot kategorija družbeno potrebni za uravnovešen gospodarski razvoj in Ce nam mislijo zagotoviti pogoje, da bomo lahko na zemlji in od zemlje živeli. Ravnanje s teritorijem je pri nas naravnost absurdno. Razlastitve so na tekočem traku. Najprej so zasegali najboljšo ravninsko kmetijsko zemljo v neposredni bližini mesta, zdaj ko je skoraj ni vec začenjajo zasegati tudi manj kvalitetno zemljo. Kako iz te situacije? Kaj bi bilo treba narediti po vašem, kaj pristojne oblasti in kaj stanovske organizacije, da bi kmetijstvu pri nas vendarle omogočili obstoj in razvoj? - Deželne, pokrajinske in druge pristojne oblasti bi morale jasno povedati oziroma določiti površine namenjene kmetijstvu in posameznim kulturam in potem te površine tudi zaščititi oziroma preprečiti, da bi bile podvržene vedno novim razlastitvam, povrhu še za dvomljive strukture pod krinko javne koristi. Le tako bi bila dana kmetijstvu določena jamstva. V občinskem merilu pa je potem stvari lažje urediti, Čeprav je res, da občine velikih pristojnosti nimajo, imajo pa vendarle dolžnost, da ukrepajo v svojih regulacijskih načrtih. V dolinski občini smo na primer toCno definirali območja za gradbene posege in tista, na katerih se bo razvijala kmetijska dejavnost. Seveda pa je treba temu primemo zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva, saj se v kmetijstvu denar drugače obraCa kot drugje, naložbe so dolgoročne, kmetije pa se same ne morejo dolgoročno financirati. Ce je država dolžna poskrbeti za delovna mesta v drugih gospodarskih panogah, jih mora zagotoviti tudi v kmetijstvu, kjer stane delovno mesto dejansko manj, kot na primer v industriji. Sicer pa so stvari, ki jih naša Kmečka zveza stalno izpostavlja na vseh pristojnih ravneh. Ce bi oblasti v tem ozira bile kmetijstvu pri nas naklonjene, bi bile pre-spektive za njegovo ohranitev in razvoj ugodne? Perspektive bi vsekakor bile, zemljišč je še nekaj na razpolago, ki so zdaj morda tudi zapuščena, toda njihova priprava za obdelovanje je izredno draga, kar vem iz lastnih izkušenj. Tudi ljudje so še pripravljeni ostati na kmetijah, in pogoji za prodajo pridelkov na tržaškem trgu so dobri, saj je mesto vedno cenilo domače pridelke. Pri tem pa je važna njihova kakovost. Pri nas ne moremo računati na dohodke od ekstenzivnega kmetovanja, ker zanj ni pogojev kot v Furlaniji, paC pa od žlahtnih kultur kot so vino, oljke, povrtnine, cvetje itd. in od njihove visoke kakovosti. Vsaj jaz tako mislim, da bi, Ce bi nam bili na razpolago instrumenti, o katerih sem govoril prej, mnogi naši ljudje raje ostali na kmetijah kot pa šli v industrijske ali drugačne zaposlitve, saj je znana navezanost Kraševcev in Brežanov na zemljo, ki so jo podedovali od svojih prednikov. Seveda zagotovljena mora biti rentabilnost. Jaz trdim, da je mnogo mladih kmetovalcev, ki imajo ideje, ki bi se radi usmerili tudi v nove panoge, nimajo pa finančnih sredstev in tudi drugih ustreznih stimulati-vov ni. Dolinska občina ni priznana za hribovito območje, kar ji onemogoča dostop do olajšav, ki so jih ta območja deležna. Vemo, da Kmečka zveza zahteva tudi vključitev teritorija te občine v to kategorijo. Kaj mislite vi o tem? - Meni samemu ni jasno, kako se je moglo zgoditi, da je naša dolinska občina izpadla iz hribovitih območij, saj je v resnici celo bolj hribovita kot je na' primer nabrežinska. Vsa naša zemljišča so dejansko na terasah, v nižinskih predelih jih po velikih razlastitvah skoraj ni več. Obdelovanje je silno težko. Vem za prizadevanja Kmečke zveze pa tudi naša občina si prizadeva v tem smislu. Bojim pa se, da bo težko kaj doseči po normalni poti in verjetno bo treba ubrati nove poti, vsaj poskusiti bi bilo treba. Vi ste mlad kmetovalec, vendar z velikimi izkušnjami, ki se odražajo tudi v vaših dosežkih, v razvoju vaše dejavnosti. Kaj je potrebno za uspešno kmetovanje tudi v tako nenaklonjenih okoliščinah? - Najprej sta potrebna ljubezen do zemlje in poklica, potem je vse bolj nujna strokovnost. Potrebno je izobraževanje, saj znanja ni nikoli preveč. Treba je. poznati vse od vseh faz proizvodnje do končne prodaje. Treba je obvladati strašno birokracijo, ki bremeni kmete. Potrebni sta resnost in vztrajnost. Vsaka napaka, ki jo narediš, se ti maščuje. Mi pa vemo, da je z znanjem mogoče doseči vrhunske proizvode, kot zgovorno kaže primer naših olj, ki so jih izvedenci uvrstili v najvišjo možno kategorijo. Podobno se lahko uveljavljamo tudi z dragimi kulturami. Potrebne so spodbude in Ce že govorim o svoji občini, moram' reci, da je ta precej storila v tem smislu saj je bila tudi vedno naklonjna kmetijstvu, seveda v mejah možnosti in pristojnosti. Cez nekaj dni bo redni letni občni zbor Kmečke zveze. Kaj si od njega pričakujete? - Da nam razni predstavniki raznih oblasti ne bi prinašali samo pozdravov, paC pa da bi jim sledila tudi dejanja. Le z dejanji bo lahko izpričano, da je kmetijstvo enakovreden gospodarski sektor za uravnovešen razvoj z vsemi dragimi sektorji. Zato pa je treba konCno pretrgati z dosedanjim odnosom naših lokalnih pristojnih oblasti in države do kmetijstva, začrtati jasne okvire in perspektive in zagotoviti finančna sredstva. Kmečka zveza bo, kot doslej, zastavila vse svoje moči, toda vse, žal, ni odvisno samo od nje. Razgovor zapisal Jože Koren r IRPEF / ŽE ODPRTO VPRAŠANJE, Pravična ali primerna odškodnina Vprašanje pravičnih ali vsaj primernih odškodnin za razlaščena kmetijska zemljišča za takoimenovano »javno korist«, je slej ko prej odprto in pereče. Potem, ko je bil cl. 16 zakona št. 865 iz leta 1971 razglašen za neustavnega, je vlada uveljavila zakon št. 2365 iz leta 1965, ki določa odškodnino v vrednosti tržne cene nepremičnine, ki pa tudi ni v skladu z ustavnimi določili. KonCno se je vlada odločila uveljaviti zakon št. 190 iz leta 1992 oziroma njegov cl. 5-bis, ki dejansko uvaja postopek, ki je bil predviden že v tim.zakonu za sanacijo Neaplja iz leta 1965.Ta zakon predvideva, da se odškodnina za razlaščena kmečka zemljišča izračuna tako, da se vzame v poštev tržno vrednost zemljišča, kateri se prišteje »dominikalna« renta pomnožena z 10 in se nato skupna vsota deli z 2, kar dejansko pomeni, da se po tej normi plačuje za odškodnino le polovica vrednosti zemljišča. V resnici pa ni povsem tako, kajti razne komisije, ki sicer ne oporekajo »zakonu Neapelj«, trdijo, da je protiustavna norma tega zakona, ki predvideva znižanje odškodnine za 40 odstotkov, Ce prizadeti razlaščenci ne sprejmejo višino odškodnine, ki jo je izračunala javna uprava oziroma, se proti ponujeni odškodnini pritožijo na sodišču. (K temu je treba dodati tudi to, da je bil z lani sprejetim davčnim zakonom uveden še davek na odškodnino v višini 20 odstotkov Irpefa.) Protiustavna je zato, ker ovira pravico do pritožbe na sodno oblast. In v resnici imajo prav, Ce se upošteva, da zakon iz leta 1971 določa prav obratno: Ce razlaščenec pristane na ponujeno odškodnino, ima celo pravico do nagrade v zvišanju za 50 odstotkov odškodnine, ki jo je določil razlašCevalec. Tudi v tem primeru bi zakon iz leta 1992 bil lahko pravičen, Ce bi bil problem obrnjen tako: razlaščenec ima pravico do odškodnine v višini 30 odstotkov tržne vrednosti zemljišča, ce pa sprejme odškodnino v tej višini, ima pravico do 66 odstotkov poviška te cene, kar praktično znese 50 odstotkov tržne cene. Vendar pa je tudi tako napravljen izračun podvržen kritiki zaradi prenizko postavljene osnove tržne cene glede na to, kar smatra za ustrezno ceno ustavno sodišče, -en POGOVOR S SILVANOM FERLUGO Nujna strokovnost in kvaliteta pridelka Silvano Ferluga od Lajnarjev nad Piščanci je eden od dveh podpredsednikov Kmečke zveze. Star je 45 let, s kmetovanjem, predvsem seveda z vinogradništvom, pa se ukvarja že od mladih nog. Najprej je pomagal očetu, po njegovi smrti pa je leta 1984 prevzel vodenje posestva. Takrat je tudi opustil službo na železnici in se posvetil izključno domačiji oziroma vinogradništvu. Podpredsednik Kmečke zveze je zdaj že peto leto. Domačija Ferlugov je vsa na strmih paštnih. V celoti obsega okrog 4 hektarje, od katerih odpade hektar in pol na vinograde, pol hektarja na sadno drevje, preostala dve hektarja pa pokrivajo povrtnine in še vec gozd. Na kakih 1000 kv m. ima razmeroma mlad oljeni nasad, med trtami je polovica mladih in polovica starih, ki mu dajejo malvazijo, sau-vignon, rebulo in nekah mešanega vina med belimi ter refošk in poskusno tudi nekaj Črnega pinota med Črnimi sortami. Občni zbor Kmečke zveze je priložnost, da smo se z njim pogovorili o nekaterih vprašanjih našega kmetijstva, vinogradništva, vinarstva pa seveda o delovanju stanovske strokovne organizacije, katere elan in odbornik je že dolgo vrsto let (prej je bil tudi njegov oCe), zdaj pa tudi podpredsednik. Katerim problemom je Kmečka zveza v zadnjem letu namenjala največ pozornosti in kakšen bi lahko bil po vašem obračun enoletnega delovanja? »Problemi, s katerimi se naša organizacija ukvarja, so pravzaprav že leta isti ali vsaj podobni, cilji organizacije, da bi jih rešila, pa tudi. Živimo v času in v okoliščinah, ki so kaj malo naklonjene problemom kmetijstva in v resnici je težko priti kakšnemu problemu povsem do kraja in reci: no, to in to je zdaj urejeno. Poglejte, zdaj nam spet grozijo z novimi razlaščanji, težave birokratskega značaja so takorekoC iz dneva v dan večje, politični odnos do kmetijstva je v bistvu negativen in še bi lahko našteval. Na občnih zborih nam predstavniki raznih pristojnih oblasti tudi kaj obljubijo, ali vsaj obljubijo zavzemanje, zlasti pred volitvami, potem pa se praktično nič ali bore malo naredi tako v odnosu do kmetijstva kot do posameznega kmetovalca. ' Takšno stanje narekuje naši organizaciji, da je konstantno aktivna in kolikor že ne more doseči dokončne rešitve perečih vprašanj, jih vsaj potiska naprej ali zavira negativne tendence, ki so stalno prisotne s strani oblastnih organov. Lahko bi torej rekel: borba se nadaljuje vsak dan na vseh ravneh.« Pa vendar je bilo tudi kaj pozitivnega? »Prav gotovo že v tem, da je naša organizacija - Kmečka zveza vedno bolj upoštevan dejavnik, da je zastopana v raznih ustanovah in komisijah, da so njena stališča do splošnega gospodarskega in specifično kmetijskega sektorja tudi do neke mere upoštevana in da je njeno zavzemanje za mnoge konkretne zadeve dalo pozitivne rezultate. Med najbolj pozitivne postavke pa štejem vsekakor strokovno službo, zlasti, ker je to moje področje, v vinogradništvu. Danes smo prav jdo zaslugi strokovne službe Kmetiče zveze in zaradi vse večjega upoštevanja njenih navodil, prisotnosti njenih strokovnjakov na terenu, po zaslugi njenih analiz pa tudi njene administracije, dosegli na primer znatno višjo kakovost naših pridelkov, posebno vin, kvaliteta pa je naravno glavni cilj vsakega strokovnega prizade- vanja posebno pri nas, ko smo lahko uspešni samo in izključno s kvaliteto, saj pogojev za ekstenzivno kmetovanje preprosto nimamo.« Bi mogoče lahko povedal, Cernu naj bi bila v bodoče posvečena posebna oziroma prednostna skrb Kmečke zveze? »Ob intenziviranju skrbi za reševanje makroproblemov (razlastitve, finančna sredstva itd), bi bila morda primerna prizadevanja za krepitev posameznih kmetij, seveda po nekem naCrtu, takih seveda, ki imajo za to osnovne pogoje kot so tereni, delovna sila itd. Krepke in vzorne kmetije bi lahko postale v nekem smislu mobilizator predvsem mladih kmetovalcev. Seveda je za to potrebna poleg finančnih sredstev tudi politična volja pristojnih oblasti, da bi iz raznih skladov, na primer iz takoimeno-vanega 'bencinskega sklada’ v tržaški pokrajini, odvajali nekaj sredstev v ta namen. Krepitev kmetij in njihovo usmerjanje v specifične panoge, bi nedvomno koristilo tudi drugim panogam, na primer turizmu predvsem pa tudi skrbi za okolje. Lep primer nam lahko daje Gornje Poadizje seveda ob upoštevanju dejstva, da gre tam za velike kmetije, pri nas pa pretežno za majhne z majhnimi površinami.« Povrniva se k vinogradništvu. Kako se danes prodaja našq domače vino, kakšni so odnosi z gostinskim sektorjem kar se vina tiče, kakšni so okusi potrošnikov? »Z vinom je tako kot z vsakim artiklom. Ce je kakovost dobra, celo zelo visoka, potem s prodajo ni velikih problemov. Zlasti za ustekleničeno vino DOC ni velikih problemov, Čeprav pov- praševanja po njem pri naših gostincih ni prav veliko. ToCeno vino se prodaja danes skoraj izključno na 'osmicah’, ko ga pridelovalci v nekaj dneh praktično razprodamo. Sicer pa so 'osmice' ne le priložnost za zaslužek, marveč tudi za družabnost, za obiskovanje kmetij in za pogovre o kmetijstvu, kar je tudi potrebno in koristno. Ko že govorim o za zdaj še nezadostnem interesu naših gostincev za domača ustekleničena vina DOC, moram tudi reci, da na tem področju delamo in da smo že imeli kot Kmečka zveza nekaj srečanj z gostinsko sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in gostinci so v ta namen tudi -obiskali nekaj naših večjih vinogradniških kmetij. Stvar pa ima dvojni vidik: po eni strani naša vina, Čeprav visoko kvalitetna, še nimajo tistega slovesa, kot ga imajo na primer briška in za tak renome si bomo morali precej zavzemati in delati, po drugi strani pa so gostje, ki si na primer v kraškem gostinskem lokalu želijo piti domače vino in gostinec ga mora imeti na zalogi, da lahko gostu ustreže. Gre za dvojni oziroma obojestranski interes in tu so možnosti kar precejšnje.« Se potemtakem od kmetovanja še vedno da živeti? »Da se, vendar so potrebna finančna sredstva, potrebno je strokovno delo, potrebna je visoka kvaliteta pridelkov, nujen je pozitiven odnos do kmetijstva, nujna je zemlja, saj kmetijstva brez zemlje ni. Kaj pomaga, Ce ti zemljo vzamejo in ti zanjo odštejejo še tako lepe denarce, Ce seveda jih. Denar pobere inflacija ali pa kar država direktno, žemljo pa pogoltne cement. Kmet brez zemlje je kot riba na suhem, pokrajina brez kmetijstva pa je brez pljuč.« Zapisal JOŽE KOREN _____PROBLEMI KMETIJSTVA_ Pogovor vodstva KZ z M. Budinom Po srečanjih z deželnim svetovalcem Slovenske skupnosti Ivom Jevnikarjem in deželnim odbornikom za prostorsko načrtovanje socialistom Tersarjem,- so se predstavniki Kmečke zveze prejšnji petek sestali še z deželnim odbornikom Stranke demokratične levice Milošem Budinom. Srečanje, na katerem so Kmečko zvezo zastopali predsednik Debeliš, podpredsednik Robert Ota in tajnik Edi Bukavec, je bilo na sedežu zgoniške občine. Po uvodnih besedah predsednika Debelisa, ki se je Budinu zahvalil za pozornost, ki jo vedno namenja problemom kmetijstva in KmeCki zvezi kot predstavnici slovenskih kmetov, je Debeliš serijo razgovorov vodstva Kmečke zveze z izvoljenimi predstavniki in raznimi ustanovami, povezal s pripravljanjem strankarskih programov za prihodnje deželne volitve in s prizadevanji KZ, da na kmetijsko problematiko v teh programih ne bi pozabljali ali, da ji ne bi bila namenjena ustrezna pozornost, toliko bolj, ker smo Slovenci in v prvi vrsti prav prebivalci okolice, ponovno pod močnim pritiskom novih posegov nateritoriju. Predstavniki Kmečke zveze so se nato zadržali pri splošni ugotovitvi kriznega stanja v državnem gospodarstvu in še zlasti v kmetijskem sektorju, kar velja poudarjeno za tržaško pokrajino, saj daje mesto prednost drugim gospodarskim sektorjem kot so trgovina, luka, in druge dejavnosti in zapostavljajo kmetijstvo, Kmečka zveza pa se, je bilo poudarjeno, vztrajno zavzema in spodbuja demokratične sile, da bi bilo kmetijstvo obravnavano kot enakovreden sektor za uravnovešen gospodarski in družbeni razvoj. Ce se kmetijstvu ne zagotovi enakopravne vloge, bo njegov obstoj postavljen pod vprašaj. Treba je zato nujno okrepiti kmetijske obrate z močnimi posegi, predvsem zakonskimi. Predstavniki Kmečke zveze so nato nakazali vrsto preprotrebnih ukrepov med katerimi nujnost priznanja celotnega območja tržaške pokrajine za hribovito območje, Čimprejšnje sklicanje konference o uporabi teritorija v tržaški pokrajini, ki naj zagotovijo kmetijstvu območja primerna za njegov razvoj, rešiti je treba vprašanje jusarskih zemljišč in dati jusarskim odborom pristojnosti, ki jim pripadajo, za kar se je deželna uprava že obvezala, slovenskim kmetom je treba zagotoviti predstavništvo v vseh ustanovah v katerih se govori in odloča o kmetijstvu, odpraviti je treba urbanistične vinkulativne norme, ki preprečujejo vsak razvoj kmetijstva na Krasu, zlasti pa je potrebna naj-večja pozornost pri obravnavanju kraškega parka. V svojem posegu je svetovalec DSL Budin dejal, da so mu problemi, na katere opozarja Kmečka zveza, dobro znani, ker jim stalno sledi in da so pogledi Kmečke zveze nanje v bistvu enaki njegovim-Pri tem je menil, da smo pri nekaterih stališčih objektivno šibki, ker se borimo proti velikim interesom, zlasti ko gre za vprašanje uporabe teritorija. Izrazil je svojo pod poro vsem nakazanim vprašanjem in pri tem glede vinkulativnih norm na Krasu, ki onemogočajo razvoj kmetijskih dejavnosti, menil, da bi bilo treba te aspekte obravnavati zelo konkretno tako na deželni kot na pokrajinski in lokalnih ravneh. Glede kraškega parka je svetovalec Budin mnenja, da je še precej nejasnosti v zamislih. Na eni strani so tisti, ki pravzaprav niti ne vedo, kaj bi s parkom hoteli, na drugu pa tisti, ki to dobro vedo, ker imajo jasne načrte, kako bi z ustanovitvijo parka hoteli odvzeti pristojonosti občinskim upravam na Krasu in prebivalstvu na njem. Problem je v tem, kako različne namene in cilje uskladiti, da ne bo rezultat morebitnega uresničenja norm za park za prebivalstvo na njegovem območju negativen in krivičen. Zato je treba nastopiti s konkretnimi predlogi pri ustvarjanju tega projekta in na drugi strani doseči, da se njegovi, eni in drugi, zagovorniki jasno izrečejo, za kaj jim v resnici gre in da se prepreči, da bi se o stvareh odločalo brez neposredno prizadetega prebivalstva z iskanjem vsakršnih izgovorov. (j.k.) GOSPODARSTVO Petek, 19. marca 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 18. marec 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 64,80 66,80 9,10 9,45 6,60 6,85 AVToniša 65,20 66,00 8,90 9,50 6,20 6,75 Azur Grosuplje 65,20 66,10 9,20 9,40 6,60 6,95 Banka Vipa 65,00 65,78 9,08 9,37 6,57 6,77 Bobr Fužine 65,40 65,80 9,25 9,50 6,60 7,00 Bobr Trzin 65,40 65,80 9,25 9,50 6,60 7,00 D B'C terminal Sežana 65,10 66,00 9,15 9,40 6,60 6,75 BTC d.d. Ljubljana* 64,60 65,90 9,10 9,40 6,60 6,90 6,80 Lome 2 Us* 65,30 66,20 9,15 9,40 6,50 Dom na trgu 65,60 65,89 9,27 9,34 6,74 6,80 Emona Globtour 65,50 66,50 9,15 9,43 6,30 6,75 r_ Eros Ljubljana 65,40 65,80 9,20 9,40 6,70 6,80 Eros Kranj 65,30 66,00 9,20 9,40 6,70 6,90 Euroservis Sežana 65,45 66,00 9,00 9,30 6,73 6,80 f Feniks Markovec Koper* 65,00 66,30 9,10 9,45 6,45 6,80 Feniks Koper* 65,00 66,30 9,10 9,45 6,58 6,99 Feniks Portorož* 65,00 66,20 9,12 9,45 6,58 6,99 CjhzN Noa 65,00 66,00 9,00 9,32 6,60 6,76 Firadas 65,20 66,20 9,20 9,36 6,45 6,75 «alileo - Kozina 65,00 65,80 9,00 9,20 6,73 6,80 Golfturist Ljubljana 65,10 66,00 9,15 9,40 6,55 6,85 Golfturist Domžale 65,30 65,95 9,20 9,50 6,65 7,00 Hida 65,60 65,70 9,27 9,32 6,74 6,79 Hipotekarna banka Koper* Hranilno kreditna služba 64,50 66,30 9,00 9,45 6,55 7,00 65,15 66,30 9,15 9,45 6,64 7,05 Hram Rožice 65,55 65,75 9,30 9,40 6,70 6,80 •clila Sečovlje 65,30 66,25 9,25 9,50 6,30 6,95 Ulrika Ilirska Bistrica 64,50 66,20 9,00 9,30 6,50 6,80 ilirika Slovenj Gradec 65,27 65,90 9,21 9,30 6,60 6,86 Ulrika Postojna 65,32 66,20 9,11 9,34 6,71 6,80 Hinka Sežana 65,48 66,20 9,11 9,35 6,70 6,80 u_, . italdesign* 65,20 65,80 9,17 9,35 6,71 6,85 J^lub Slovenijales 65,35 66,00 9,25 9,43 6,70 6,90 Komercialna banka Triglav 64,90 66,25 9,12 9,48 6,52 6,88 ..... Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 65,20 65,20 65,90 65,90 9,15 9,15 9,40 9,40 6,50 6,50 6,80 6,80 Kompas Hertz Idrija* 65,20 65,90 9,15 9,40 6,50 6,80 K°mpas Hertz Tolmin* 65,20 65,90 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 65,20 65,90 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Krško* 65,20 65,90 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 65,2U 65,90 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Fintrade Kompas Holidays 65,60 65,50 65,79 66,00 9,30 9,25 9,39 9,45 6,6t> 6,60 6.89 6.90 Libertas Koper* 65,10 65,95 9,06 9,37 6,62 6,82 9'ubljanska banka d.d. Lj. 64,75 66,00 9,15 9,46 6,61 6,90 lb Dolenjska banka d.d. LB Banka Zasavje Trbovlje LB Komercilna banka NG d.d. 65,00 64,50 63,20 66,40 66,50 66,05 9,10 9,17 8,89 9,40 9,45 9,45 6,55 6,45 6,36 6,90 6,89 6,79 LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* 65,00 63,07 66,40 66,16 9,10 8,85 9,44 9,31 6,52 6,29 7,00 6,78 LB Kreditna banka Mb d.d.* 64,75 66,80 9,15 9,45 6,60 7,00 MA Vir 65,40 66,10 9,00 9,44 6,70 7,00 Madai* 65,10 65,90 9,15 9,40 6,72 6,80 Medla* 65,50 65,90 9,25 9,45 6,70 6,90 Fjgal Solkan Nova Gorica* 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 Pigal Kobarid* 64,90 65,80 9,15 9,40 6,66 6,80 Pjgal Obutek* 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 Pigal Diskont* 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 Poštna banka Slovenije* 63,50 65,99 8,96 9,35 6,10 6,79 Probanka d.d. Maribor 64,30 66,40 9,15 9,40 6,65 7,00 Publikum Ljubljana 65,50 65,69 9,26 9,39 6,74 6,89 Publikum Celje 65,15 65,65 9,22 9,35 6,60 6,88 Publikum Dobova 64,70 66,10 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Kostanjevica 64,70 66,10 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Krško 64,70 66,10 9,08 9,29 6,39 6,80 Publikum Maribor 65,20 65,80 9,20 9,27 6,30 6,79 Publikum Metlika 65,60 66,39 9,20 9,35 6,55 6,82 Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto 65,20 65,10 66,08 66,00 9,19 9,00 9,40 9,40 6,50 6,50 6,80 6,80 Publikum Piran 64,00 65,80 9,13 9,30 6,60 6,80 Publikum Tolmin 65,40 65,99 9,19 9,39 6,66 6,78 Publikum Sevnica 65,40 66,00 9,10 9,30 6,45 6,79 Publikum Šentilj 65,00 65,85 9,21 9,30 6,30 6,79 Publikum Šentjur pri Celju 65,25 65,79 9,21 9,32 6,60 6,82 Publikum Trebnje 65,05 66,20 9,10 9,30 6,45 6,79 Publikum Zagorje Publikum Žalec 65,40 65,35 66,35 65,79 9,18 9,18 9,40 9,32 6,65 6,58 6,85 6,82 Roja 65,50 66,10 9,10 9,45 6,70 6,85 c bit - on 65,20 66,20 9,12 9,42 6,20 7,00 »KB d. d. Ljubljana* ** 65,25 65,58 9,27 9,32 6,68 6,85 »lovenijaturist Ljubljana 65,00 66,20 9,10 9,30 6,63 6,74 Slovenijaturist Jesenice Slovenijaturist žel. postaja Mb.* Slovenijaturist žel. postaja Lj.* 65,00 65,00 65,45 66,40 67,00 65,98 9,10 9,10 9,15 9,41 9,40 9,35 6,63 6,10 6,50 6.74 6.75 6,87 Slovenska investicijska banka* ^hranilnica in posojilnica Kr. 65,30 65,40 65,15 66,10 65,90 66,30 8,85 9,15 9,15 9,30 9,40 9,45 6,40 6,50 6,64 6,90 6,90 7,05 Tartarus Postojna 64,51 66,15 9,01 9,33 6,56 6,79 Tentours Domžale Tori* 65,50 66,00 9,20 9,50 6,70 7,00 65,50 66,00 9,20 9,42 6,60 7,10 Tourist Service Portorož 64,50 66,30 8,90 9,40 6,50 6,90 Trias* Ječaj velja danes: * Zaračunaval 65,50 o provizijo 65,80 9,20 9,30 6,65 6,80 MENJALNICA H I D A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 54 z dne 18. marca — Tečaji veljajo od 19. 3. 1993 od 00.00 ure dalje • ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 74,8818 75,1071 75,3324 Avstrija 040 šiling 100 894,9037 897,5965 900,2893 Belgija 056 frank 100 305,8364 306,7567 307,6770 Kanada 124 dolar 1 84,0626 84,3155 84,5684 Danska 208 krona 100 1639,8615 1643,9935 1648,9255 Finska 246 marka 100 1740,4403 1745,6773 1750,9143 Francija 250 frank 100 1850,9494 1856,5190 1862,0886 Nemčija 280 marka 100 6296,8173 6315,7646 6334,7119 Grčija 300 drahma 100 — 46,7114 46,8515 Irska 372 funt 1 — 153,4099 153,8701 Italija 380 lira 100 6,5204 6,5400 6,5596 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 8,0000 — Japonska 392 jen 100 89,2259 89,4944 89,7629 Nizozemska 528 gulden 100 5603,2229 5620,0831 5636,9433 Norveška 578 krona 100 1481,6411 1486,0994 1490,5577 Portugalska 620 escudo 100 68,1316 68,3366 68,5416 švedska 752 krona 100 1344,0557 1348,1000 1352,1443 Švica 756 frank 100 6846,5294 6867,1308 6887,7322 Velika Britanija 826 funt šterling 1 152,8868 153,3468 153,8068 ZDA 840 dolar 1 104,9554 105,2712 105,5870 Evropska Skupnost 955 ECU 1 122,3597 122,7279 123,0961 Španija 995 peseta 100 88,0924 88,3575 88,6226 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 19. MARCA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del i APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1 BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 1,000,000 618,198 620,620 1,238,818 83 123,6396% 124,1239% 123,8818% 100,000 61,820 62,062 123,882 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 18.MAREC.1993 v SLI za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 6,50 7,90 Fiba 6,00 8,80 Hida 6,00 8,30 Hipotekarna banka Koper 5,00 10,00 Idila 6,50 8,50 Kompas Holidays 6,00 10,00 LB Banka Zasavje Trbovlje 6,00 10,00 Ma Vir 6,00 9,00 Otok 3,96 8,48 Slovenijaturist 7,00 9,00 Tori 7,00 9,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo ... 18. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1580,00 1630,00 nemška marka 957,00 977,00 francoski frank 280,00 288,00 holandski gulden 847,00 870,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2290,00 2360,00 irski šterling 23106,00 2382,00 danska krona 247,00 255,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1263,00 1304,00 japonski jen 13,30 13,90 švicarski frank 1036,00 1062,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 norveška krona 223,00 230,00 švedska krona 202,00 209,00 portugalski escudo 10,00 10,80 španska pezefa 13,00 13,90 avstralski dolar 1128,00 1165,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,80 1,20 18. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,5500 12,0500 kanadski dolar 9,2500 9,6500 britanski funt 16,6500 17,4500 švicarski frank 748,0000 778,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,8000 715,8000 italijanska lira 0,7075 0,7475 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 146,5000 153,5000 finska marka 188,5000 198,5000 portugalski escudo 7,5000 7,9000 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 9,8000 10,2000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 18. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1585,00 1625,00 nemška marka 957,00 977,00 francoski frank 279,00 289,00 holandski gulden 845,00 865,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2290,00 2340,00 irski šterling 2320,00 2370,00 danska krona 247,00 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1270,00 1310,00 švicarski frank 1041,00 1061,00 avstrijski šiling 134,70 138,70 slovenski tolar 14,25 14,95 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 19. marca 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni • Avstrija Francija Nemčija šiling - frank marka 100 100 100 930,8860 1925,3725 6550,0000 933,7284 1931,2515 6570,0000 Italija lira 100 6,7825 6,8032 V.Britanija funt 1 159,0340 159,5196 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 109,1754 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 109,5088 tno odstopanje Jogovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 65,30 65,55 SKB Banka d.d. DEM 65,45 65,65 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 19. marca 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 65,35 65,65 Bank Austria DEM 65,25 65,55 UBK banka DEM 65,20 65,55 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah. DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o ri večjih pr na katere ezati proč renutni te< 65,40 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku banke ne rr ajati valuto ;aj preverite 65,65 agi srednjih i drugih va-zmanjsano in prodajo Dih se tečaj oremo vplF do objavlje-pri pristojnih 18. MAREC 1993 v LIRAH Valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1607,460 — ECU — 1876,230 • _ nemška marka — 968,060 — francoski frank — 284,220 — funt šterling — 2356,540 OHMI holandski gulden — 861,450 — belgijski frank — 47,010 mmm španska pezefa — 13,530 — danska krona * 251,580 — irski funt — 2349,950 — grška drahma — 7,140 — portugalski escudo — 10,470 — kanadski dolar 1284,940 MHRHI japonski jen — 13,740 — švicarski frank — 1052,000 — avstrijski šiling — 137,570 — norveška krona — 227,590 — švedska krona — 205,750 — finska marka — 267,240 .. . ■ , avstralski dolar (*) indikativne kotaciie zavi Dda Banca dl 1147,240 talia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 17. MAREC 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,663 - francoski frank - 29,425 - nizozemski gulden - . 88,990 - belgijski frank - 4,858 - španska peseta - 1,401 - danska krona - 26,040 - kanadski dolar - 1,327 - japonski jen - 1,425 - švicarski frank - 109,230 - avstrijski šiling - 14,213 - italijanska lira - 1,036 - švedska krona - 21,370 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 18. MAREC 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,25 14,95 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 17. MAREC 1993 ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6400,5848 64391,8443 6439,1038 Francija frank 100 13254,4230 13294,3060 13334,1890 Nemčija marka 100 45058,6510 45194,2330 45329,8160 Italija lira 100 46,5162 46,6562 46,7962 Švica frank 100 49193.9680 49341,9940 49490,0200 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1077,1314 1080,3725 1083,6136 Opomba: povzete | po Reuterju. NARODNA BANKA HRVAŠKE 17. MAREC 1993 ZA DEVIZE država * valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 11916,0997 11951,9556 11987,8115 Kanada dolar 1 1114,1682 1117,5208 1120,8734 Francija frank 100 24663,7171 24737,9309 24812,1447 Nemčija marka 100 83847,7000 84100,0000 84352,3000 Italija lira 100 86,8662 87,1276 87,3890 Japonska jeh 100 1182,3364 1185,8941 1189,4518 Švica frank 100 91605,7923 91881,4366 92157,0809 Velika Britanija funt 1 2005,1339 2011,1674 2017,2009 Slovenija tolar 100 - 1310,0000 - ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun čari 1 d in starege 1391,0333 devizpega varče 1395,2190 vanja. 1399,4047 NARODNA BANKA MAKEDONIJE 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SVET Petek, 19. marca 1993 NOVICE Clinton o izrednem vrhunskem sestanku skupine G 7 PARIZ - Ameriški predsednik Bill Clinton je dejal, da bo Se pretehtal možnost sklica posebnega vrhunskega sestanka skupine sedmih najbolj razvitih držav sveta G 7, ki naj bi bil prihodnji mesec in na katerem naj bi se pogovarjali o pomoči Rusiji. Ameriški predsednik se je v sredo zvečer o tem po telefonu pogovarjal s francoskim kolegom Mitter-random. Vrhunski sestanek G 7 naj bi pripravili po sestanku Clintona z ruskim predsednikom Jelcinom, ki je napovedan za 3. in 4. april. (Reuter) Poljski parlament proti predlogu o privatizaciji VARŠAVA - Poljski parlament je v četrtek zavrnil celoten sveženj ukrepov za privatizacijo, ki jih je predlagala vlada premierke Suchocke. Proti predlogu so glasovali 203, za pa je bilo 181 poslancev. Sveženj ukrepov za privatizacijo vsebuje dolgoročni program množične privatizacije in je sestavni del programa gospodarskih reform. Z zavrnitvijo predloga je vladna koalicija dobila hud udarec. (Reuter) Irak potrebuje nujno pomoč ZN BAGDAD - Irak nujno potrebuje pomoč Združenih narodov, zlasti njegov severni del, je izjavil koordinator ZN v Bagdadu Zejari, potem ko je s skupino strokovnjakov ZN sklenil 12-dnevno misijo po tej državi. Med misijo so obiskali 8 pokrajin in se pogovarjali z iraškimi predstavniki. Ugotovili so, da ta država nujno potrebuje pomoč pri obnovi svojega kmetijstva, zdravstva, izobraževalnega sistema in varovanja okolja, o izsledkih misije pa bodo še razpravljali visoki uradniki ZN v Ženevi 22. in 23. marca. (Reuter) Nobelovci obtožujejo Castra VVASHINGTON - V sredo so štirje Nobelovi nagrajenci za mir poslali kubanski vladi peticijo, v kateri jo prosijo, naj preneha s političnim preganjanjem v svoji državi in dovoli pregledati kubanske zapore. Kot pravi Ricardo Bofill, predsednik kubanskega komiteja za človekove pravice s sedežem v Miamiju (ZDA), so pismo poslali nekdanji predsednik Kostarike Oscar Arias, južnoafriški nadškof De-smond Tutu, mirovnici iz Severne Irske Betty VVilliams in Mairead Maguire, ki so »globoko zaskrbljeni« zaradi položaja človekovih pravic na Kubi. Prosijo tudi Fidela Castra, naj spusti na prostost več disidentov, ter podpirajo nenasilne metode vseh kubanskih borcev za človekove pravice. Zahteve za spustitev na prostost se nanašajo na nasprotnike režima Sebastiana Arcosa, Rodolfa Gonzalesa, Mario Eleno Cruz Varela, Arturja Suareza Ramosa in Luisa Alberta Pita Santosa, ki - kot pravi peticija - trpijo pod »krutim in nehumanim ravnanjem v kubanskih ječah«. (AFP) ■ * Ul 1 I _________________FRANCIJA / PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI'____ Francoska desnica pred prepričljivo zmago - in pred prepiri o delitvi oblasti Socialisti bodo do volitev 1995 še imeli predsednika predsednika države, potem pa... PARIZ - Francija naj bi na parlamentarnih volitvah, ki bodo med 21. in 28. marcem, zamenjala svojo 4 leta trajajočo manjšinsko socialistično vlado z desnosredinsko večino.Poglejmo si, kako deluje ta volilni sistem v dveh krogih: približno 5169 kandidatov za Narodno skupščino je razvrščenih v 555 volilnih okrožij v matični Franciji in na Korziki ter v 22 okrožjih v prekomorskih departmajih. Volitve se ne nanašajo na »zgornji dom« in na senat, katerega člani so voljeni posredno. Ko bodo volitve končane, bo predsednik Frangois Mi-terrand, čigar mandat se izteče leta 1995 - imenoval premiera, ki si bo potem izbral ministre in iz njih sestavil vlado. Običajno je premier izbran iz vrst parlamentarne večine, čeprav ustava predsedniku pri tem pušča proste roke. Nova vlada ni dolžna pridobiti soglasja Nacionalne skupščine. Parlamentarne volitve se zdijo kot generalka predsedniških volitev leta 1995, saj tako predstavniki socialistov kot strank v opoziciji uravnavajo njihovo strategijo v skladu s tem dokončnim preizkusom. Vsg vnaprejšnje raziskave napovedujejo na nedeljskih volitvah prepričljivo zmago sedanje opozicije, ki bi potrebovala samo še predsednika iz svojih vrst, da bi popolnoma obvladala celotno francosko politično prizorišče. Predsednik Frangois Mi-terrand (76 let) je povedal, da namerava ostati do konca svojega mandata leta 1995. Po volitvah leta 1992 si je desnica zagotovila precejšnjo premoč v senatu, zgornjem domu parlamenta. V luči predsedniških volitev opozicija vsekakor ne bo pozabila nesrečne izkušnje svoje prve koalicije (1986-1988) s Frangoisom Mi-terrandom, ki se je končala s sramotnim porazom njihovega kandidata, neo-golista Jacquesa Chiraca na predsedniških volitvah leta 1988. To tudi pojasnjuje, zakaj glavni predsedniški kandidati desnice nočejo obremenjevati svojih možnosti z mestom prvega ministra tik pred parlamentarnimi volitvami. »Tisti, ki bo vodil vlado, si bo zmanjšal možnosti v letu 1995,« je izjavil nekdanji predsednik Valery Gi-scard d‘Estaing. Zdi se, da ima podobne poglede tudi Jacques Chirac, ki je poudaril, da je »že prispeval svoje h koaliciji med leti 1986 in 1988, o svoji kandidaturi pa zaenkrat še noče ničesar povedati. A že danes je kandidatov iz opozicijskih vrst za predsednika kar precej: poleg Jacquesa Chiraca in Giscarda d‘Estainga je tu še predsednik Republikanske stranke (liberalne) Frangois Leotard (50 let), ki ne skriva svojih ambicij za leto 1995, medtem ko nekdanji liberalni premier Raymond Barre (69 let) odkrito napoveduje možnost, da utegne kandidirati na predsedniških volitvah. Med socialisti, ki si o izidu parlamentarnih volitev ne delajo nobenih utvar, prav tako obračajo svoje poglede k predsedniškim volitvam. Njihov poglavitni kandidat, nekdanji premier Michel Ro-card (62 let), je že napovedal svojo kandidaturo na predsedniških volitvah ter predlagal »veliko eksplozijo« francoske levice. Rocard bi rad zdru- žil okrog sebe za leto 1995 široko socialdemokratsko gibanje, ki bi združevalo socialiste, prenoviteljske komuniste, ekologe in tudi socialne centriste. Seveda bo moral pri tem upoštevati tudi druge morebitne kandidate, zlasti predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa oziroma sedanjega ministra za kulturo Jacka Langa, ki se Malo Francozov še voli komuniste, na volitvah bo odločala desnica nista odrekla svoji kandidaturi.Ce bi bile predsedniške volitve zdaj, bi bil Michela Rocarda porazila tako Jacques Chirac kot od Giscard d‘Estaing; o tem poročajo rezultati nedavne ankete, ki napovedujejo desnici zmago z več kot 40 odstotki glasov, kažejo pa tudi na volilno izenačenost med strankami desnice. Zato so se neogolisti (-RPR) in liberali (UDF) že spopadli za »večino v večini«, ki naj bi jim odprla vrata v Matignon, sedež prvega ministra, kljub predvolilnemu sporazumu, ki sta ga stranki sklenili 20. januarja. Po tem sporazumu naj bi obe stranki nastopali s skupnimi kandidati v večini 577 okrožij ter z zagotovljeno podporo prvemu kandidatu in z odstopom drugega kandidata od kandidature v morebitnem drugem krogu v 69 okrožjih, kjer so organizirali prvi krog volitev. Toda strategi obeh strank, ki so se ob volitvah opredelili »za skupen nastop, pa tudi za nekaj tekmovalnosti«, vedo, da bo zmaga tesna in da utegne biti v igri le nekaj sedežev. Spopad je postal tako hud, da so golistični in liberalni prvaki v teh zadnjih dneh začeli drug drugega nadzorovati. Vprašanje odstopa od kandidature je postalo ključno, saj nasprotnika ne pristajata več na ta pravila igre. Silovitost boja med neogolisti in liberalci je jasna, če upoštevamo, da bo po vsej verjetnosti iz tiste skupine, ki bo dosegla večino v skupščini, izšel tudi premier, ki se mu bodo odprla vrata Matignona, kar naj bi bil prvi korak, ki bi utegnil biti odločilen za predsedniške volitve leta 1995. Končni izbor za določitev ministrskega predsednika pa je v rokah socialističnega predsednika Frangoisa Mitteranda. Se bolj so se razlike poglobile zaradi osebnih nasprotij znotraj nekaterih strank, kot je v UDF nasprotovanje med Giscar-dom d‘Estaingom in Frangoisom Leotardom, kandidatom za položaj ministrskega predsednika. Edino predsednik RPR Jacques Chirac, nekdanji premier med leti 1986 in 1988, je večkrat potrdil, da ne bo kandidiral za Matignon. Na tem mestu vidi enega svojih zvestih privržencev Edo-uarda Balladurja, »izvrstnega kandidata, ne glede na okoliščine«. Hkrati pa je zatrdil, »da bo ta že prišel na površje ob pravem času«. Ce se bo izbor Frangoisa Mitteranda usmeril nanj in Giscarda d‘Estainga, tega položaja morda sploh ne bo sprejel, je omenil svoji okolici. (AFP) FINANČNE, MAFIJSKE IN MEDDRŽAVNE AFERE 80. IN 90. LET RUSIJA / GOSPODARSTVO V RAZSULU Veliki bratje za našimi hibti Organizirani kriminal se po ocenah strokovnjakov seli v Nemčijo in vzhodno Evropo, kjer ni učinkovite zakonodaje za boj proti mednarodni mafiji Barbara Kramzar Države sveta se razlikujejo med seboj po tem, ali dovoljujejo neprijetnim aferam, da izbruhnejo na dan ali ne. Da poskušajo ribariti v kalnih vodah nezakonitih transakcij tako rekoč vse, pa je jasno še komu drugemu kot cinikom. Julija 1991 so zaprli večino poslovalnic Mednarodne banke za trgovino in kredite (BCCI) po vsem svetu, razen v domovini ustanovitelja Pakistanu in šejkatu najpomembnejšega delničarja Abu Dabiju. Tu je bilo še slišati besede o imperialistični zaroti nad banko tretjega sveta, drugod pa so »podgane« na vrat na nos zapustile potapljajočo se ladjo. Ugledni politiki iz vsega sveta so hiteli prisegati, da niso vedeli ničesar o temačnih poslih BCCI, pa čeprav so predsednike družbe v zameno za »manjše« ugodnosti predstavljali visoki družbi in vplivnim osebnostim. Karizmatičnega ustanovitelja BCCI A ga Hasana Abedija je že ob začetku razkrivanja največje bančne prevare v zgodovini zadel infarkt, vlada Abu Dabija je izgubila nekaj milijard dolarjev, a kaj je to za naftno kraljevino. Svojo bleščečo politično kariero je na sodišču sramotno končal nekdanji ameriški obrambni minister Clark Clif-ford, ki je BCCI s prevarami odprl- vrata v Združene države Amerike. Ena od sivih eminenc BCCI, nekdanji šef savdske obveščevalne službe Kamal Adham in polbrat najljubše žene nekdanjega savdskega kralja Fejsala, pa je z veseljem plačal 105 milijonov dolarjev kazni, se s tem izognil zaporu in ohranil dobre odnose z ameriško CIO. Sama ameriška obveščevalna služba je zaprla svoj račun v BCCI in se lotila drugih zadev. Medtem ko so zapirali poslovalnice BCCI, je namreč že izbruhnil drug, bolj politično obarvan bančni škandal, v katerega je bila poleg CIE vpletena tudi administracija Georga Busha, glavno vlogo v njem pa je igrala italijanska Banca Nazionale del Lavoro. V aferi, ki so jo poimenovali Irakgate, zastori še niso padli za zadnjim dejanjem, kljub temu pa je že postala vzorčni primer nezakonitega delovanja uradnih oblasti na mednarodni ravni. Ameriško sodstvo ima svoje svetle strani: sodnik ali tožilec, ki se po zgledu sodnika Sirica iz VVatergatea zapiči v preiskavo, lahko seže do najvišjih vrhov, in če ga onemogočijo, je tu še vedno na vse pripravljena sedma sila, ki javnosti razkrije politične in finančne igre v ozadju. Tudi zvezni sodnik Marvin H. Shoob iz Atlante je bil deležen že hudih obtoževanj iz VVashingtona in onemogočanja z najvišjih vrhov prejšnje ameriške administracije. Uradno naj bi bil velikanskih nepravilnosti in politične katastrofe, povezane z ameriškim trgovanjem s Sadamom Huseinom, kriv en sam samcat bančnik, Christopher P. Dra-goul iz atlantske podružnice Bance Nazionale del Lavoro. Celo njegovi šefi v Rimu naj ne bi vedeli ničesar, pa čeprav je atlantska podružnica BNL priskrbela Bagdadu najugodnejših ameriških kreditov v višini 5, 5 milijarde dolarjev. Kilometri novinarskih raziskovanj so seveda razkrili, da Dra-goul nikakor ni mogel delovati sam. Odgovorna ministrstva so dobro vedela, komu dajejo priporočila za kredite. Se več, dokumenti kažejo, da so dobro vedeli tudi to, da Sadam Husein zanje ne kupuje kmetijskih izdelkov, ampak najnovejšo vojaško tehnologijo, proti kateri so se morali Američani potem bojevati v operaciji puščavski vihar. Afera Irakgate še ni zaključena, čeprav je prejšnji predsednik posrkbel za vse mogoče težave preiskovalcem. Predsedniški tandem Reagan-Bush se je očitno po sramotnem in neuspešnem trgovanju z Iranom zapletel še v slabo premišljeno politično pustolovščino z Irakom. V prvem in drugem primeru niso izbirali sredstev, denarja in nezakonitih načinov za svoje cilje, zato jih mehanizmi demokratičnih družb niso mogli preverjati in zavrniti. Povezava kriminala in uglednih predstavnikov ljudstva je stara kot zemlja, pravijo poznavalci, toda tehnologija s konca dvajsetega stoletja daje zlorabam možnosti, kakršnih prejšnja obdobja niso poznala. Pranje umazanega denarja in z njim nedemokratično vplivanje na po-' litiko ni več omejeno na mafijska središča v Chicagu, Marseillu ali na Siciliji. Japonske in italijanske podkupovalne afere dokazujejo, da je marsikje prepredlo cele družbe. Kriminalisti trdijo, da je sedanji raj za finančne podvige podzemlja Nemčija, ki nima zakonodaje proti pranju denarja, in vzhodna Evropa s svojim političnim, gospodarskim in zakonskim kaosom. Z velikimi finančno-politi-čnimi aferami pa javnost spoznava samo vrh ledene gore. Skrivnostni glas je po telefonu naročil: »Zasledujte denar!« in novinarja časopisa VVashington Post sta v začetku 70. let odkrila afero VVatergate, ki je pripeljala do prvega odstopa ameriškega predsednika v zgodovini. Dvajset let pozneje je recept, ki razkriva velike brate za našimi hrbti, enak. Samo nekaj se spreminja: sledi denarja segajo čedalje više in so čedalje bolj podobne avtocestam. Na borzah štejejo denar, a kdo vleče niti iz ozadja? Lakota v Moskvi Desettisoči upokojencev živijo od javnih kuhinj, zahodne človekoljubne pomoči pa ni od nikoder Martine Nouaille / AFP MOSKVA - Javne kuhinje v Moskvi, ki vsak dan sprejmejo na deset tisoče starejših oseb, ki jih je sprostitev cen pahnila v bedo, imajo pri svojem delovanju vse večje težave, saj nekatere med njimi utegnejo kaj kmalu zapreti svoja vrata, ker je mednarodna skupnost prenehala pošiljati človekoljubno pomoč v Rusijo. Moskovsko županstvo, ki vsak dan ponudi 40.000 brezplačnih obrokov tistim, ki so jih najbolj potrebni, se je odločilo, da bo s to dejavnostjo nadaljevalo, v prepričanju, da je ta pomoč »najbolj učinkovita«, kot je povedala Olga Grače-va, ki je zadolžena za socialno skrbstvo. Da pa bi to lahko uresničili, so se mestne oblasti morale odreči dodatkom, ki so jih izplačevali vsak mesec starejšim osebam, je dodala. Kar zadeva kuhinje, ki jih organizira človekoljubno francosko združenje Equi-libre in jih vsak dan obišče približno 13.000 upokojencev, bodo izčrpale svoja proračunska sredstva konec maja, je izjavila Charlotte Adriaen, predstavnica te organizacije v Moskvi. Človekoljubno organizacijo Equilibre si je izbralo moskovsko županstvo zato, da bi lahko z njeno pomočjo črpalo sklade Evropske skupnosti, se pravi pravice, ki izhajajo iz lanskoletne dobrodelne prodaje prehrambenih izdelkov, ki jih je Evropska skupnost poslala v okviru človekoljubne pomoči Rusiji. A ti skladi bodo kmalu izčrpani, nič pa še ni govora o tem, kaj naj bi jih nadomestilo. »Evropska skupnost se je letos odločila za tehnično pomoč Rusiji - v vrednosti 500 milijonov ekujev, medtem ko bo svojo človekoljubno pomoč preusmerila v Armenijo, Gruzijo in Tadžikistan,« je poudaril predstavnik ES v Moskvi. Prebivalstvo teh držav je v strahotni stiski, Armenija zaradi vojne v Gornjem Karabahu in gospodarske blokade s strani Azerbajdžana, Gruzija in Tadžikistan pa zaradi politične nestabilnosti in državljanske vojne. Pred kratkim je Evropska skupnost namenila 13,5 milijona ekujev, od katerih bo vsaka od naštetih držav dobila tretjino v obliki človekoljubne pomoči in zdravil. V Tadžikistan je pravkar odpotovala misija Evropske skupnosti, v četrtek pa naj bi šla na pot druga, ki bo obiskala Gruzijo in Armenijo. Rusija že okuša grenke sadeže tovrstne odločitve. Napovedi o lakoti v zimi 1991/92 se niso v celoti uresničile, kljub temu pa številni zahodni izvedenci, vključno s predstavniki Svetovne banke, poudarjajo, da so ukrepi za zagotavljanje socialne varnosti, ki so jih sprejele ruske oblasti, da bi prebivalstvo laže preneslo udarce liberalnih reform, nezadosten. Na tiskovni konferenci, ki je v torek sledila neposredno srečanju francoskega predsednika Frangoisa Miterranda s predsednikom Borisom Jelcinom, je Jelcin omenil socialno pomoč kot zelo zaželeno s strani mednarodne skupnosti. Ministrski svet ES bi se utegnil v kratkem odločiti, da bo namenil 10 odstotkov 500-mili' jonske vsote v ekujih, namenjene Rusiji, za človekoljubno pomoč. Equi-libre, katereTnesečni proračun znaša 85.000 dolarjev, prav tako računa na takšno odločitev, saj bi le tako lahko nadaljevala s svojo dejavnostjo. »Ce pa se to ne bo zgodilo, bomo v Franciji zaprosili upokojence, da bi vsakdo vzel pod okrilje enega ruskega upokojenca tako, da bi vplačal 50 francoskih frankov na mesec,« je povedala Charlotte Adriaen. Moskovski vsakdanjik SVET Petek, 19. marca 1993 DALMACIJA / KMALU POPOLNOMA BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE? BALKAN / SRBSKA STRAN NOVICE Temačno življenje ob morju in svečah Tudi celodnevne redukcije ne bodo več pomagale »Hočemo se ločiti od drugih v BiH!« Vojna v Bosni ima samo en izhod - kapitulacijo ene od strani, toda ne srbske ZAGREB - Življenje v Dalmaciji, obalnem predelu Hrvaške, ki ga naseljuje več kot milijon prebivalcev, je skoraj ohromljeno ob dolgotrajnih redukcijah električne energije, zaradi katerih so zaprli že več industrijskih kompleksov. Dalmacija, ki se razprostira od Reke na severozahodu do Dubrovnika na jugovzhodu, je od Prejšnjega ponedeljka brez elektrike 15 ur na dan, od 7. do 19. in od 23■ do 4. ure zjutraj, pri Čemer je redukcija zajela jndi javno razsvetljavo. Redukcije so posledice tako vojne kot dolgotrajne suše. Energetski po-t°2aj je tako kritičen, da le med posameznimi sklopi in popolnim odvzemom elektrike »samo še korak«, je v torek zapisal dnevnik Slo-bodna Dalmacija. Po prvih redukcijah, m so trajale 10 ur in so Ph uvedli 8. marca, Hr-yatska elektroprivreda (-rrep) vsak tleh skrbno zapisuje porabo, ki jo je-dno pospremi z grožnjo, da bo se bolj zmanjšala Število električnih ur, če bodo porabniki preveč »razsipni«. V torek je Dalmacija Porabila 5.018 milijonov .°Yatnih ur, skoraj dva milijona več, kot je dobljeno znotraj programa redukcij, so sporočili v direkciji Hep. VlCTORIA STEGIČ / AFP V splitskem pristanišču so se prebivalci stepli za sveče, baterije, konzerve in otroške plenice, kljub visokim cenam na črni borzi, kjer inflacija napreduje v ritmu treh'odstotkov na dan. Napovedi o trajanju krize niso nič kaj obetavne, tako da je cena za električne generatorje, ki so si jih omislili nekateri privilegiranci, poskočila od 3.300 na 19.000 nemških mark, ker gre za uvožene proizvode, ki so obdavčeni s 65 odstotki. Nekateri pa so problem rešili drugače: v preteklem tednu so iz skladišč v okolici Splita ukradli že tri generatorje. Zdravstveno osebje se zaskrbljeno sprašuje, kako bodo nudili prvo pomoč tistim bolnikom, ki stanujejo v zgornjih nadstropjih številnih stolpnic v Splitu, v urah, ko ni elektrike. Imetniki zmrzovalnih skrinj se lahko odločijo, da bodo vsebino takoj pojedli, ali pa upajo, da se bo vendarle vse rešilo. Da bi prestrašila vlomilce, je splitska policija okrepila svojo dejavnost v okolici in znotraj mesta in organizirala več nočnih patrulj, je za dnevnik Vjesnik izjavil policije Nenad Buble. Poškodba jezu v Peruti, ki so ga minirali pripadniki Srbske krajine, je zmanjšala proizvodnjo električne energije v Dalmaciji na petino potreb. Ker je Dalmacija odrezana od hrvaškega električnega omrežja, v območjih, ki so pod nadzorom Srbov, lahko računa samo na dve centrali v Bosni in Hercegovini, na tuzlansko in kakanjsko, ki sta zaenkrat še nepoškodovani. A kot zagotavlja štirinajstdnevnik Globus, te hidrocentrale nočejo več pošiljati elektrike Hrvaški, saj zahtevajo plačilo zaostalih terjatev v višini dveh milijonov ameriških dolarjev. PALE - »Vojna v BiH ima lahko samo en izhod, kapitulacijo ene od strani, ki pa ne bo naša,« meni Todor Dutina, pisatelj in univerzitetni profesor v Sarajevu, ki je postal direktor tiskovne agencije Srna, samozvane Republike srbske v BiH. Pale, ki so 20 kilometrov Michel Viatteaz/AFP oddaljene od Sarajeva, z ostrostrelci v zasedi, z izstrelki in s svojo dnevno bilanco mrtvih in ranjenih, nekdanje smučarsko središče z elegantnimi hišicami, se zdaj zdi kot kraj iz drugega sveta. Kljub temu pa lahko po hotelih in prenočiščih najdemo ministre, saj so Pale postale prestolnica Republike srbske, izziv enotnosti Bosni in Hercegovini. »Naš cilj je, da se ločimo od drugih skupnosti, ki živijo v BiH,« je izjavil Dutina v svojem torkovem intervjuju. »Pripeljati Srbe iz Tuzle (mesto z večinoma muslimanskim prebivalstvom 60 kilometrov severno od Sarajeva) in pregnati Muslimane z našega ozemlja.« Kaj meni o Vance-Ovvnovem načrtu, ki so ga vodje deloma sprejeli?1 »Je samo pogajalsko izhodišče,« zagotavlja. In o vojni? »Muslimani so jo napovedali in poleg tega so podpisali vojaški sporazum s Hrvati.« Dutina pripisuje Hrvatom podobne namere kot Srbom v Bosni. Kljub temu pa pripominja: »Če bi Hrvati zahtevali Neodvisno hrvaško državo v Bosni, bi s tem ustvarili precedens za Srbe na Hrvaškem.« Kar zadeva mesto Sarajevo, je srbski intelektualec prepričan, da bi moralo" biti razdeljeno »v skladu z rezultati etničnega popisa, ki bi ga morali organizirati za vsako četrt posebej«. Dutina tudi meni, da se Mednarodna skupnost noče spopasti s problemom etničnih čiščenj v Bosni, temveč skuša »deželo razbiti na majhne koščke, da bi laže vladala«. Meni tudi, da je pobuda generala Philippa Morillo-na, poveljnika Unproforja v BiH, ki se je napotil v Srebrenico, da bi tako zagotovil prihod človekoljubne pomoči, posledica »muslimanske manipulacije«. »Razen če, seveda, general ni pod pritiskom. Treba je počakati na njegovo vrnitev iz Srebrenice, da bo sam povedal, za kaj je šlo.« Za direktorja tiskovne agencije pa je francoski general vsekakor »prekoračil okvir mandata, ki mu je bil zaupan, čeprav je bil opozorjen« s srbske strani, naj tega ne stori. »To je njegova velika napaka,« je dodal Dutina. General »je stopil na določeno stran« in »zdaj mu ne bomo več zaupali«. O procesu proti mlademu Srbu Borisavu Heraku, ki mu zdaj v Sarajevu sodijo za približno 30 umorov, katerih ga bremeni obtožnica, naj bi bil po besedah direktorja Srne »nadvse spretno režirana predstava« etničnega čiščenja, namenjena »medijski vojni«. Aleksander Makedonski namesto Edvarda Kardelja • SKOPJE - Ulica Edvarda Kardelja v Skopju naj bi se poslej imenovala ulica Aleksandra Makedonskega, predlagajo nekateri Skopljanci. Obstaja tudi kup predlogov za novo ime trga JLA. Neodvisni poslanci parlamenta so za ime trga predlagali ime prejšnjega danskega zunanjega ministra Uveja Ellema-na-Jensena, ki je odkrito podprl priznanje Makedonije. Pisatelji se zavzemajo za ime Grigorja Priliče-va, makedonska pravoslavna cerkev pa je predlagala ime prvega poglavarja te cerkve. (STA, Reuter). Prodaja družbenih stanovanj v Makedoniji SKOPJE - Od letošnjega januarja, ko se je v Makedoniji začela prodaja družbenih stanovanj, so samo v Skopju ocenili več kot 15.000 družbenih stanovanj, po drugih makedonskih mestih pa več kot 6.000. Od skupaj 48.204 družbenih stanovanj je že ocenjenih blizu 40 odstotkov, povprečna cena kvadratnega metra stanovanja pa znaša 540 nemških mark. V Makedoniji naj bi po lastni oceni prodali skoraj 12.000 stanovanj, kar je kakšna četrtina vseh družbenih stanovanj. Prebivalci so za družbena stanovanja vplačali 80.562.121 nemških mark, od tega so v efektivi vplačali 9.245.623 nemških mark, 71 milijonov mark pa iz deviznih vlog, ki so zamrznjene v bankah. (Reuter) Hude življenjske razmere v Krajini KNIN - V samoimenovani Republiki srbski postaja tamkajšnje življenje zaradi vojne vse težje, kar se še najbolj slikovito kaže v njeni prestolnici Kninu, kjer narašča število kriminala, prekupčevanja in beguncev, hrane pa je vse manj. Zaradi nenehnih novic o smrti domačih vojakov in najemnikov je tudi vse več dezerterjev, govori pa se, da se je s primerno podkupnino v nemških markah že mogoče izogniti vojaški obveznosti. Prejemnika sta notranji minister Milan Martič in poveljnik krajiške vojske generalmajor Mile Novakovič. Da bi se izognili neprijetnostim, ker niso v vojski, je vse več ljudi v Kninu oblečenih v uniforme, medtem ko jih na fronti primanjkuje. (Morel) Srbi zaustavljajo bolgarske vlake SOFIJA - Srbske oblasti so sklenile zmanjšati število tovornih vlakov, ki vozijo iz Bolgarije čez ozemlje t. i. ZR Jugoslavije. Blizu tisoč vagonov stoji na srbsko-bolgarski meji, je Reuterju sporočil bolgarski predstavnik za tisk. 2e od marca se je število vlakov, ki so vozili čez srbsko-bolgarsko mejo, znižalo za polovico. Zahodni diplomati menijo, da je to srbski odgovor na pritisk UN na Bolgarijo, naj poostri sankcije proti ZRJ. Bolgarske oblasti se pritožujejo, da je to hud udarec za bolgarske železnice, ki zaradi sankcij vsak dan zgubijo 120.000 dolarjev. (Reuter) __________HRVAŠKA / RAZMERE V VZHODNI SLAVONIJI_ Še Židom je bilo bolje Vsak, ki ima orožje, se lahko sklicuje na srbstvo in lahko ubija Hrvate in nelojalne Srbe - Otroci v Vukovarju morajo hoditi k pravoslavnemu verouku Miloš Ekar OSIJEK - Sivo nebo nad vzhodno Slavonijo (Unpa vzhodna Slavonija - Uni-tod nation protected area oziroma območje pod var-®tvom ZN) je še poudarja-0 že tako dovolj moreče vzdušje, ki je leglo na vasi oaed Osijekom in Vojvodi-n°> potem ko so tod čez odvihrale srbske vojske na nova bojišča po nekdanji Jugoslaviji, tu pa vzpostavi* eno od tako imenova-uih Krajin, pravno ne pov-s®m natančno definiranih območij pod srbsko upra-in nadzorom čet ZN. Moreče vzdušje, ki se bo od zadržalo še dolgo po-®m’ k° bo mednarodna skupnost tako ali drugače ahko razorožila srbske nulice in vzpostavila vsaj zasilno civilno oblast. Modre čelade naj bi pazile, da se srbski manjšini, ki je Po vojni postala prevladujoča večina, ne bi zgodilo ,ai kudega, Zdaj morajo skrbeti za tistih nekaj sto Hrvatov, ki so še ostali, saj 86 krajiške oblasti doslej Utsp proslavile s človeko-jubnim odnosom do sosedov druge narodnosti. f"ot v Sarvaš, Bijelo Brdo, alj, Erdut, Vukovar in druge kraje, ki se jih spominjamo iz televizijskih Poročil o napadih srbske vojske, nas iz Osijeka vodi skozi obvezne kontrolne očke na obrobju mesta, Jer se hrvaški policaji Prijazno pošalijo, češ, kaj orno počeli »tam čez«, Pjtern. se »pa ruski« pozdravimo in izmenjamo cigarete z dvema pripadnikoma modrih čelad -za nadzor vzhodne Slavoji6 skrbita ruski in belgijski bataljon ZN - in na Roncu zapeljemo še mimo zdolgočasenih policajev Rrajine, ki se grejejo v ra- zbiti počitniški prikolici, iz katere štrli pločevinasti dimnik. Blatne slavonske vasice so videti opustele. Sem in tja vidiš bradatega srbskega vojaka ali zdolgočasenega krajiškega policaja, kakšen mercedes ali bmw brez registrskih tablic, tu in tam nekaj otrok in kakšno žival, ki se pase na travi ob cesti. »Ljudje so se zaprli vase,« mi pripoveduje eden od tako imenovanih nelojalnih Srbov, ki ni bil na nobeni od barikad, ki ni odšel na nobeno fronto, ki se ni razveselil prav nobene izmed nekaj sto tisoč granat, ki so nad njihovimi glavami nekaj mesecev zapored padale na bližnji Vukovar. Ni se udeležil nobenega roparskga pohoda po hišah nekdanjih sosedov ali celo prijateljev hrvaške narodnosti. Zato pa so mu lojalni Srbi pred nosom odpeljali avto, nekajkrat prerešetali hišo, da vsakodnevnih groženj in šikaniranj niti ne omenjamo. Otroci, kolikor jih je še ostalo po vaseh okoli Vukovarja, morajo obvezno obiskovati ure pravoslavnega verouka, ne glede na to, katere narodnosti so. »Morda niti z Židi niso ravnali tako, kot zdaj obravnavajo nas. Lahko bi tudi odšel, ampak odločil sem se, da ostanem, da bom videl, kako bo ta sodrga končala. Tisti, ki so še pred letom ali dvema skupaj ropali po hrvaških hišah in hladnokrvno ubijali dovčerajšnje sosede, si zdaj zavistno gledajo pod prste, češ, kako je mogoče, da si si ti nagrabil več kot jaz. Zdaj se je natančno pokazalo, kdo je kdo, in prišel bo dan pravične sodbe,« je prepričan sogovornik, katerega identitete seveda ne smem izdati, saj bi to lahko pomenilo njegovo smrt. »Pred časom so izpustili nekega nepridiprava, ki je sredi belega dne ubil mlajšo žensko, Hrvatico, in ko so ga pripeljali na policijsko postajo, je menda dejal: pa kaj se razburjate, saj je bila samo Hrvatica. Zdaj naj bi se morilec lahko hranil s svobode. In tako iz dneva v dan. Vsakdo, ki ima orožje in se lahko sklicuje na srbstvo, ima pravico ubiti Hrvata ali nelojalnega Srba, ne da bi se mu bilo zaradi tega treba bati posledic.« V Krajini vladata nered in sila močnejšega, tistega, ki ima orožje. Menda ga imajo vsi, zato se tudi bojijo drug drugega. Zakon so v svoje roke vzeli socialni odpadniki, ki so pred vojno tratili čas po vaških gostilnah, in arkanovci, ki imajo v Erdutu svojo »poslovno« postojanko: povsem novo bencinsko črpalko, kjer je za dve nemški marki za liter mogoče vedno dobiti dovolj bencina, in nov lokal, kjer se bodo lahko zabavali skupaj z ruskimi vojaki - ti so se namestili le nekaj deset metrov više, v nekdanjem podeželskem dvorcu in pozneje sedežu kmetijske zadruge in vinske kleti -in lahkimi dekleti, ki so prišla bogvedi od kod. Na začetku so jih Rusi menda pripeljali kar s seboj, da jim v slavonski ravnici ne bi bilo pretirano dolgčas. Ruski bataljon je zgodba zase. Po sicer neuradnih, a dovolj kompetentnih podatkih, da jim je mogoče zaupati, je prvi poveljnik ruskega bataljona po številnih škandalih, ki s.o jih počeli on in njegovi vojaki, odšel »prostovoljno«, naslednji pa se je celo pridružil Srbom na fronti v Bosni. Sedanji je menda nekoliko boljši. A že na prvi pogled je mogoče videti, da so Rusi vzpostavili prav pristne stike z lokalnim srbskim prebivalstvom. Zdaj jih vidiš, kako skupaj z domačini popravljajo neki avto, drugič jih najdeš, kako prijateljsko klepetajo z domačini ob hišni ogradi, spet ob drugi priložnosti na tovornjaku z oznakami ZN skupaj ruske in srbske vojake. »Belgijci so čisto nekaj drugega,« mi pripoveduje neki domačin, toda oni so zadolženi za nadzor v Baranji, severno od ceste Osijek-Vukovar. Obnašanje pripadnikov modrih čelad je odvisno od stopnje razvitosti države, iz katere prihajajo, mi pripoveduje možakar, ki se je imel na raznih koncih Hrvaške priložnost srečati z marsikaterim od njih. Kljub številnim posredovanjem prejšnjega poveljnika modrih čelad Satiša Nambiarja in celo ruske vlade se poveljstvo ruskega bataljona še vedno ni preselilo iz omenjenega podeželskega dvorca in vinske kleti, katere rezervoarje z vinom skrbno stražijo. Vina je seveda dovolj. Lansko jesen so vse Hrvate poslali v vinograde na trgatev in šele potem, ko so videli, da jih je premalo, so na delovno obveznost v korist domovine »povabili« tudi Srbe. Tako se med vožnjo po opusteli slavonski ravnici, ki je bila nekdaj žitnica Jugoslavije, seznanjam z grozotami še ne povsem končane vojne in življenja v »osvobojenih Krajinah«. Nenadoma se iz meglic dvignejo okostja stanovanjskih blokov Borovega naselja in takoj zatem podrte hiše Vukovarja. V mesto nisem prišel nepripravljen, toda to, kar sem videl, presega vsako domišljijo. V nekdaj lepem slavonskem mestecu, polnem poznobaročnih zgradb in prijaznih hišic, s približno 35.000 prebivalci, danes ni cela niti ena sama hiša. Celo za tistih nekaj ljudi, ki smo jih videli v edini obnovljeni mestni kavarnici, ni povsem jasno, kje bi v teh ruševinah sploh lahko prebivali. Edina obnovljena stavba v mestu oziroma tistem, kar je od njega ostalo, je bolnišnica. Vsaj pročelje je povsem novo, kakšno pa je videti od znotraj, ne vem. Kdo bi vedel, zakaj so Srbi najprej obnovili prav bolnišnico, ki so jo vse mesece napadov na Vukovar najbolj neusmiljeno tolkli z,vsemi orožji. Morda jo potrebujejo, saj je vzhodna Slavonija zdaj popolnoma odrezana od nekdanjega naravnega zaledja, Osijeka, do Novega Sada pa tudi ni tako blizu. Morda so z obnovo bolnišnice pred svetom skušali skriti svojo sramoto. Morda so samo poskušali opogumiti morebitne prihodnje srbske naseljence. Kdo bi vedel. Ce ne bi imeli solidnega mednaro- Vukovar po vojni vihri (Foto: Pantelič) dnega spremstva, bi mi bilo tesno pri srcu ob raz-sikujočih pogledih brkatih in do zob oboroženih krajiških policajev, ki so patruljirali po mestu v neregistriranem zelenem marcedesu. Ob izstopu iz mesta v naglici in skrivaj še nekajkrat »škljocnem«, potem pa brž z »osvobojenega« ozemlja nazaj v civilizacijo. Ko se vračava, mi sopotnik pokaže zgradbe nekdanje farme, v kateri so med »osvobajanjem« Slavonije Srbi zapirali, mučili in ubijali ljudi. Samo Vukovarcev pogrešajo med petsto in devetsto. Seveda se zdaj tega ne da dokazati, na razkritje vseh grozot srbske »osvobodilne« vojne bo treba počakati še nekaj časa, toda po vsem, kar so mi o tem povedali sogovorniki, še posebej, ker tudi sami pripadajo temu narodu, sem pripravljen verjeti, da je bilo res, kot pripovedujejo. Ko je bilo najhuje, se lo, da so otroci, ko lovit ribe v Donavo, odkrili številna trupla razmesarjenih ljudi, ki so plavala tam okrog. V vsej Hrvaški je uradno »pogrešanih« skoraj 13.000 ljudi, za katere obstaja le malo možnosti, da so še med sivimi. 14 Petek, 19. marca 1993 SLOVENIJA NOVICE Živeti ali živeti od danes do jutri MURSKA SOBOTA - Predsednik Milan Kučan se je včeraj s pomurskimi gospodarstveniki in politiki pogovarjal o razvojnih možnostih regije, ki se je v zadnjem Času ponovno vrnila v družbo najmanj razvitih območij v Sloveniji. Kmetijci so predsednika KuCana posebno opozorili na veliko krizo v kmetijstvu - propada ga lahko reši le takojšnja pomoč države. Na včerajšnjih pogovorih so poudarili, da je trenutno v boljšem položaju turistična dejavnost, pa tudi pomurskim izvoznikom ne kaže najslabše, saj je njihov paradni konj Mura v letu 1992 povečala izvoz za 20 odstotkov. Gospodarstveniki so opozorili, da država z davki preobremenjuje gospodarstvo in da zato živi nad realnimi možnostmi. Predsednik Kučan je na razgovorih poudaril, da Slovenija še nima razvojnega koncepta in da razprava o tem, ali ga sploh potrebuje, še traja. Po njegovi presoji je dilema, ali živeti od danes do jutri ali se potruditi pri iskanju dolgoročnih rešitev. (B. H.) Cossiga na obisku v Sloveniji VLADA / MORATORIJ NA RUŠENJE ČRNIH GRADENJ LJUBLJANA - Francesco Cossiga se je vCeraj dopoldne pogovarjal z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom o odnosih med Italijo in Slovenijo in nujnosti zaščite Slovencev v videmski pokrajini. O istih temah je Cossiga razpravljal tudi v pogovoru s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom. Popoldne si je v spremstvu podpredsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Cirila Zlobca ogledal Bled. Osrednji del današnjega obiska bo potekal dopoldne na SAZU, nato pa bo italijanski gost obiskal pleterski samostan. V soboto se bo sestal s slovenskim nadškofom in metropolitom Alojzijem Šuštarjem, opoldne pa ga bo predsednik Milan Kučan odlikoval z najvišjim slovenskim odličjem. V nedeljo in ponedeljek bo zasebni ogled slovenskih znamenitosti. (B. S.) Rigelnik sprejel avstrijske goste LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je včeraj sprejel delegacijo predsedstva poslanskega kluba avstrijske ljudske stranke salzburškega deželnega zbora, ki jo je vodil dr. Helmut Schreiner. Rigelnik je gostom predstavil slovenski parlament in parlamentarne stranke, spregovoril pa je tudi o trenutnih gospodarskih razmerah, prizadevanjih na področju turizma, pripravah na proces privatizacije in begunskem vprašanju. Na pohvalo gostov o hitri in uspešni poti Slovenije v samostojnost je gostitelj odgovoril, da nam je to uspelo tudi s pomočjo dobrih sosed, kakršna je Avstrija. (STA) V DZ le dvanajst svetovalcev, in ne petdeset LJUBLJANA - Na seji državnega sveta v sredo so večkrat navedli podatek, da je v državnem zboru za potrebe poslancev in delovnih teles zaposlenih petdeset svtovalcev. Služba za informiranje pri DZ v zvezi s tem javnosti sporoča, da je v DZ za delo enaindvajsetih teles trenutno zaposlenih le dvanajst svetovalcev, ker jih je devet odšlo v službe DS. Službe DZ so objavile razpis za zapolnitev izpraznjenih delovnih mest svetovalcev. SKD podpira kmete LJUBLJANA - Politična koordinacija SKD je v sredo obravnavala položaj v kmetijstvu in ugotovila, da so zahteve Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD in drugih kmečkih organizacij upravičene. Krščanski demokrati menijo, da je politika, ki SCiti domačo kmetijsko predelavo in skrbi za uravnotežen trg s kmetijskimi pridelki, v skladu s sporazumom o delovanju vladne koalicije. SKD namerava zato vztrajati pri uresničevanju dogovorjene politike na področju kmetijstva. SIK proti predlogu republiškega proračuna LJUBLJANA - Upravni odbor Zveze splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije izraža javni protest proti predlogu republiškega proračuna za leto 1993, ki splošnoizobraževalnim knižni-cam za nakup knjižnega gradiva namenja 125 milijonov tolarjev. To pomeni, da bo SIK namesto 140 knjig na 1000 prebivalcev, kot je predvideno v republiškem standardu, lahko kupil le 28 knjig. (STA) Peticija poslancem državnega zbora LJUBLJANA - »Krepko ste dvignili plače sebi in vladnim ministrom, z utemeljitvijo, da se s tem prepreči podkupovanje poslancev,« piše Marko Selan v odprtem pismu poslancem državnega zbora. Očita jim, da so bili in so še vedno gluhi za zahteve sindikatov in slovenske javnosti v zvezi z ureditvijo merila za plačevanje direktorjev družbenih podjetij in bank, ki po njegovem mnenju živijo od »samopostrežbe«. Po drugi strani pa, nadaljuje v peticiji Selan, so poslanci zamrznili plaCe in pokojnine vsem drugim državljanom Slovenije, Ceš da ogrožajo gospodarstvo. Najhujše pa je po njegovem mnenju to, da je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve zvišala nadomestila še nekdanjim poslancem in nekdanjim ministrom. Ob koncu Marko Selan poziva poslance, naj prenehajo izzivati gnev svojih volilcev in naj delajo za blagor slovenskih državljanov. Leto dni za zbiranje dokumentacije Moratorij le za fazo rušenja - Črnograditelji bodo »varčevali« - 150 000 tolarjev za depozit -Tistim, ki bodo začeli graditi na črno po sprejetju zakona, se bo »črno« tudi pisalo... LJUBLJANA - Pripravljanje predloga za spremembo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - pogosto ga imenujejo tudi interventni zakon o moratoriju na rušenje Cmih gradenj v Sloveniji - bi lahko ocenili z oznako »izjemna ekspedi-tivnost«. Vlada je na včerajšnji dopoldanski seji najprej soglašala s predlogom, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje. Ze kmalu po 12. uri pa se ga je lotila tudi komisija za infrastrukturo in okolje državnega zbora in ga prav tako podprla. Sej se je udeležil pristojni minister Miha Jazbinšek, ki je o poglavitnih rešitvah, ki jih prinaša sprememba prostorskega zakona, spregovoril še tretjič, in sicer na popoldanski redni vladni tiskovni konferenci. Jazbinšek je poudaril, da interventnost zakona izhaja iz naCela »deljene krivde«, kar pomeni, da je pri Črnograditeljih tudi država priznala svojo neučinkovitost. Interventnost narekuje omenjeni problem, ki ga najbolj slikovito ponazarjajo številke. Te govorijo o približno 30.000 Cmih gradnjah, od katerih je le okrog 2200 stanovanjskih zgradb, ki so vprašljive s socialnega stališča. Predlagatelji zakona so ponujeni rešitvi dodali tista izhodišča, ki bodo omogočila, da bo država začela uvajati novo, predvsem pa veliko bolj restriktivno politiko na tem področju. To pomeni, da bodo po sprejemu tega zakona obstajali »Črnograditelji« in črnograditelji. Za prve bodo veljala blažja merila, za druge strožja. Med prve sodijo tisti, ki že imajo Črno gradnjo in bodo v dveh ali treh mesecih (vlada in komisija državnega zbora si nista enotna) od sprejema zakona podpisali, kot pravi Jazbinšek, »pravila igre moratorija«. V drugo kategorijo pa sodijo vsi tisti, ki se bodo odločili, da bodo začeli graditi na Črno po sprejemu tega zakona. Tem se bo tudi dejansko »Črno« pisalo, saj jim legalizacije ne bodo priznali, kar pomeni, da nikoli ne bodo dobili komunalnega priključka in hišne številke, onemogočili jim bodo prijavo stalnega ali začasnega bivališča ter promet s to protipravno pridobljeno lastnino. Edina »svetla« točka bo, da država od njih ne bo pobirala nobenega davka. Najpomembnejša novost zakona se nanaša na moratorij, ki velja le za zadnjo fazo celotnega postopka, se pravi na rušenje objekta. Vsi drugi inšpekcijski postopki bodo potekali še naprej. Tisti, ki ne želijo, da jim objekt zrušijo, bodo morali s tem pisno soglašati, kar velja tudi za vse tiste, pri katerih še niso uvedli inšpe- Ivanka Mihelčič kcijskega postopka. Gre za zahtevek po odlogu izvršbe. Hkrati bo moral Črnograditelj vplačati depozit, ki ne bo smel biti manjši od 150.000 tolarjev, pristojni pa bodo z njim razpolagali leto in tri mesece. Ta denar ne bo obrestovan. »Gre za obliko varčevanja,« pojasnjuje Jazbinšek. »To bo edino, kar jih bo prizadelo, saj gre za negotovost Črnograditeljev. Ne bodo vedeli, kaj se bo zgodilo z denarjem. Te negotovosti pa so že vajeni,« dodaja Jazbinšek. Ce bodo Črnograditeljem odobrili legalizacijo, bo njihov depozit namenjen plačilu komunalnega priključka. V nasprotnem primeru bodo z njim poravnali stroške rušenja. Zakon sicer uvaja tudi druge novosti: Črnograditelji se poslej ne bodo mo- gli izogniti vročitvi inšpekcijske odločbe o rušenju kot doslej: vročitev bo neposredna ali posredna, kar pomeni, da bodo odločbo izročili tudi sosedu, Ce ne bo šlo drugače, ali bodo pustili obvestilo, naj ga naslovljenec dvigne v pristojni ustanovi. Vročitev bo možna podnevi, ponoči in med prazniki, z rušenjem ali odstranjevanjem objekta pa bodo pristojni organi pričeli na dan, ki bo v odločbi zapisan. Zakon ponuja tudi druge rešitve, o katerih bo prihodnji teden podrobno spregovoril državni zbor. Dan »D«, kot ga označuje Jazbinšek, pa je dan, ko bodo pristojni zaceli šteti Cas, potreben za to, da črnograditelji pridobijo vso potrebno dokumentacijo. To bo dan objave zakona v Uradnem listu. Včeraj so začeli rušiti na črno zgrajen prizidek v Šiški (Foto:Aleš Pavletič) Kaj bo z denarjem? Ko so se elani komisije za infrastrukturo in okolje državnega zbora lotili podrobnejše obravnave zakona, so se najprej »spotaknili« ob člen, ki govori o tem, da bodo morali plačati odškodnino vsi tisti, ki so s črno gradnjo povzročili onesnaževanje okolja ali so okolje poškodovali na kakšen drug način. S tem so poslanci soglašali, nasprotovali pa so tistemu delu člena, ki govori, da bodo tako zbran denar obravnavah kot prihodek ekološkega razvojnega sklada, Ce ni upravičenca za odškodnino. Takšen razvojni sklad za zdaj sploh ne obstaja, so ugovarjali, Jazbinšek pa jim je dopovedoval, da v tem primeru denar pripada ministrstvu za okolje. Poslanci so v tem spoznali past in hkrati priložnost, da omenjeni denar pripade občinam. O tem stališču so tudi glasovali, konCno besedo pa bo imel državni zbor. SLOVENCI NA HRVAŠKEM Velik uspeh pomeni maša v slovenščini Asimilacija je normalen pojav, zato slovenski politiki od Hrvatov niso zahtevali ničesar, niti pouka niji in Slovenci na Hrvaškem polagoma asimilirajo.Zato niso bili pripravljeni podpreti zahteve o slovenski zastopanosti v hrvaškem Saboru. Sicer pa je videti, da ravno zaradi stališča, da je asimilacija normalna zadeva, slovenske strani v tem pogovoru ni močno prizadel podatek, da je bilo na Hrvaškem leta 1953 veC kot 43.000 Slovencev, zdaj pa morajo biti zadovoljni že z velikim uspehom, da imajo v Zagrebu redno mašo v slovenščini. Novost je, da bo država Slovenija odprla konzularni predstavništvi na Reki in v Splitu, ki bosta delali izmenoma, po mesec dni v vsakem mestu. Predstavniki slovenske oblasti - državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve za izseljence Peter Vencelj, njegov svetovalec Andrej Skerlavaj in veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem Matija Malešič - so se v Zagrebu pogovarjali o položaju slovenske narodne skupnosti v tej sosednji državi. Delegacija, v kateri so bili tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovencev, so sprejeli na Ministrstvu za zunanje zadeve Hrvaške. Temelj--ni vtis po pogovoru z novinarji je, da 23.800 Slovencev na Hrvaškem ni zadovoljnih s svojim položajem. Zahtevali so - in pri tem še vedno vztrajajo, da bi imeli kot manjšina svojega zastopnika v Gojko Marinkovič Saboru. Niso zadovoljni, ker Hrvaška ne uresničuje svoje ustave.Kot je povedal predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovencev Vinko Zibert, so se večkrat obrnili na odbor Sabora za mednacionalne odnose in na odbor za človekove pravice, vendar ni nihče skušal rešiti njihovih ključnih problemov. Tako imajo naši rojaki probleme pri pridobivanju hrvaškega državljanstva in težav okoli financiranja kulturnih društev. Na vprašanje, ali imajo Slovenci na Hrvaškem probleme z asimilacijo, so gospodje iz Ljubljane odgovorili, da je normalno, da se Hrvati v Slove- Predstavniki slovenskih oblasti pri rojakih v Zagrebu (Foto:Gojko .Marinkovič) NEJASEN POKOJNINSKI ZAKON Marčevske pokojnine ostajajo nespremenjene Ker ta mesec ne bo poračuna, bodo dejansko nižje Katarina Novak LJUBLJANA - Interventni zakon o usklajevanju oziroma omejevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 je že dodobra razburil upokojence. Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je včeraj ugotovil, da ni jasno, ali naj bi zakon zaceli izvajati že ta mesec ali šele prihodnji. Gre namreč za to, da je bil v Uradnem listu objavljen 6. marca, kar pomeni, da je že veljaven, nanaša pa se na obdobje od 1. aprila naprej. Ce bi ga morali upoštevati zdaj (kar ni nikjer izrecno zapisano), bi to pomenilo, da bi se marčne starostne, invalidske in družinske pokojnine zmanjšale za 1, 7 odstotka. Člani upravnega odbora se s tem niso strinjali. Sklenili so, da bodo prihodnji teden na seji državnega zbora zaradi te občutljive politične teme od zakonodajalca zahtevali avtentično tolmačenje, do takrat pa še veljata stari zakon in njegov 160. Člen. Na seji so nekateri elani upravnega odbora menili; da novi zakon krši 4. Člen zakona o pokojninskem zavaro- vanju in v osnovi krši celo Ustavo, o predlogu za sprožitev ustavnega spora pa so dejali, da ni stvar upravnega odbora, saj je treba najprej počakati na avtentično razlago zakona. Marca bodo torej pokojnine ostale nespremenjene, dejansko pa bodo upokojenci prejeli približno 12 odstotkov manj, ker ne bo poračuna. Upokojencem je treba omogočiti preživetje Bojana Hum ar LJUBLJANA - Razpon med najnižjimi in najvišjimi pokojninami pomeni hudo krivico in slabost pokojninskega sistema. Ta razpon se je z linearnim povišanjem pokojnin nenehno večal, tako da najnižja pokojnina danes lahko poravna le polovico stroškov bivanja v domu starejših ljudi, najvišja pa znaša veC kot dva tisoč nemških mark, je na včerajšnji novinarski konferenci SLS povedala Berta Jereb, predstavnica zveze upokojencev pri SLS. Predlagala je, da bi najvišje pokojnine znašale na primer toliko kot plača zdravnika specialista, najnižje pa bi za 10 odstotkov presegale stroške bivanja v domu starejših ljudi. Metka Karner-Lukač, podpredsednica odbora za delo, zdravstvo, socialno politiko in družino, je dala predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letošnjem letu. Za 2. Členom naj bi se dodal Člen 2. a, ki bi zagotavljal rast pokojnin in nadomestil brezposelnih tudi v primeru, ko v dveh zaporednih mesecih mesečna rast cen ne preseže treh odstotkov. S členom 4. a pa naj bi zagotovili, da se upravičencem, ki prejemajo pokojnine in nadomestila do višine okrog 20 tisoč tolarjev, omogoči rast po sistemskem zakonu, Ce je ta ugodnejša. Ta člen naj bi zajel 35 odstotkov vseh upokojencev. Tako bi zagotovili socialni mir v tej populaciji, je povedala Metka Kar-ner-LukaC, saj bi jim zagotovili večjo varnost, posebno najbolj ogroženim. O tem so razpravljali tudi na včerajšnji novinarski konferenci Združene liste. Ivan Sisinger, poslanec Združene liste v državnem zboru, je predlagal, naj vlada umakne iz obravnave interventni zakon o usklajevanju pokojnin. Menil je, da pri upočasnitvi rasti plač ni .treba sprejemati še tega zakona, saj so pokojnine vezane na rast plač. Povedal je, da bodo v ponedeljek na seji odbora za delo, zdravstvo, socialno politiko in družino vztrajali, da najkasneje do 30. junija, ko preneha veljati interventni zakon o plačah, začnejo usklajevati pokojnine po sistemskem pokojninsko-invalidskem zakonu. To pomeni, da bi se pokojnine usklajevale z rastjo plač zaposlenih, ne pa po eskalacijski lestvici (vezanost na rast življenjskih stroškov). Poslanci Združene liste zahtevajo, naj bi bilo usklajevanje vezano na 85-odstotno povprečno plaCo zaposlenih. Miran Potrč je še dodal, da je njihov namen graditi sistem s Cim manj intervencijami, in sicer tako, da se v predhodnih dogovarjanjih upošteva tudi argumente interesnih skupin v parlamentu in javnosti. AVSTRIJA, KOROŠKA Petek, 19. marca 1993 ~C AVSTRIJA “Zelena luč" za zakon o privat-radiu! Koalicijiski sporazum Igor Schellander KOROŠKA / ELEKTRONSKI MEDIJI Boj za večjo prisotnost (Večjezičen?) celodnevni program Ivan Lukan POGOVOR/ KRAMMER Zasebni radio perspektiva za Slovence? Zasebnopravni projekt Igor Schellander/Ivan Lukan DUNAJ - Dolgo je trajalo, zdaj je na mizi vladni osnutek, razposlan v preverjanje. Iz dolgoletnih razprav o ukinitvi državnega radijskega monopola ORF, ki so potekale v prvi vrsti med založniki Časopisov, političnimi strankami in predstavniki ORF, je nastal vladni osnutek o zakonu za lokalni radijo. S tem je izpolnjena tudi ena izmed zadnjih odprtih točko koalicijskega sporazuma med vladnima koalicijskima strankama SPO in OVP. Vladni osnutek predvideva ustanovitev upravnega organa za radijo, ki bo odločal o podeljevanju radijskih licenc. Le-te bodo razdane za obdobje pet let. Uprav-no-nadzorni organ bo ustanovljen pri Uradu zveznega kanclerja, predsedoval mu bo en sodnik, ostalih 16 elanov pa predstavljalo v parlamentu zastopane Politične stranke ter socialne partnerje. Potencialni interesenti - Časopisni založniki, se pravi dnevniki ale tedenski magacini - bodo lahko z največ 33 odstotki udeležni pri eni lokalni radijski postaji, pri dveh nadaljnjih samo Se z 10 odstotki. Za komercialno preživetje lokalnih postaj je predviden ali maksimalno 90 minut na dan. Delež reklame tudi ne sme presegati 12 minut na uro. Vsega skupaj je v Avstriji na razpolago 18 prostih frekvenc, to sta približno dve na oddajnisko območje. Le-to je (z izjemo Dunaja) bolj ali manj identično z mejami avstrijskih zveznih dežel. Za uveljavitev zakona o lokalnem radiju je potreben sklep avstrijskega parlamenta, ki ga pričakujejo še letos poleti. Potem bo s.ele ustanovljen upravno-nadzorni radijski organ, pri katerem bo mogoče vložiti prošnjo za dodelitev frekvence. V najboljšem primeru bi proti koncu leta 1994 lahko zaCele obratovati prve privatne lokalne radijske postaje. Na to priložnost kajpada že dolgo čaka vrsta iniciativnih interesentov, ki v preteklih letih niso sedeli križem rok. CELOVEC. Masovni mediji, predvsem elektronski, so v današnjem šašu za razvoj kulturnih in narodnostnih identitet velikega pomena, saj so hkrati tudi zrcalo nivoja političnih, socialnih in gospodarskih odnosov v družbi, med večino in manjšino. Za to je ta tema posebnega pomena tudi za narodnostne skupnosti, konkretno tudi za koroške Slovence. Obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev že desetletja zahtevata večjo prisotnost v avstrijskem radiu in na avstrijski televiziji. In to veC kot upravičeno, saj znaša v letu 1993 radijski oddajni Cas za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem dnevno komaj 50 minut (samo v sredah so slovenskemu oddelku “podarili" še doatno uro - op. ured.), za televizijsko oddajo “Dober dan, Koroška" pa je od 2. aprila leta 1989 dalje na razpolago tedensko 30 minut. Tako za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednika narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Matevža Grilca, kot tudi za predsednika Zveze slo- venskih organizaciji na Koroškem Marjana Sturma, je sedanja ureditev nevzdržna. Programi ORF bi morali biti zrcalo celotnega dogajanja znotraj slovenske narodnostne skupnosti, to pa da je mogoče samo z celodnevnim programom, sta v pogovoru za Republiko poudarila oba predsednika. Tak celodnevni radijski program, ki bi moral ostati v okviru ORF, bi po mnenju obeh predstavnikov tudi ne samo izboljšal jezikovno kompetenco koroških Slovencev, marveč prispeval tudi h kulturni in narodni samozavesti ter k socialni in družbeni integraciji slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Gilc: Narodnostni sosvet za koroške Slovence je na skupno štirih sejah odločno in s pristankom tudi večinskih strank sprejel sklep oz. poziv zvezni vladi, da se v novem radijskem zakonu v programskem naročilu za državni radio (ORF) upoštevajo tudi narodnostne skupnosti v Avstriji ter da bi lete bile deležne rednih oddaj, vključno oddaj s področja ljudskega in mladinske izobraževanja. Zato je potrebna razširitev sedanjega skromnega oddajnega Časa na celodnevni spored, zvezna vlada pa naj bi tako razširitev - po zgledu drugih evropskih držav - finančno zagotovila s posebno letno postavko v zveznem budžetu. Poleg zahteve osrednjih slovenskih organizacij po razširitvi slovenskih oddaj v ORF, se je na Koroškem v zadnjih mesecih pojavil še širši medijski koncept. Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov je izdelala naCrt za celodnevni radio, ki pa bi zajel ne samo koroško regijo, marveč celoten alpe-jadranski prostor, torej Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Ta “Radio sosedstva" naj bi oddajal v treh jezikih (slovensko, nemško in italijansko) in s tem ugodil tako želji koroških Slovencev po večjem obslegu slovenskih oddaj oddaj. Z uvedbo nemškega in italijanskega programskega bloka pa bi ta radio pospešil še integracijske procese v središču Evrope in tako zbliževal v tem prostoru živeče narode in ljudi, meni predsednik slovesnkih socialdemokratov Tomaž Ogris. . DUNAJ - Karl Krammer, tiskovni referent avstrijskega zveznega kanclerja in tako reko C Vranitz-kyjeva desna roka, je medijski strokovnjak z ameriško prakso ter dolgoletni zastopnik zvezne vlade v kurato-riju ORF. Pri kovanju vladnega osnutka za lokalni radijo je bil važna oseba. Gospod Krammer, kot kanclerjev tiskovni referent ste seznanjeni z zahtevami slovenskih organizacij in tozadevnim priporočilom narodnostnega sosveta. Kakšne možnosti vidite za ureditev celodnevnega radijskega sporeda za slovensko manjšino? Ne glede na to, da že imamo slovenski spored v okviru ORF, imam za to zahtevo veliko razumevanje. Vendar mislim, da je bolje počakati na dokončni sprejem zakona o lokalnih ra-dijo-postajah, ki predvideva ustanovitev deželnih, regionalnih radijskih postojank. Na Koroškem je število prostih frekvenc omejeno, zato bi predlagal, da Slovenci pravočasno zaprosijo za svojo frekvenco. Nekaj med sabo povezanih lokalnih postaj bi lahko pokrivalo celotno področje, kjer živijo Slovenci. Pri Uradu zveznega kanclerja bo ustanovljena za razdajo frekvenc pristojna komisija, in lahko si predstavljam, da bo taki prošnji dala prednost. Bi slovenki oddajnik v takem primeru lahko računal z državno podporo? Konstrukcija takega oddajnika bi morala biti vsekakor zasebnopravna. V okviru javnopravne ustanove ORF je takšen projekt težko izvedljiv. O podpori zasebnopravnega radijskega projekta, tako mislim, se bo dalo z manjšino vsekakor razpravljati. Slovenska narodna skupnost se bo morala sama odločiti za njej ustrezno varianto: za ORF - tu je morda izvedljiva' razširitev slovenskega sporeda, vendar ne celodnevni program - ali pa odločitev za zasebni radijo. Pri financiranju zasebnega radija, tako si lahko predstavljam, bi se do gotove mere lahko vključila vlada. NOVICE Delovno srečanje notranjih ministrov Slovenije in Avstrije CELOVEC - Prihodnji torek, dne 23. marca 1993, se bosta v dvojezičnem kraju Globasnica na južnem Koroškem sestala notranja ministra Slovenije in Avstrije, Ivo Bizjak in Franz Loschnak. Delovnega pogovora v gostišču Juenna bodo na obeh straneh prisostovali tudi visoki uradniki, koroški deželni glavar Christof Zematto pa bo za udeležence sestanka pripravil sprejem. Za zaključek srečanja je predvidena podijska diskusija o tematiki beguncev in varnosti ob meji ter populacijska politika v Avstriji in Sloveniji. Diskusije se bodo poleg slovenskega notranjega ministra Bizjaka udeležili tudi nekdanji avstrijski minister za obrambo in podpredsednik novoustanovljenega avstrijsko-sloven-skega društva Friedhelm Frischenschlager, sekijski šef avstrijskega ministrstva za notranje zadeve Manfred Matzka, vodja urada za begunce pri slovenski vladi Renato Krajnc ter predsednik avstrijske dobrodelne organizacije Volkshilfe Josef Wei-denholzer. Delavska zbornica in ARBO proti omejitvi hitrosti CELOVEC - Koroška delavska zbornica in tudi avtomobilska organizacija ARBO sta se izrekla proti načrtovani omejitvi hitrosti na južni avtocesti navz-dolž Vrbskega jezera na 100 km/h. Predsednik zbornice Josef Quantschnig meni, da bi bil učinek takega ukrepa skorajda neopazljiv. Predlagal je, naj se namesto omejtive hitrosti pospešeno nadaljuje gradna zaščitnih objektov proti hrupu. Uspešna akicja Kelag CELOVEC - Koroška električna družba Kelag je v zadnjih mesecih izvedla uspešno akcijo. Iz posebnega sklada za varčevanje energije je deželna družba prispevala skoraj 10 milijonov šilingov pri nakupu novih, varčnih gospodinskih strojev. Kot poroča tiskovna služba Kelag, je podjetje doslej podprlo nakup skoraj 8000 zasebnih gospodinskih strojev, akcija pa bo po vsej verjetnosti podaljšana,. Haljijansko podjetje se bo naselilo v Borovljah BOROVLJE. Italijansko podjetje Carinzia d’ Oro iz Vicenze se bo lahko naselilo na 12.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču v bližini areala Kestag, ne pa na bivšem industrijskem zemljišču samen. To je soglasno sklenil boroveljski občinski svet na svoji zadnji seji. Odborniki so hkrati odklonili vskako naseljevanje podjetij v tako imenovanem zaščitnem območju vode in s tem sledili argumentaciji slovenskega odbornika Petra VValdhauserja. .Dunaj / evropska skupnost H celovec / kampanja Kritika na račun Avstrije Govor ambasadorja ES DUNAJ - Corrado Pir-zio-Biroli, dunajski ambasador Evropske skupnosti, je v svojem govo-ru v avstrijskem parla-®etnu v okviru informa-oijske ankete o Evropski skupnosti imel tudi rtekja kritičnih pripomb glede gledanja Avstrije na proces evropske integracije in konkretno na Porces pristopa Avstrije v sedanjo Dvanajsterico. Na sporedu so bila sicer socialna vprašanja in trenutno stanje pogajanj v Bruslju, poslušalci pa niso bili le parlamentarni poslanci, temveč tudi Člani državnega zbora in deželnih zborov ter pro-minentne osebnosti, kot da primer dunajski kardinal Franz Konig. Ambasador Evropske skupnosti Corrado Pir-zio-Biroli je nekoliko korigiral izjave, s katerimi je v preteklih dneh bil citiran v avstrijskih medijih. Seveda Evropska skupnost potrebuje tudi Avstrijo, je dejal (dunajsko časopisje ga je dan poprej citiralo z narobe izjavo), vendar je hkrati vse države kandidatke z zelo jasnimi besedami posvaril: “Bilo bi napačno domnevati, da je Evropska skupnost v tako veliki meri odvisna od načrtovane razširitve, da bi lahko spreje-la izjemne ureditve, kot da primer v primeru Danske. Spomnil je, da tako imenovano Hench-po-rocilo Evropskega parlamenta iz lanskega leta dobesedno pravi: Skupnost ne bo mogoče s Pogajanji preusmeriti dazaj. Pristopa z raba- tom ne bo.” Pirzio-Biroli pa je tudi opozoril na to, da mnoga vprašanja, na primer skupna varnostna politika, tudi v okviru Evrospke skupnosti, še niso dokončno rešena. Zato tudi nima smisla, Ce se Avstrija danes opredeljuje in odloCa za takšno ali drugačno obliko nevtralnosti ali opuščanja nevtralnosti, saj bodo odločitve o bodoči obliki evropskega varnostnega sistema sprejete na skupni konferenci starih in novih Članic v letu 1996. Kot smo poročali, je kancler Vranitzky dejal, da bo prav ta sklep odločilen za dokončno odločitev Avstrije glede njene nevtralnosti. 10,-oktobrska malica sredi meseca marca... Časopisi proti nevoljnim politikom Ivan Lukan CELOVEC - Koroška Kronen-Zeitung, socialdemokratski dnevnik KTZ, ter tudi koroška delavska zbornica nadaljujejo z masivno propagando za razglasitev 10. oktobra za dela prostega deželnega praznika. Omenjena dnevnika sta v ta namen - gre namreč za praznovanje plebiscitne zmage nad Slovenci leta 1920 - zbrala nekaj desettisoc podpisov, med njimi tudi najvišjih koroških politikov. Dnevnika sedaj od koroških kot tudi zveznih politikov zahtevata, naj sedaj izpol-njejo dane obljube ter da prislijo avstrijski parlament, da bi le-ta Cimprej izglasoval zakonske odredbe. Predsednik zbornice Josef Quantschnig je celo zahteval, da mora "zadeva 10. oktober" že na dnevni red naslednje seje avstrijskega parlamenta. Kronen-Zeitung pa je medtem začela s brez-primerno gonjo proti politikom, ki imajo do* tega občutljivega vprašanja drugačen, sožitju obeh narodov na Koroškem bolj naklonjen odnos. Dnevnik politikom odkrito očitava, da jim je “stranka pomembnejša od domovine"... DUNAJ j AFERA NORICUM Nedolžni kancler in prenatrpan koledar Igor Schellander DUNAJ - Kaj je vedel kancler, in kdaj je za to zvedel...? Osrednji vprašanji pri včerajšnjem nadaljevanju sodne obravnave v zadevi Noiicum, s katerimi sta se morala ubadati bivši šef avstrijske vlade Fred Sinovvatz in njegov branitelj VValter Schuppich. V preteklem tednu se je proces zaCel s predvajanjem 406 strani dolge obtožbe s strani državnega tožilca, ta teden so na vrsti zagovori obtoženih - poleg Sinovvatza sta to bivša ministra Blecha (notranje zadeve) in Gratz (zunanje zadeve). Predvčerajšnjim so se branilci vseh treh obtoženih politikov sklicevali na nepristojnosti sodišča in na kočljivo okoliščino, da tožilstvo skuša politične odločitve in napake inscenirati kot kriminalno dejanje. Temu ustrezno je včeraj pred sodiščem nastopil tudi Fred Sinovvatz. V tri Četrt ure dolgem zagovora je najprej orisal življensko pot in obveznosti politika, dokler se ni ustavil pri konkretnih okoliščinah leta 1985 in 1986, ko so menedžerji državne industrije odvijali ilegalno prodajo orožja v vojskujoči se Iran. Danes, tako Sinovvatz, vsi delajo tako, kot da je to bila edina zadeva, s katero bi se morala ukvarjati takratna vlada. Dejansko pa je kanclerja v takratni delovni dobi bremenila vrsta problemov: izdelava ustreznih osnov za takratno malo vladno koali- cijo s svobodnjaki, posledice jedrske katastrofe v Černobilu, kriza v državnem jeklarskem koncernu VeW, gigantiCni škandal s ponarejanjem vina na Gradiščanskem, potreba po uvajanju nove ekološke politike. Sporna prodaja orožja v tem razburkanem Času prav gotovo ni bila glavna tema, pravi Sinovvatz, ki se v smislu obtožbe počuti nedolžnega To hoče tudi dokazati - s pomočjo svojega prenatrpanega takratnega terminskega koledarja 11. julija 1985 - torej tedaj, ko je takratni avstrijski ambasador v Atenah Herbert Amry s svojimi alarmantnimi diplomatskimi depešami na osnovi svojih virov informiral Urad zveznega kanclerja o polnem obsegu ilegalne transakcije z orožjem - prav gotovo ni prišlo do kriznega sestanka med kanclerjem, notranjim in zunanjim ministrom, na katerem naj bi padel sklep o prikrivanju afere, pravi Sinovvatz. Isti dan se je namreč šele ponoči vrnil z Bruslja, in tudi v naslednjih mesecih je imel - naštevaje jih porotnikom - toliko terminov in obveznosti, da za takšen sestanek ni mogel imeti Časa. Sodnik ga je nato konfronti-ral z izjavami (že) obsojenih menedžerjev državne industrije, češ da so za kupčijo dobili zeleno luč vlade. Sinovvatz: »Teh izjav si enostavno ne morem razložiti...« DUNAJ - Na Dunaju so podelili nagrado Leo-pold-Kunschaka leto 1993. Nagrado sta prejela tudi dva koroška rojaka, Katja Sturm-Sch-nabl in Jože Marketz. Uvodni govor je podal zunanji minister Alois Mock, ki je v svojem govoru.zajel predvsem problem integracije Avstrije v ES. Ob tem je izpostavil svoje obžalovanje nad tem, da nekateri cerkveni krogi večinoma negativno ocenjujejo pristop Avstrije, minister za federalizem Jiirgen VVeiss pa je v svojem nagovoru analiziral ES z inštitucijami in njenimi pravnimi temelji ter skušal načela solidarnosti in subsidiarnosti, dve temeljni načeli katoliško socialnega nauka, videti v kontekstu ES. Nagrajence je izbrala posebna znanstvena komisija, katere predsednik prof. dr. Herbert Schambock je ob vsakem nagrajencu spregovoril nekaj besed in utemeljil izbiro komisije. Eno glavnih nagrad je dobila Katja Sturm-Schnabl, docentka na dunajski slavistiki, za svoje habilitacijsko delo o unsta-novitelju dunajske slavi- Tamara Deu/Igor Schellander stike, Slovencu Franu Miklošiču, in njegovi korespondenci z južnimi Slovani. V skladu z osnovnim vodilom Kun-schakovega nagradnega fonda, to je težnja k medkulturnemu razumevanju, je delo slavistke izzvalo veliko zanimanja. Nad 3000 pisem iz dalekosežne Miklošičeve korespondence je Katja Sturm-Schnabl dokumentirala in obširno komentirala. V jedru gre za Miklošičevo dopisovanje z nad 300 oseb- nostmi iz kulture in znanosti tedajnega Časa v zvezi s prebujajočimi se južnoslovanskimi narodi in jezikovnoznanstve-nimi in kulturnopolitičnim vprašanji. Ta korespondenca je izvrsten primer znanstvene metako-munikacije, ki dovoljuje dober vpogled ne samo v razvoj osebnosti znanstvenika Miklošiča, temveč kar v celotni razvoj slavistične stroke 19.stoletju. Hkrati pa to delo prav zaradi današnje tragedije na Balkanu dobi- va posebno dimenzijo, saj Sturm-Schnablova zelo nazorno izpostavlja prizadevanja slovenskega filologa za kulturno emancipacij južnih Slovanov. Priznanje za svoje delo je dobil tudi ravnatelj dušnopastirskega urada v Celovcu, Jože Marketz. Njegovo delo o prispevku Cerkve k sožitju med obema narodoma na Koroškem je zanimivo predvsem zato, ker Marketz odkriva nove dimenzije socialne strukture in kulture na Koroškem. Drugače rečeno, Cerkev poimenuje za edino in najbolj prisotno inštitucijo v družbenem življenju posameznika na Koroškem in ve, da je prav ta tudi edina ustanova, kjer sta oba naroda, nemški in slovenski, v enakopravnem položaju. Toda to ne izključuje možnosti konfliktov. Prav nasprotno: Marketz problem dušnega pastirstva ne vidi samo z vidika nemško- ali slovensko govorečih, temveč tudi z vidika tistih, ki se ne priznavajo niti k enemu niti k drugemu. Pri tem avtor uporablja novo definicijo (’med pozicijami’). ______AVSTRIJA / TUDI DVA KOROŠCA PREJELA LETOŠNJO KUNSCHAKOVO NAGRADO_ PRIZNANJE ZA MEDKULTURNO RAZUMEVANJE Pepe Marketz OZN mir DUNAJ - Včeraj sta albanski zunaji minister 5erreqi in avstrijski zunanji minister Alois Mock podpisala meddržavni sporazum o zaščiti investicij in zračnem prometu. Mock je ob tej. priložnosti poudaril avstrijski interes nad razširitvijo odnosov ter podpori političnih reform in stabilnosti v Albaniji. Podpore vredne so zlasti male države, tako Mock, pri katerih reforma političnega in gospodarskega sistema ne bi smela spodleteti zaradi manjkajočega investicijskega kapitala. Serreqi je nato na tiskovni konferenci govoril o slabšajoči se ekonomski situaciji v svoji državi in o krizi na Balkanu. Albanija da je zaščitna sila zatiranih kosovskih Albancev, kot največjo nevarnost pa vidi, da bi vojni v Bosni in Hercegovini sledila eskalacija na Kosovu. Albanija priznava sedanje meje, njena konkretna nujna zahteva v interesu mirnega razpleta napetosti pa je namestitev mirovnih cet OZN na Kosovu. NOVICE INDIJA / JEZ NA NARMADI ZDA / NOV REKORD NA TEKMOVANJU, KI VSEBUJE TUDI NEKAJ MISTIČNEGA Casablanca ima nezavidljivi rekord prometnih nesreč RABAT - Med maroškimi mesti ima Casablanca nezavidljivi rekord prometnih nesreč, saj jih je bilo leta 1991 kar 12 tisoC, v njih pa je življenje izgubilo 283 oseb. Istega leta je bilo v vsem Maroku 36.400 prometnih nesreC, ki so povczroCi-le smrt 3.103 oseb, ranjenih pa je bilo več kot 53.000 oseb. Po teh podatkih so maroške ceste med najnevarnejšimi na svetu, saj po statističnih izračunih maroški avto »ubija« petnajstkrat vec kot italijanski, enajstkrat veC kot v ZDA in osemkrat vec kot v Franciji. Po trditvah tajnika Vsedržavnega odbora za preprečevanje prometnih nesreč Abdelhamida Abu Suka nimajo še dokončnih podatkov za lansko leto, po vsemu sodec, pa se je število nesreC in mrtvih še povečalo. Rezali so bombo; devet mrtvih na Kitajskem PEKING - Ko so delavci neke livarne v kitajski pokrajini Hebei z varilnim aparatom poskušali razrezati veliko bombo, je prišlo do strahotne eksplozije, v kateri je življenje izgubilo devet oseb, del livarne se je zrušil, eksplozija pa je poškodovala tudi 80 bližnjih stanovanjskih hiš. Visoke denarne kazni za obiskovalce prostitutk SYDNEY - V Queerislandu, ki za razliko od drugih avstralskih zveznih držav prepoveduje prostitucijo, so sedaj razširili kazenske norme proti prostitutkam tudi na njihove kliente. V Brisbaneu in na bližnji Zlati obali je policija zajela pet klientov, ki so bili obsojeni na denarne kazni od 300 do 500 avstralskih dolarjev (od 334.000 do 557.000 lir). Nove zakonske norme predvidevajo tudi zaporne kazni od treh do sedmih let. Queenslandski notranji minister John Braddy je obžaloval, da še vedno ne uspejo kaznovati predvsem »zvodnike in parasite, ki živijo na raCun tega trgovanja s človeškim mesom«. Kriminolog Paul VVilson pa je opozoril sodstvo, da bodo s takimi ukrepi zadali smrtni udarec turizmu, ki bi preko noči izgubil vse goste iz Japonske. Fragment Lincolnovega rokopisa prodali za 190 tisoč dolarjev SAN FRANCISCO - Fragment Lincolnovega rokopisa iz njegovega poslednjega govora, ki vsebuje le šest vrstic so na neki dražbi v San Franciscu prodali za 190 tisoč dolarjev (približno 300 milijonov lir). Na isti dražbi so za 40 milijonov lir prodali pismo Črnskega voditelja Malcoma X. Po verskem še ekološki fanatizem BARODA (INDIJA) -Ogromen, siv in preteč se nad indijsko reko Nar-mada dviguje jez. Ta že-lezobetonska gmota pa je že mesece v ospredju ostre konfrontacije med ekološkimi gibanji in indijsko zvezno vlado, ki hoče s tem jezom dokončno premagati kronično sušo v zvezni državi Gujarat. Umetno jezero bo zalilo 39 tisoC hektarjev in prisililo kakih 300 tisoC ljudi, da zapusti svoj rodni kraj. »Projekt ni popularen«, trdi Medha Patkar, ki vodi gibanje za rešitev Nar-made. Pred dnevi so ekologisti z vrsto manifestaciji v dolini reke Narmade prepričali ljudi, naj ne zapustijo svojih domov, ko se bo začela voda dvigovati. Ob hindujskem inte-gralizmu se sedaj indijska vlada mora spoprijemati tudi z ekološkim, ki je po vsemu sodeč prav tako skrajen in pripravljen na najhujše. V New Delhiju trdijo, da bo jezero Sardar zagotovilo pitno in namakalno vodo za 20 milijonov ljudi. Projekt Sardar je do sedaj zaposlil en milijon delavcev in bo po vsemu sodec odpravil katastrofalne suše na tem območju. Vlada pa se zaradi odpora ekologistov nahaja v izrednih težavah. Svetovna banka, ki je do sedaj financirala ta prejekt, je že sporočila, da bo treba poskrbeti za »poglobljene študije« o »ekoloških in človeških posledicah tega projekta«. O nadaljnjem financiranju bodo odločali konec meseca, vlada v New Delhiju pa že proučuje možnost alternativnih financiranj Narmada izvira v Amarkantaku v zvezni državi Madia Pradeš in se po 1300 kilometrih izliva v Arabsko morje v Kambajskem zalivu severno od Bombaja. Iz severa proti vzhodu se druga za drugo zvrstijo različne pokrajine. V zgornjem toku Narmada teče skozi pustinjsko pokrajino, kjer so Črede drobnic in kamel ob žitnih poljih edino bogastvo, v srednjem toku postaja rastje bolj bujno tokler se ne znajdemo v pravem tropskem pragozdu. Na tem območju je po trditvah ekologov 200 tigrov in 150 ptičjih vrst ter ogromno jelenov. Tu je tudi ogromno svetišč boginje Narmade in prav zaradi teh, je baje ekologistom uspelo ljudi prepričati, da so pripravljeni žrtvovati svoja življenja, le da ne nastane jezero Sardar. Preprosti ljudje ne razumejo, da morajo zapustiti svoje domove in svetišča za občo korist. Jezero bo namreč zalilo območje, kjer suše ne občutijo. Iditarod: 10 dni na saneh preko Maske Yereth Rosen, Reuter NOME, Alaska - Jeff King, 37-letni klepar, je z rekordnim Časom zmagal na letošnji tekmi sani s pasjo vprego Iditarod (iditarod v eskimskem jeziku pomeni zelo oddaljen kraj); prejšnji rekord je potolkel za cele štiri ure. S svojimi sanmi, ki jih je vleklo enajst psov, je King prispel na cilj 1.161 milj dolge tekme (1.868 km) v 10 dneh, 15 urah, 38 minutah in 15 sekundah, to je v skoraj štiri ure krajšem Času od Švicarja Martina Buserja, ki je na tej tradicionalni tekmi zmagal lansko leto. Tokrat je bila konkurenca zelo ostra. Drugouvrščeni Dee Dee Jonrowe je prišel na cilj pol ure za zmagovalcem in je prav tako potolkel dosedanji rekord. King je v prejšnjih letih že zmagal na vseh podobnih tekmovanjih, vendar zmaga na Iditarodu je bila, kot je sam dejal, zanj »najslajša«. »Nekaj mističnega in magičnega je v tej tekmi,« je dejal, ko je prišel na cilj utrujen, a nadvse zadovoljen. Sicer pe je King dejal, da je komaj nekaj ur pred prihodom na cilj ugotovil, da je Jon-rowe njegov edini resni tekmec, saj so vsi ostali zaostajali za vec ur ah celo dni. Za seboj sta pustila znane tekmovalce, med temi štirikratno zmagovalko Susan Butcher in petkratnega zmagovalca Ricka Svvensona. Oba sta upala v hitro tekmo, z malo svežega snega, ki bi ne upočasnil vpreg in z milo temperaturo. Vendar ju je King presenetil. Tretji je tako prispel na cilj Rick Mackey iz Alaske, nato pa se je zvrstilo še 54 vpreg. Tekmo Iditarod so letos priredili že enaindvajsetiC. Prvo leto je zmagovalec prispel na cilj po več kot 20 dneh, sedaj pa se je čas za pot od Anchoraga do Noma po eni izmed dveh tras (letos so sankali po južni trasi) zmanjšal za polovico. ZDA / NA NEKEM ŽELEZNIŠKEM CESTNEM PREHODU NA FLORIDI Vlak v avtocistemo V strahoviti eksploziji z gorivom polne cisterne je življenje izgubilo šest oseb NEW YORK - Sest oseb je izgubilo življenje zaradi včerajšnjega trčenja vlaka v avtocister-no na nekem železniškem prehodu v floridskem Fort Laderdaleu. Kot je sporočila neka krajevna televizijska postaja se je na vlaku nahajalo veC kot sto potnikov. Po trditvah nekega očividca je bila avtoci-sterna ustavljena prav na tračnicah, ko je z veliko hitrostjo prispela železniška kompozicija. Strojevodja je zaman pritisnil na varnostne zavore, hitrost je bila prevelika, tako da je lokomotiva čelno trčila v avtocistemo, ki je bila polna goriva. V trenutku je cisterna kot ognjena žoga zletela v zrak, kar vzbuja sum, da je prevažala bencin. BRAZILSKI AFRO-KATOLISKI SINKRETIZEM Boginja morja lemanja je postala Devica Marija • ' ' .-A' S Olivero Pluviano / Ansa SAO PAULO - Nova »afro-kato-liška« liturgija, ki meša brazilska črnska božanstva z Devico Marijo in krščanskimi svetniki, ima v cerkvi kalabrijskih izseljencev v Sao Paulu enega glavnih centrov promocije. Naša Gospa Achiropitska, ki jo je leta 1921 ustanovil piemontski duhovnik Don Orione, se nahaja v središču italijanske četrti Bixiga. To je cerkev z osmerokotnim tlorisom in freskami iz evangelija v tropski različici. Tu ne donijo orgle, namesto njih se čuje bobne in pete molitve boginji lemanja, ki v novi brazilski »črnski pastorali« odgovarja Devici Mariji. Daruje se mašo »Axe«, ki v terminologiji črnskega verovanja Candomble in Umbanda odgovarja »življenjski«, energiji. Kot navaja župnik Antonio Aparecido da Silva, ki ga verniki iz Bixige imenujejo kar don Toninho in ki je prvi temnopolti dušni pastir italijanske četrti, je taka maša »ekološki obred, s katerim se obogati vezi z naravo in svojim telesom, kar so temelj- ne prvine črnske kulture, ki jih je treba valorizirati tudi v katoliški cerkvi.« Pri peti molitvi verniki rabijo besede iz jezika afro-brazilskih sužnjev. Oxala je naš Gospod dobrega konca, Oxossi je sv. Jurij, Ogum je sv. Anton, Lansa je sv. Barbara, Obaluaye je sv. Hieronim, hudič pa je Exu. »Ta originalen sinkretizem med afriškimi božanstvi in krščanstvom je prisoten vse od kolonialnih časov«, razlaga don Toninho, ki je docent teologije na univerzi v Sao Paulu. »Brazilski sužnji so dobili ta kompromis, da so v stoletjih ohranili spomin na svoja plemenska verovanja: Sele sedaj Cerkev priznava in podpira ta sinkretizem«. 2. februarja se je prvič tradicionalna procesija Naše Gospe »dos Nave-gantes« (pomorščakov) spremenila v afro-katliško praznovanje boginje morja lemanja. »Papež je v Santo Domingu bil bolj napreden od brazilskih škofov, ko se je zavzel za krščanstvo, ki bi bilo bolj vezano na krajevne kulture«, navaja don Toninho. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. nemški skladatelj, rojen na današnji dan leta 1873, mojster kromatiCne polifonije in kontrapunkticnih oblik (Max), 6. pritok Rudolfovega jezera v Afriki, 9. sprednja stran kovanca ali svetinje, 10. poljski slikar (Eu-geniusz), 11. seme ali semenu podoben trd plodic, 12. ime ameriškega risanega TV junaka Simpsona, 13. ameriški pesnik in pisatelj (Edgar Allan, Krokar), 14. rimska boginja usode, 15. kratica za opus, 16. prometno in trgovinsko srediSCe v Ukrajini, 17. najbolj razširjeno brenkalo, 19. vrsta žita, 20. jezero na Škotskem, v katerem domnevno straši pošast (Loch), 24. pokojnik, 26. material za pripravo ležiSCa živini, 29. avtomobilska oznaka Turčije, 30. stavek, 31. južnoameriška tropska kukavica, 32. pre-dmolilec v mošeji; tudi duhovna Čast kalifov, 33. pršica, prenašalka bolezni, ki sesa kri sesalcev in ptic, 34. mongolski vladarski naslov, 35. listavec z vijoličasto rjavimi cvetovi, 36. bivanje, bit v filozofiji, 37. benigna bula z vrečo, v kateri je tekočina. Navpično: 1. špranja, 2. lantanid z znakom Eu, 3. ime ameriškega filmskega igralca Hackmana, 4, Hercegovec, 5. začetnici nemškega kemika Zsig-mondyja, 6. planota v ameriških zveznih državah Arkansas in Mis-souri, 7. ime gledališkega igralca Okorna, 8. osminka tiskovne pole, 12. hrvaška pokrajijia med Donavo in Dravo, 14. dvojica, 16. glavno mesto nizozemske province Severne Holandije, 18. začetnici zadnjega “Jamesa Bonda” Daltona, 21. glavni Stevnik, 22. težava, neprijetnost, 23. napisana predavanja, razmnožena za študente, 25. pogan, 26. ime ameriškega filmskega režiserja Leeja, 27. slovenski pesnik in politik v Avstro-Ogrski (Lovro), 28. ameriška filmska igralka (Linda), 31. mesto ob reki Gard v južni Franciji, 33. tekočina v žilah, 35. prva soglasnika abecede. eisp ‘sua Tsajq ‘m»[ ‘dop[ ‘uierni ‘tub ‘paAod ‘gj, ‘ripis ‘jpulei ‘ssan ‘epfe ‘eie)p[ ‘ao>[jbh ‘do ‘B^rag ‘aog ‘preg 'ouiz ‘ipz 'zmag ‘omo ‘ieSag :0uABiopoA Aaiisax H M i* K m m m % a b c d e t g h ^ Naloga 57 Naloga 58 ^ B 7 B & 4 3 Z 1 a b c d e f g h Šahovska naloga št. 57 PLANINC - GERENSKI / Varna 1970 Črni kralj je ostal sredi šahovnice nezavarovan in tudi grožnje črne dame, ki je vdrla v beli tabor, ne morejo zaustaviti napada belih figur. Tokrat je naloga za reševalce odgovoriti na vprašanje, kako je velemojster Planinc, ki je na potezi, izvedel zaključno zmagovito kombinacijo. Šahovska naloga št. 58 MAKOV - VAŽENJIN / Novosibirsk 1976 Kdo bo hitrejši v napadu na osamljenega kralja? Beli, ki je na potezi, vidi svojo priložnost na osmi vrsti ob pomoči čmopoljnega lovca na diagonali al - h8. Bo Črnemu uspelo zavarovati kralja in v protinapadu zmagati? Naloga se glasi: Beli matira nasprotnika! Rešitev naloge št. 55 Zavarovanega črnega kralja je potrebno speljati na tanki led, ki se kaže na občutljivem polju c5. Beli zato najprej s potezo l.Lc7! usmeri na to polje črno damo l...Dc7: Črnemu je grozilo 2.Db7 mat. Na l...Tc7: pa sledi 2.Db7+! Tb7: 3.Tc5: mat. V partiji jo še sledilo: 2.Tc5:+ Dc5: 3.Db7+ Ka5: 4.Tal mat! Rešitev naloge št. 56 Da bi izločil belo damo iz obrambe sedme vrste, beli s potezo l.Td7! najprej žrtvuje trdnjavo. Po srejetju žrtve l...Ld7: pa sledi še žrtev dame 2.Dg7:+H in po 2...Tg7: Ne pomaga 2...Sg7: 3.S/6+ Kh8 4.Sf7: mat! Beli nadaljuje v žrtvenem stilu 3.Tg7:+ Sg7: in zaključi z elegantnim matom belih »lipicancev«: 4.S/6+ Kh8 5.S/7: mat! ARHEOLOGIJA / ZGODBA O TEM, KAKO JE OETZ1 PADEL Z LEDENIKA NARAVNOST V MEDIJSKI CIRKUS Težave ledenega moža ali evropska znanost v slabi luči Truplo iz neolitika, ki 80 ga leta 1991 odkrili v alpskem ledeniku, je vzbudilo precej pozornosti. Tisto, kar se je z znajdbo dogajalo v preteklih osemnajstih mesecih, pa kaže evropsko znanost v slabi luti. S prvimi uradnimi in drugimi poročili o odkritju prazgodovinskega »ledenega moža« v Alpah so se pojavili tudi dvomi in vprašanja v zvezi z okoliščinami najdbe in samim odkritjem. Mumificirano truplo, . mu danes pogosto pravijo kar Otzi, sta našla 19. septembra 1991 nemška turista v bližini priljubljene gorske poti na nadmorski višini 3.200 mehov. Bilo je ujeto v led, poleg telesa pa so ležali še predmeti iz nsnja, kremena in lesa. Truplo je ostalo na mestu, kjer so ga našti, še cele Štiri dni po odkritju. V tem Oasu si je najdbo ogledalo vsaj 22 ljudi, nekateri pa so Otzija poskušali izvleci iz ledu. 2e tedaj je bilo očitno, da je truplo zelo staro. Izkop je posnela avstrijska televizijska ekipa: telo so izsekati iz ledenega groba s cepinom in smučarskimi Palicami, ga zaviti v potivi-nii in s helikopterjem prepeljali v dolino. Kasneje so u80tovilij ja je ležalo na italijanski strani meje. Naslednjih 24 ur je bilo truplo v mrtvašnici inn-sbruskega univerzitetnega inštituta za sodno medicino, kjer so ga fotografirali - in otipavali - lokalni novinarji. Dan kasneje so arheologi ugotoviti, da je sekira, ki so jo našti ob truplu, bronasta. Otzi bi potemtakem sodil v začetek drugega tisočletja pred našim štetjem. Kmalu se je na truplu pojavila plesen, zato so ga Paul G. Bahn, Katharine Everett danes. Predmete, ki so jih našti ob truplu, so odnesti v Rimsko-germanski muzej v Mainzu. Z metodo radioaktivnega ogljika so ugotoviti, da je do 40 let in visok med 156 in 160 centimetrov. Vzroka smrti ne bo lahko odkriti, saj je natančna prvotna lega trupla neznana. Bržkone je bil Otzi izCr- tem truplom pa ni tako. Nekoliko so poškodovane le ustnice in nos, kar gre pripisati tlaku zaradi gibanja ledenika po dolini. S tem scenarijem pa je ka tkiva in celo oči, torej ga mrhovinarji še niso napadli. To lahko razložimo tako, da ga je zelo hitro prekrila tanka plast snega - kar je v nasprotju z domnevo o toplem vetru. Otzijevo telo je poleg tega tudi popolnoma nepro- predati Oddelku za anatomijo. Tamkajšnje osebje ga je ovilo z rjuhami, prepojenimi s fenolom, nato pa so ga spravili v hladilnik s temperaturo -6 °C, kjer je še najdba stara od 5.100 do 5.300 let. Otzi torej sodi v pozni neolitik, kar je v skladu z ocenami, ki temeljijo na morfoloških lastnostih trupla. Mož je bil star od 25 pan in je zmrznil. Očitno je bilo truplo mumificirano (dehidrirano), še preden ga je prekril led. Tkiva teles, ki jih odkrijejo v ledu, so navadno preobražena, s Te dni so mi prijatelji iz Torina poslali krajši za-Pis o pogovoru, ki so ga imeli v liceju Massimo d‘Azeglio z največjim živečim italijanskim filozofom, dosmrtnim senatorjem Norbertom Bobbiom. Na tej šoli je predaval o Negativnih pojavih v današnji evropski družbi, Poslušali pa so ga tako profesorji kakor dijaki. Sam je bil pred približno 65 leti dijak na tej šoti. Iz teh zapiskov sem pripravil pričujoči prispevek, to pa iz dveh razlogov: ker je šlo za tematiko, ki tako ali drugače zadeva vso Evropo (in kajpak tudi Slovenijo) in ker jo je razvijal Človek, ki šteje v nosilno skupščino zdajšnje evropske filozofske misli. Vemo, da je Norberto Bobbio nekakšen liberalni socialist (sam se zadnje Čase rad predstavlja s takim nazivom), da je v bistvu »levičar«, toda ne v ortodoksnem smislu, da pa je zmeraj ohranil »usta-varjalne« stike z »naprednim liberalizmom«. In kakšne so bile njegove glavne misli? Sicer je analitično govoril o rasizmu, antisemitizmu in ksenofobiji, naposled pa je pojave obravnaval skozi celostno prizmo ksenofobije; glede rasizma namreC izhaja iz dveh postavk: obstoja različnih etničnih skupnosti, se pravi iz etnocentri-zma, saj si posamezne etnične skupnosti prizadevajo za prevlado, ter iz pbstoja skupnosti, ki se imajo dobesedno za »superiorne« in poklicane, da »vodijo«. Prav te so najbolj nevarne; kolonializem, pozneje pa nacizem (nekoliko manj tudi fašizem) so bili njihov proizvod. Toda, pojasnjuje Bobbio, današnji rasizem ni- FILOZOFIJA Bobbio o ksenofobiji: lil. ideološka substanca Miro Kocjan ma veliko opraviti z »ideologijo«. Nastaja namreC zaradi »objektivnega« stanja, v katerem živimo: nenehno smo v stiku s tujci, na trgu je vse večja konkurenca, v gospodarstvu smo priCa opazni recesiji, »življenjske« perspektive niso ravno obetavne. Tu Demokracija, podčrtuje Bobbio, je zasnovana na vrednotah »univerzalizma«, se pravi, da se zavzema za »odprto«družbo, za strpnost in doslednost proti nasilju. Demokracija je tako rekoC »inkluzivni« politični sistem, ne pa »ekskluzivni«, kakršen je Norberto Bobbio pa se seveda že srečujemo s ksenofobijo; proti takemu pojavu se je treba kajpak bojevati, saj je v vsakem primeru antipod demokracije. Najbolj nevarno je, Ce postanemo »politična« žrtev takih razmer. Polpretekla zgodovina je dovolj poučna. denimo diktatura. Inkluzi-vnost je težnja po »vključevanju«, po tem, da širimo število udeležencev. Diktatura pa kajpak izloča, odstranjuje. V zvezi s tem je Bobbio opisal demokratični razvoj »vključevanja« v novejši zgodovini; šlo je pravzprav za stopnjujoči se pojav: tako se je pri volitvah (kot primer) se v preteklem stoletju dogajalo, da so najprej volili »bogati sloji«, nato še tisti, ki so znali »brati in pisati«, sledili so kot upravičenci do volitev »moški«, naposled pa še ženske. Zdaj, poudarja Bobio, je napočil trenutek, ko se moramo odločiti o tem, da bi svoj glas oddajati tudi »tujci«. Toda Bobbio upošteva stvarne razmere; pravi namreC, da ima tudi demokratično »vključevanje« svoje meje, kakor jih ima »strpnost«; domiselno ugotavlja, da ni mogoče prenašati tistih, ki se prenašati ne dajo; gre potemtakem za tako rekoč »omejevalne ukrepe«, za katere pa je seveda odgovorna oblast, ki je neposredno poklicana, da le varuje »človekove pravice«. Skratka, naloga civilne družbe je, da iztrebi mržnjo ali predsodek. Mnenje tega eminentnega filozofa je, da ne bi smeli tako rekoč »krimi-nalizirati« naziskinov, saj jih bomo, Ce jih bomo zaceli surovo preganjati, spravili resnično na slabo pot, na to, da bodo družbi v breme. Skratka, pojav je po Bobbijevem mnenju treba reševati »strpno«, s Cisto pragmatičnega stališča, ne pa izhajajoč iz kake ideološke predpostavke. Sodobna je kajpak vredna razmisleka; zanesljivo imamo filozofe in sociologe (ter psihologe, zgodovinarje in druge), ki nemara ne delijo tega mnenja in so nosilci odločnejših pogledov; pomembo pa je, da je Bobbio vrgel kamen in spodbudil filozofsko misel, seveda zlasti v Evropi, kjer je ta pojav najbolj žgoč, da se poglobi in skuša še bolj korenito razčistiti ta fenomen. povezanih kar nekaj nejasnosti. Nekateri dvomi so neposredno povezani z zmedo, počasnostjo in neprevidnostjo v prvih dneh po odkritju. Nekateri obiskovalci najdišča so znatno poškodovali truplo, saj so ga med drugim tudi skoraj v celoti izvlekli iz ledu in ga nato potisniti nazaj. Težave so tudi drugje. Načeloma bi morali hkrati določati starost Otzija in predmetov, ki so jih našli poleg trupla. Starost slednjih do danes ni znana, saj delujeta anatomski in arheološki inštitut neusklajeno. Sistematična analiza artefaktov bi znatno pripomogla k razjasnitvi položaja, vendar Česa takega zdaj še ne načrtujejo. Rezilo kovinske sekire, ki so jo sprva imeti za bronasto, je v resnici bakreno, kar se bolj ujema s starostjo trupla. Čudno je, da je 12 od 14 Otzijevih pušCic le napol izdelanih, prav tako pa tudi lok; vsi dobro vemo, da človek v visoke gore ne jemlje odvečnih stvari. Po drugi strani je ostalo orožje, bodalo in sekira - že precej zdelano. Nenavadno je tudi, da je truplo golo. Zakaj so oblačila našli drugje kot truplo? To bi bilo lahko povezano z vzrokom smrti, saj se ljudje s hipo-termijo slečejo. Se večja uganka je ohranjenost trupla. Celo najpočasnejši ledeniki se obnovijo vsakih 500 ati 600 let in pri tem izvržejo vse, kar vsebujejo. Vsako telo, ki ga najdejo v ledenikih, je praviloma razkosano. Deli so razmetani na površini, ki pogosto presega 100 m2. Zaradi velikega statičnega tlaka v ledeniku, konvekcijskih tokov, su-bdukcij in skalovja se zdi skoraj Čudežno, da je to telo ostalo nedotaknejno veC kot 5.000 let. Celo Ce verjamemo, da ga je nekoliko zaščitila depresija, v kateri so ga našli, je zadeva skrajno neverjetna. Ker so ledeni oklep Otzija razbili, ni mogoče ugotoviti, kdaj je truplo prekril led. Prav tako je že od samega zaCetka presenetljivo stanje telesa. Po uradni hipotezi je truplo mumificiral topel veter, jesenski fen; vednar pa je videti nekoliko neverjetno, da bi bil na nadmorski višini 3.200 tak veter še dovolj topel, da bi lahko izsušil truplo. Otzi ima ohranjena še vsa meh- pustno za vodo, torba iz strojenega usnja in lok za puščice, ki so ju našli ob truplu, pa sta luknjičava in se napijeta vode. Znanstvenike je presenetilo, da je bilo truplo v Času med odkritjem in izkopom navidezno neobčutijivo na temperaturna nihanja. Običajno se ob tem koža naguba in sluznica spremeni. Bi bil moški pred pokopom lahko namenoma mumificiran? Tega se nam morda nidar ne bo posrečilo izvedeti, saj utegne fenol, s katerim so truplo zaščitili, otežiti kemijsko analizo. Končno je nenavadno tudi to, da truplo nima so neposredno povezani z neopravičljivim zaostajanjem resne znanstvene raziskave. Eden od razlogov za zaostanek je prerekanje avstrijske in italijanske strani okoli lastništva. Obžalovanja vredno je, da je znanost žrtev lokalnih interesov v odsotnosti panevropske oblasti. Čeprav so odgovorni z innsbruške univerze zagotavljati, da bodo k raziskavi pritegniti strokovnjake z vsega sveta, prevladujejo v ekipi Nemci in Avstrijci. Le redki med njimi so doslej že imeli opravka s tako starimi najdbami, cela ekipa je vrh vsega še slabo medsebojno povezana. Izvedenci iz drugih držav bi zanesljivo pospešiti preiskavo, poleg tega pa bi biti najbrž pripravljeni raziskavo sofinancirati. Innsbru-ška univerza ima težave z zbiranjem denarja, kar raziskave dodatno zavira. Avstrijski tisk je objavil vrsto pobesnic in obtožb, zato je Otzi padel z ledenika naravnost v medijski cirkus. Sprva se je zdelo, da bi se dalo s truplom lepo zaslužiti, zdaj pa je ta možnost očitno splavala po vodi. Skupini odvetnikov, ki naj bi se pogajati z mediji, se ni posrečilo zbrati omembe vredne vsote, a je vseeno zavrnila veC resnih ponudb televizijskih hiš in založb. Tudi znanstvena periodika skoraj nima dostopa do uradnih podatkov in laboratorijev, kjer raziskava poteka. Po drugi strani pa naj bi odvetniki terjali za svoje usluge od innsbru-ške univerze kar 4 milijone šilingov. Dekan pravi, da si včasih zaželi, da bi prijel kramp in Čtzija še enkrat pokopal. Leto in pol po odkritju je na voljo zelo malo podatkov o truplu in drugih najdbah. Tisti, ki se ukvarjajo s truplom, se ne morejo dogovoriti, kako naj bi vzeli vzorce notranjih organov. Predmeti, ki so jih spolnih organov. Morda so odpadli ob izkopu; mogoče je tudi, da je bil Otzi skopljen že pred smrtjo. Krožijo namreC govorice, da so v zadnjični odprtini trupla našti spermo, kar naj bi raziskovalci skušali skriti. Najbrž se jim zdijo te trditve preveč smešne, da bi nanje odgovoriti, vseeno pa bi bilo dobro prej ati slej v zvezi s tem slišati nedvoumno uradno mnenje. Kritiki dosedanje analize najdbe sicer ne govorijo odkrito o možnosti, da je truplo ponaredek. Hkrati se zdi, da ne bi biti presenečeni, Ce bi se izkazalo, da gre za dobro premišljeno potegavščino. Bržkone je ta domneva le nekoliko pretirana: vsi dvomi in govorice našli avgusta lani na istem mestu, so v zmrzovalniku v Rimu, in ne skupaj z drugimi artefakti v Mainzu. Številnih možnosti za raziskave niso vključili v projekt, zaostajanje prepričljivih odgovorov pa je spodbudilo najrazličnejše govorice o ponaredku, kar meče slabo luC na vso arheologijo. Da bi rešiti, kar se rešiti da, bi morali kmalu začeti z resno analizo, pri kateri bi sodelovati najuglednejši specialisti z vsega sveta. S tem naj bi iz enkratnega in skoraj Čudežnega odkritja dobili čimveč podatkov, kar bi konCno razpršilo dvome v zvezi z okoliščinami Otzijeve najdbe. (Prired. A. M.) ZGODBA 15 Čarobnost nadzorovanih in lucidnih sanj Bojan Rauter Kosič Ko je Filozof prodrl v svet lucidnih sanj, se mu je zdelo, da se mu je odprl nov svet. V njem namreč ni veljal skoraj noben fizikalni zakon, kajti Filozof je lahko svobodno letel nad pokrajinami, prodiral skozi zidove in se brez škode potapljal v morske globine, se spreminjal v živali in druga bitja ter počenjal vse, kar se mu je zljubilo. Povrh tega je bila kvaliteta teh njegovih doživljajev neprimerno višja kot v njegovem vsakdanu, prav taka pa je bila tudi njegova sanjska percepcija: intenzivna, prodorna in jasna. Filozof je v svojih kontroliranih sanjah tudi marsikdaj »videl«, če je le dovolj dolgo in nepremično zrl predse in če ga sprememba percepcije ni preveč predramila. Videl je pokrajine, kako se spreminjajo v morje svetlobe, rastline, kako sevajo svoje življenje, ter človeška in živalska bitja v obliki dinamičnih svetlečih se teles jajčaste oblike. Ko je usmeril pozornost na svoj trebuh, je začutil, kako iz njega seva nekakšna energija, ki jo je čutil kot čutno tipalko in voljno energijo hkrati. Z njo se je lahko dotikal oddaljenih stvari in čutil njihove vibracije; ko si je zaželel, da se s to stvarjo kaj zgodi, si je preprosto zamislil obliko spremembe, nakar je skoncentriral svojo voljo na področje popka ter jo usmeril na predmet - ta se je v istem trenutku pričel spreminjati po Filozofovi volji. S pomočjo energetskega snopa iz trebuha se je lahko tudi sam premikal po sanjskih prostorih. Z njenim koncem se je recimo oprijel vrha oddaljene planine, nakar je popustil njeni elastičnosti ter se v trenutku znašel tam. Prav tako se mu je velikokrat posrečilo, da se je voljno odlepil od svojega uspavanega telesa in iz ptičje perspektive raziskoval svoje stanovanje, se metal skozi okno ter se podajal na zanimive »astralne« izlete. Včasih je s sanjskim dvojnikom obiskal kakega znanca in ga skušal opozoriti na svojo nevidno navzočnost z ropotanjem in kričanjem. Velikokrat se mu je tudi zgodilo, da je na postelji, s katere se je dvignil v »zrak«, ugledal svoje speče telo. Prvikrat se je pri tem močno uprl, nakar se je že kmalu navadil na tovrstno »dvojnost«, tako da se je s »telesom« na postelji nazadnje celo spogledoval in pogovarjal. Skratka, Filozof je že v slabem letu dni skusil vse tiste čare kontroliranih lucidnih sanj, o katerih je bil bral v knjigah Carlosa Castaneda; postal je mojster svojih sanjskih psihičnih moči... Čeprav so ga lepote sanjskega sveta neizrekljivo pritegnile in mu ukradle marsikatero noč, pa na osnovni namen svojega prodora v svet sanj vendarle ni pozabil. Ampak problem je bil v tem, da se svetleča se vizija, v kateri je Filozof ugledal najustreznejši abstraktni miselni model, s katerim bi si lahko pojasnil Se nepojasnjena dejstva sveta, ni in ni hotela več pojaviti. Računal je na to, da jo bo lahko nekako izzval, toda ko je fiksiral svojo sanjsko pozornost in ustrezno prilagodil napetost očesnih mišic, se je praviloma pojavila že znana svetleča se mreža, značilna za »videnje« objektivnih energetskih silnic. Z obliko in velikostjo tovrstnega svetlobnega fenomena ni mogel voljno operirati; ni je mogel voljno povečevati in pomanjševati, zadrževati posameznih elementov ter jih vstavljati v slike dejstev, ki jim je želel dognati njihove strukturalne in dinamske zakonitosti. Voljno operiranje s svetlečimi se elementi in njihovo inteligentno skladje z dejstvi sveta pa je bil za Filozofa edini zanesljiv kriterij o tem, ali je svetleča se vizija abstraktni model ali zgolj »videnje«. Nato pa jo je neko noč končno zagledal -in sicer na vrhu sanjskih stopnic, po katerih se je sicer že velikokrat vzpenjal, želeč napojiti se z močjo zlatorumene svetlobe, ki je sevala iz ozkega skalnega vhoda, vklesanega v živo skalo. Ampak dotlej se mu je le redko posrečilo priti do vrha, pa Se takrat se je njegovo spogledovanje s svetlobo vselej slabo končalo, bodisi zaradi njegove Šibkosti ali pa zaradi hudobije nenavadnih bitij, ki so stražila vhod. Tokrat pa je imel srečo, kajti vstop v svetlobo je bil prost. Vrgel se je vanjo in začel naprezati oči. Sprva je videl zgolj meglo, že čez kratek čas pa je začel razločevati obrise vibrirajočih mehurčkov, ki so se zaletavali drug v drugega, se prežemali, združevali in ločevali. Mehurčke je lahko po volji ustavljal in pospeševal, pomanjševal in povečeval. Vedel je, da zaznava abstraktni model v njegovi najčistejsi obliki. Izkoristil je dragoceno priložnost in se napojil z najfinejsimi podrobnostmi njene podobe. Odtlej je v svojih sanjah velikokrat poiskal stopnice in preživel lepo Število nočnih ur v zlati svetlobi, tem enkratnem viru najvišje modrosti. Tako je dodobra izpopolnil in ustalil svoj miselni model - ki ga je zaradi njegove univerzalne uporabnosti imenoval UNIVERZALNA PARADIGMA - ter z njim pojasnil marsikako novo dejstvo sveta. A njegov cilj, namreč razjasnitev najtežjih znanstvenih orehov (magnetizem, gravitacija, čas...), je še zmeraj ostal neizpolnjen. Za njihovo razjasnitev bi namreč moral imeti pred očmi stabilno sliko številnih dejstvenih podatkov hkrati, povrh pa še jasno in fleksibilno sliko univerzalne paradigme; za kaj takega pa je bila njegova misel preveč nestalna, predstave pa preveč medle in trenutne. Filozof je zagotovo vedel, da krivda ne leži v nekakšni pomanjkljivosti njegovega miselnega modela, temveč v nečem drugem: v beganju njegove pozornosti, v nesposobnosti stabilne koncentracije in zadrževanja živih predstav. Kje je vzrok tovrstnega beganja, Filozofu ni bilo treba dolgo odkrivati: našel ga je v svoji »notranjosti«, v psihični strukturi, ki je poleg pozornostnega beganja generirala splošen notranji nemir njegovega bitja. Ukinitev tega generatorja je bila torej Filozofova naslednja naloga. Ko jo bo opravil, mu bo rešitev Uganke Kozmosa kot na dlani. 18 Petek, 19. marca 1993 ŠPORT »Laserji« Sirene inčupe v nedeljo uspešni Eno 1. mesto V Sesljanskem zalivu je bila v nedeljo v organizaciji tamkajšnje Pietas Julia regata v razredih laser ra-dial in standard, na kateri so nastopili tudi jadralci Cupe in Sirene. V razredu laser standard (namenjen je jadralcem od 17. leta starosti dalje) je nastopilo 31 jadralcev, najboljši pa je bil elan SVOC-a Ales-sandro Nevierov. Od predstavnikov obeh slovenskih društev je bil najboljši Član Cupe Mitja Buzan, ki je zasedel 9. mesto. Dve mesti za njim je prišel na cilj Ivan Zidarič (Sirena), poleg njiju pa so nastopili še trije Cupini jadralci, in sicer Marko Tomšič, Igor Marušič in Daniele Toscano, ki so zasedli 17., 25. in 26. mesto. V kategoriji laser radial (od standarda se razlikuje po tem, da so jadra manjša, namenjena pa je jadralcem od 14. do 16. leta) je nastopilo pet mladih jadralcev, med katerimi je bil najboljši elan Sirene Aleš Omari. Nekaj manj sreče sta imela oba Cupina elana Kristjan Kovačič in Nada Cok, ki sta končala na 4. in 5. mestu. KOŠARKARSKE NAPOVEDI / D LIGA Za Kontovelce derbi upanja z Intermuggio Borovci bi si radi že v Pordi zagotovili obstanek Vanja Jogan Do konca košarkarskega prvenstva D lige manjka natanko še sedem kol, zapleteno in popolnoma odprto pa ostaja vprašanje tako glede napredovanja, še bolj pa glede nazadovanja, kjer je trenutno v precej neugodnem položaju Kontovel. Banova ekipa je na predzadnjem mestu skupno z Udinesejem in Sta-ranzanom, dve točki več pa ima goriški Arte, ki naj bi bil tista ekipa, katero naj bi Kontovelci prehiteli. Grilanc, Civardi in ostali bodo ponovno igrali na domačem parketu, naloga pa je tokrat ne bi smela biti nepremostljiva, saj bodo imeli naši opravka z milj-skim Interjem, ki mirno počiva na šestem mestu in nima vec nobenih ambicij. Kontovelci bi se radi obenem oddolžili za visok poraz (99:72) v Miljah, med tednom pa je spet treniral Stefan Gulič. Bo končno igral? Matematično še ni izven nevarnosti niti Bor Radenska, Čeprav ima že dvajset točk, najbrž pa bi Sancinov! ekipi zadoščala le še ena, kvečjemu dve zmagi in tudi matematika bi potrdila, da so belozele-ni izven nevarnosti. Borovci bodo skušali zmagati tudi v Porcii (v prvem delu so Smotlak in ostali zmagali za 11 točk), zanimivo pa je, da je po vec mesecih začel trenirati tudi Andrej Pieri, ki nima vec težav s poškodbo hrbta. Kratek pogovor smo izpeljali z igralcem Kontove-la Petrom Stemijem. Letos si moral zaradi avtomobilske nesreče dalj Časa mirovati tako, da prvih deset tekem nisi igral. Ob povratku pa si si kmalu priboril mesto in si vedno igral solidno. Katere so tvoje košarkarske vrline, kaj pa ti še manjka? Menim, da sem še kar hiter in zagrizen. Po drugi strani sem na žalost tehnično dokaj nepodkovan (vodenje, uporaba leve roke), saj v mladinskih kategorijah nisem imel primernih trenerjev, ki bi me lahko naučili vseh potrebnih osnov in sedaj to še vedno občutim. Marsikdo se sprašuje, kako si igral pred mesecem dni v Vidmu, ko si samo v prvem polčasu dosegel kar 22 točk, ob koncu pa 29... Sovpadala sta dva faktorja, in sicer sem naletel na »Čudežen« dan, ko sem vse počenjal z veliko lahkoto, obenem pa sem imel večjo minutažo, ker so bili nekateri soigralci odsotni. Borovci so se skoraj stoodstotno že izognili izpadu, Kontovel pa je še v slabih vodah. V Cern niste Peter Sterni (foto KROMA) še na višini za to kategorijo? Mislim, da smo se že zelo dobro odrezali, saj nam ni ob začetku prvenstva nihče poveril velikih sans. Treniramo z veliko intenziteto in ne bomo popustili do zadnjega kola. Rešitev bi bila za nas velika nagrada, saj imamo veliko mladih, ki so še neizkušeni, pod košema pa se večkrat občuti pomanjkanje kakšnega visokega igralca. V prvem delu prvenstva ste v Miljah gladko zgubili zaradi slabe igre v prvem polčasu. Kako bo jutri? Enostavno nimamo alternativ. Z zmago lahko še naprej upamo v obstanek, poraz pa bi lahko že bil usoden, saj manjka do konca le še sedem tekem, na sporedu pa imamo tudi nekaj »nemogočih« srečanj z vodilnimi. NAPOVEDI - Peter Sterni Campli - Jadran Tkb +6 Matchvvinner: Rauber (3.zbran); top scorer: Mer-lin (5); nad pričakovanjem: I.Emili (6). Porcia - Bor Radenska +4 Matchvvinner: Carbona-ra (2); top scorer: R.Smo-tlak (5); nad pričakovanjem: M.SimoniC (8). Kontovel - Intermuggia +10 Matchvvinner: Civardi (9); top scorer: Grilanc (14); nad pričakovanjem: Turk (3). St. Azzurra - Cicibona Plaster +14 Matchvvinner: Cupin (5) ; top scorer: Semen (4); nad pričakovanjem: I.Bajc (9). Sokol Warm - Fiamma +10 Matchvvinner: Skerlavaj (4); top scorer: Stanisa (2); nad pričakovanjem: Terčon (4). Breg - Inter 1904 +6 Matchvvinner: M.Salvi (6) ; top scorer: Korošec (8); nad pričakovanjem: Kreva-tin (6). Dom Simek - Largo Isonzo +2 Matchvvinner: Košuta (4); top scorer: Jarc (2); nad pričakovanjem: Dornik (1). KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Bregu še gori pod nogami Cidbonaši spet po starem ? 3.zaporedna zmaga Sokola? Promocijsko prvenstvo se počasi približuje zadnji fazi, težko pa se bo še kaj bistvenega spremenilo, saj se je tudi v zadnjem kolu potrdilo, da ima vodilna Barcola-na že na stežaj odprta vrata za prestop v višjo ligo. Tudi najblizji zasledovalci so že položili orožje (glej presenetljiva poraza Santosa in Cici-bone v prejšnjem kolu), tako da bodo tudi tokrat najzanimivejši razpleti v spodnjem delu lestvice, kjer se v prejšnjem kolu ni nic premaknilo. Glede naših postav bo Cicibona skušala spet zaigrati v najboljšem slogu, za zmago proti že dalj Časa okrnjeni postavi Stelle Azzurre (odsotni so Agostini, Žiberna in Spolaore) pa bo najbrž dovolj tudi 80% najboljše igre naših, ki so v prvem delu prvenstva pokopali (100:68) iste nasprotnike v najboljši postavi. Kljub temu, da so Brežani v prejšnjem kolu potegnili krajši konec, jih na lestvici ni nihče ujel, saj so ostali konkurenti za obstanek tudi zgubili. S tem v zvezi se lahko Cancianijeva ekipa zahvali Sokolu, ki je zaustavil Scoglietto, Vatovčeva ekipa pa bo ponovno igrala proti nizkouvršCenemu nasprotniku in z morebitno zmago bi spet podarila nekaj kisika Bregu. Nabrežine! so v prvem delu prvenstva z veliko težavo premagali Fiammo, ki je klonila le s točko razlike (63:62). Nadvse primerno pa bi bilo, da bi Brežani tudi sami poskrbeli za izboljšanje svojega nezavidljivega položaja na lestvici, saj je trenutno stanje (St. Azzurra in Lega Nazionale 14, Breg 12, Scoglietto, Libertas in Fiamma 10) povsem izenačeno in še odprto za vse možnosti. Corbatti in ostali imajo pred seboj še precej zahtevnih tekem in tudi v medsebojnih obračunih je položaj vse prej kot rožnat: 0:2 (154:182 v koših) s St. Azzurro; 0:2 (170:212) s Fiammo; 0:1 (67:86) z Libertasom; 1:0 (86:61) s Scogliettom; 2:0 z Lego (175:161) . Opozarjamo, da nazadujeta zadnji dve uvrščeni ekipi, v primeru istega števila točk na lestvici pa bo odločal medsebojni obračun. Jutri bodo Brežani gostili Inter 1904, ki je novembra premagal izredno okrnjeno peterko Brega s»sra-motnimi«sedemdesetimi (skoraj) točkami razlike. Na goriškem bo Dom Simek igral doma proti ekipi Largo Isonzo, ki ima na lestvici štiri točke vec od naše ekipe in torej gotovo niso nepremagljivi (VJ). ODBOJKA / ČLANSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM V1. moški diviziji (dve ali tri slovenske šesterice?) se obeta res zanimiv boj za napredovanje v D ligo Med dekleti poraz okrnjene Olympie na važnem gostovanju v Ronkah - Derbi 2. divizije je osvojil Dom Imsa 1. MOŠKA DIVIZIJA V tem prvenstvu se je konCal kvalifikacijski del. Obračun je za slovenske šesterke odličen. Valpra-por Vini Pintar in Naš prapor sta vsak v svoji skupini zasedla končno 2. mesto in se skupno z zmagovalcema skupine Fincantierijem in San Luigijem neposredno uvrstila v play off za napredovanje v D ligo, ta možnost pa se še ponuja 01ympii Jestvine Pintar, ki je v A skupini osvojila 3. mesto in bo morala odigrati dodatno tekmo s Turriacom za določitev pete ekipe, ki bo nastopala v play offu. Iz boja za D ligo je od naših šesterk izločena le SoCa Valprapor, vendar gre za šesterko, ki jo sestavljajo petnajst, še-stnajstletniki in so s svojimi nastopi povsem zadovoljili. Končnica za napredovanje bo menda izredno zanimiva in tudi kakovostna. San Luigi ne skriva svoje želje, da bi spet nastopal v deželni ligi, potem ko se je odpovedal igranju v C-2 ligi, Fincan-tieri lahko tudi zaigra v D ligi, ker bo članska ekipa tržiškega društva zanesljivo napredovala v C-l ligo, Valpraporju bi nastop v D ligi tudi prišel prav in isto velja za Naš prapor in morebiti za Turjak, ki tudi ima za sabo lepo tradicijo. Samo za 01ympio bi morebitni nastop v play offu pomenil le zadoščenje, ker pravilnik federacije ne dopušCa enemu društvu, da bi hkrati nastopal v C-2 in D ligi. Skupina A SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje - Mossa 1:3 (13:15,15:10,10:15, 7:15) SOCA VALPRAPOR: Makuc, Bonan, Gravnar, Devetak, M. in S. Cemic. V zadnji tekmi, ki ni več odločala o ničemer, je združena ekipa Sočanov v okrnjeni postavi klonila pred Mosso. Fantje so zaceli zelo slabo (3:13), nato pa so si opomogli, izboljšali blok in prišli do 13:14. Dobro so nadaljevali tudi v 2. setu, ki so ga tudi osvojili, v tretjem pa je bilo srečanje izenačeno vse do 10:10, ko so naši popustili. Četrti set je obetal nov preporod, a pri vodstvu s 7:1 se je pri SoCi Valprapor hudo zataknilo in niso dosegli vec niti točke. Omeniti je treba še zelo pristransko sojenje, ki je precej oškodovalo našo ekipo. Obračun ekipe je vsekakor odličen. Čeprav so vsi fantje šestnajstlet-niki, so v ligi kljubovali skoraj vsem nasprotnikom, nekaj Časa pa so se celo potegovali za uvrstitev v play off. OSTALI IZIDI 14. KOLA: Valprapor Vini Pintar - Intrepida 3:0, 01ympia Jestvine Pintar - Caldini 3:1, Fincantieri - Acli 3:0. KONČNI VRSTNI RED: Fincantieri in Valprapor Vini Pintar 26, 01ympia Jestvine Pintar 18, Mossa 16, SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje 14, Caldini 8, Intrepida 4, Acli 0. Skupina B Z zmago proti Turriacu (o tekmi smo že poročali-v torek) je Naš prapor v zadnjem hipu obranil konCno 2. mesto. IZIDI 14. KOLA: Lib. Cormons - Fossalon 3:0, Lib. Turriaco - Naš prapor 1:3, San Luigi - Corridoni 3:0. KONČNI VRSTNI RED: San Luigi 24, Naš prapor 16, Lib. Turriaco 14, Tor-riana 12, Corridoni 10, Lib. Cormons 8, Fossalon 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Acli Ronchi - 01ympia 3:0 (15:5,15:10,15:12) OLVMPIA: H. in K. Corsi, Bratina, Černič, Jussa, Princi, Braini, Lutman. V dvoboju s tretjeu-vršCenim ronskim Adijem so goricanke žal potegnile krajši konec, ta nasprotnik pa jih je dohitel na drugem mestu, medtem ko ima zdaj vodilni Libertas Gorizia že štiri topeke prednosti. Zal je Qlympia v tej zelo po- membni tekmi nastopila brez Bulfonijeve, Černičeva in Hadrijana Corsi pa sta igrali, Čeprav se nista počutili dobro (Černičeva je igrala celo s temperaturo). Dobra dva seta je trajalo, preden so se igralke znašle na igrišču, tedaj pa je Acli že vodil z 2:0. Tretji set je bil izenačen, 01ympia je že vodila z 12:11, na koncu pa so vsa upanja pokopale napake na servisu in v sprejemu. OSTALI IZIDI 10. KOLA: Lib. Cormons - Mora-rese 1:3, Villesse - Lib. Gorizia 0:3, Farra - Corridoni 3:1, Azzurra - Pieris 3:0. VRSTNI RED: Lib. Gorizia 18, Acli Ronchi in 01ympia 14, Farra 12, Corridoni in Villesse 10, Lib. Cormons, Morarese in Azzurra 8, Pieris 2. PRIHODNJE KOLO: 01ympia - Villesse, Corridoni - Pieris, Azzurra -Lib. Cormons, Morarese -Acli, Lib. Gorizia - Farra. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SoCa Gostilna Devetak -Dom Imsal:3 (11:15, 15:13, 8:15,11:15) SOCA: M. in V. Černič, K. in K. Devetak, Flore-nin, Pellegrin, Tunbc. DOM IMSA: Miklus, Zavadlav, Černič, Lovi-sutti, Tomšič, Sosol. Devetak. Socanke so v slovenskem sovodenjskem derbiju doživele poraz. Tekma je trajala celo uro in pol in bila precej izenačena. Dekleta na obeh straneh so bila precej živCna, kajti derbi ima poseben pomen. Igralke Doma Imsa so bile bolj učinkovite v servisu in v sprejemu, pomembno vlogo pa je imel kapetanka Katrin Lo-visutti, ki je s svojo izkušenostjo vodila svoje do zmage. Tekma je bila vsekakor lepa in zanimiva in igralke obeh ekip velja pohvaliti. (S.P.) OSTALI IZIDI 6. KOLA: Torriana - Cormons 3:0, Intrepida - San Luigi 0:3, Staranzano - Grado neod. VRSTNI RED: Staranzano, S.Luigi in Torriana 10, Dom Imsa 6, SoCa Gostilna Devetak in Grado 4, Intrepida 2. Lib. Cormons 0. PRIHODNJE KOLO: Torriana - San Luigi, Dom Imsa - Intrepida, Cormons - Staranzano, Grado -SoCa Gostilna Devetak. ODBOJKA / MLADI Zdiužena ekipa Soča Valprapor že prvak Povratni derbi naraščajnikov spet osvojil Valprapor CDR DEČKI Valprapor SoCa Kmečka banka - SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje 0:3 (1:15,10:15, 8:15) VALPRAPOR SOCA: G. in R. Lutman, J. Plesničar, Braione, Černič, Frandolic, Lukež. SOCA VALPRAPOR: Makuc, Bonan, Gravnar, A. Plesničar, Devetak, Černič, Mužic. Po prelahko osvojenem prvem setu so igralci Soče Valprapor precej popustili, to pa so njihovi mlajši nasprotniki izkoristili, zato da so si privoščili zadoščenje doseči deset točk v enem setu, kar proti vodilnemu na lestvici se ne dogaja ravno pogosto. Prednost SoCe Valprapor je vsekakor že takšna, da sicer že vnaprej pričakovan naslov, je zdaj tudi matematično dosežen. OSTALI IZID 17. KOLA: Torriana - Acli 3:1, Libertas Cormons ni igral. VRSTNI RED: SoCa Valprapor Pos. Sovodnje 28, Torriana 18, Acli 14, Valprapor SoCa Kmečka banka 4, Lib. Cormons 2. PRIHODNJE KOLO: Acli - Valprapor SoCa Pos. Sovodnje; Lib. Cormons - Torriana DEKLICE Play off IZID 3. KOLA: Azzurra - Arcoel Fincantieri 0:3, Dom Imsa - Staranzano bo 24.3. VRSTNI RED: Arcoel 6, Azzurra 4, Dom Imsa in Staranzano 0. Tolažilna skupina Volley club Monfalcone - SoCa: 1:3 (12:15, 15:7,13:15, 7:15) SOCA: D. Vol, S. Pellegrin, V. Florenin, K. Devetak, E., M. in V. Černič. Socanke so drugič zmagale v konCni fazi za uvrstitev od 9. - 14. mesta. Stopile so na igrišče prepričane v svoje možnosti, toda kmalu so se zavedale, da so bile nasprotnice v odlični formi. V drugem setu so naše popustile in so nasprotnice dobro organizirale napad. V 3. in 4. so naše spet začele zagrizeno igrati in tako osvojile zmago. (S.P.) OSTALI IZID 2. KOLA: Acli Ronchi - Cormons 3:1. Šanson ni igral, Grado je odstopil. VRSTNI RED: SoCa 4, Acli 2, Volley club, Cormons in Šanson 0. PRIHODNJE KOLO: Šanson - Volley club, Cormons - SoCa. NARAŠČAJNIKI Valprapor CDR - 01ympia 3:0 (15:0, 15:7, 15:3) VALPRAPOR: G. in R. Lutman, Plesničar, Pellegrin, Černič, Lukež, Frandolic. OLVMPIA: Mania, Dornik, Pipan, Komjanc, Klanjšček, Marini, Škorjanc. Tudi povratni derbi je bil povsem v rokah mnogo bolj izkušenih valpraporovcev. Dosti točk je Valprapor dosegel že z močnimi servisi. Kapetan 01ympie Loris Mania, ki je v svoji ekipi edini z nekaj vec izkušnjami, je dejal: »Vedeli smo, da so oni moCni in bolj izkušeni. V prvem setu smo malo zaspali, v drugem pa smo prišli k sebi, tretji pa je bil spet enosmeren«. Kakorkoli že, prvenstvo je že pokazalo, da valpraporovci letos ne bodo naleteli na enakovredno konkurenco. OSTALI IZID 5. KOLA: Fincantieri - Torriana 0:3. VRSTNI RED: Valprapor CDR 15, Torriana 9, 01ympia 3, Fincantieri -2. PRIHODNJE KOLO: Torriana - 01ympia (odigrana sinoči), Fincantieri - Valprapor CDR NARASCAJNICE Libertas Gorica - Dom Imsa 0:3 Po lahki zmagi proti objektivno šibkejšemu nasprotniku so domovke utrdile svoj položaj v boju za play off. OSTALI IZIDI 14. KOLA: Grado - Acli neod., Staranzano - Farra neod., Pizz. Italia - Fincantieri 1:2, Mossa - Sagrado 0:3. VRSTNI RED: Grado 35, Dom Imsa 31, Staranzano 30, Farra 29, Sagrado 22, Pizzeria Italia 20, Lib. Gorizia 15, Fincantieri 8, Mossa 5, Acli 0. PRIHODNJE KOLO: Dom Imsa - Pizz. Italia, Farra - Lib. Gorizia, Acli - Mossa, Sagrado - Staranzano, Fincantieri - Grado. ODBOJKA / 2. ŽENSKA DIVIZIJA Sokolovke z Ricreatorijem od 0:2 do važne zmage Danes igra za vas Totocalcio I Obvestila ■ Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Ricreatori Comunali -Sokol 2:3 (15:12, 15:4, 11:15, 2:15,15:17) SOKOL: Legiša, Ban, Antonie, Semec, Kobau, BrišCek, Golemac, Peric, RadetiC, Švara, Udovič. Sokol je osvojil dragoceni točki proti trdoživi šesterki Ricreatori Comunali. Obe ekipi, ki merita visoko v tem prvenstvu, sta si močno želeli zmage. Igra, ki jo je Sokol prikazal na začetku tekme je bila bleda in neznačajna, predvsem v obrambi. Vrzel so hotele Nabrežinke dopolniti z dobrim servisom, nasprotnice pa so odlično sprejemale in tako izničile učinkovitost enega glavnih orožij naše ekipe. Pri izidu 2:0 v setih in 10:6 v tretjem v korist domačink pa se sokolovke niso predale. Uredile so igro in učinkoviteje napadale. Z delnim izidom 24:3 so osvojile 3. in 4. set, peti set sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu do rezultata 14:12 v korist domaCe ekipe. Toda Sokol je ohranil dovolj mirno kri, dohitel in prehitel Tržačanke in jim konCno iztrgal izredno pomembno zmago iz rok.(Sain) Mitja Čebulec Atalanta - Lazio X Cagliari - Brescia IX Foggia - Ancona 1 Juventus - Inter 1 Milan - Parma 1 Pescara - Genoa IX Roma - Napoli IX Sampdoria - Fiorentina IX Udinese-Torino X Lecce - Bari 1X2 Spal ■ Bologna X Messina - Salernitana 1X2 Savoia - Juve Stabia 2 Mitja Cebulec (letnik 70) igra rokomet pri Krasu. S to športno panogo se je začel ukvarjati pri trinajstih letih, ko je s srednjo šolo Kosovel žel več uspehov in bil obenem tudi izbran v državno mladinsko selekcijo. Zaradi poškodbe kolena je prenehal z igranjem, ponovno pa je postal aktiven lani, ko se je priključil članski ekipi Krasa v C ligi. Mitja je nekaj let igral tudi košarko (pri Poletu, Kontovelu in Ciciboni), rad pa tudi smuča in surfa. Prejšnji teden je Robi Smotlak zadel kar 10 izidov. PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 6. redni občni zbor v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delovenega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno. SD PRIMOREC sklicuje danes, 19. marca, redni občni zbor ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SD BRDINA organizira 28. marca avtobusni izlet v Sappado na zamejsko prvenstvo. Vpisovanje na sedežu Kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 22. t. m. od 19.30 do 20.30. Negotova napoved za galop v Rimu V Firencah favorit za zmago Lostiano 1. dirka (Turin): Incre-dibile Dy (skupina 2)je konj , ki ga bodo skušali premagati. Pri tem imata možnosti Herschel Walker (l) in Mint di Je-solo (X). 2. dirka (Padova): za zmago se bo boril Malinovo (l), velike možnosti pa ima tudi NomelDra (X). Presenečenje lahko pripravi Lancillotto RL (2). 3. dirka (Firence): favorit je Lostiano (2), paziti pa bo moral na Giulas Mo (X) in Lalli de Gor (1). 4. dirka (Neapelj): Lyst del Lupo (X) se bo boril za zmago, Ce bo dobro startal, precejšen napre- dek pa je pokazal Milor Ami (2), pozornost pa zasluži še Milone AF (1). 5. dirka (Rim): prognoza je zelo težka, v prednosti pa so De Ruggiero (1), Valloton (X) in Poli-martin (2). 6. dirka (Piša): med najboljšimi je gotovo Constanta (X), v skupini 1 zasluži pozornost Impe-rial King, v skupini 2 pa Silent Respect. Dirka tris NASI FAVORITI: 2) Vain to Resist, 7) Mr ga-lactico, 17) Primatist. DODATEK ZA SISTE-MISTE: 4) Hantayo Yo, 14) Lost Tepee, 6) No-dampro. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2X 1 1 X2 2 XI X 12 1 X2 X 12 ________NOGOMET / SINOČNJI TEKMI V POKALU UEFA_ Real in Roma out Igralci trenerja Boškova po ogorčenem boju z 2:0 izgubili v Dortmundu - Pariš Soint Germoin povsem nadigral Špance (A: i) DORTMUND - Italijanski poznavalci in ljubitelji nogometa so si Po uspešnih nastopih Parme, Milana in Juven-tusa v prejšnjih dneh obetali popoln pokalni uspeh italijanskih moštev, a v včerajšnji tekmi pokala UEFA jih je izdala Roma. V povratni četrtfinalni tekmi v Dort-mondu so namreč igralci vojvodinskega trenerja Vujadina Boškova proti Borussii izgubili z 2:0 in ker so v Rimu zmagali le 2 minimalno prednostjo DO, so bili seveda izločeni. Roma ni igrala slabo in je imela tudi uekaj smole. Nemci so bili v prvem polčasu malo boljši, a povedli so šele v 41. minuti, ko je Schulz streljal z roba kazenskega prostora, žoga se je dotaknila nekaj nog m končala svojo pot v mreži. Boškov je v drugem polčasu poslal na igrišče napadalca Carne-valeja, Dortmund pa je takoj v prvi minuti podvojil. Zadetek je z glavo dosegel Sippel. Italijani so se požrtvovalno podali v napad. Benedetti je zadel vratnico, Rizitelli iu Carnevale sta bila nekajkrat nespretna, nevarne protinapade Nem-oev pa sta zajezila libero tvorni in vratar Cervone. Rezultat razburljive tekme se vsekakor ni spremenil, bil pa bi lahko tudi drugačen, Roma pa se z dvignjeno glavo poslavlja od Evrope. Pariš St. Germain -Real Madrid 4:1 (1:0) STRELCI: Weah v 34., Ginola v 81., Valdo v 89., Kombourae in Zamotano (Real) v 90. min. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV V polfinale pokala pokalnih zmagovalcev se je uvrstil tudi moskovski Spartak, ki je sinoči s 3:1 (1:1) premagal Feyenoord. Za Spartak je prvi gol že v 5. minuti dosegel Karpin, Kiprich pa je v 14. minuti za goste vzpostavil rezultat 1:1 iz prve tekme. Vse je kazalo, da bo potrebno odigrati podaljšek, ko je Ledjakov v 80. minuti povedel Spartak spet v vodstvo, Račenko pa je potrojil v zadnji minuti. POKAL PRVAKOV Milan je v sredo proti Portu dosegel ze osmo zaporedno zmago v tem pokalu, kar je nov svojevrsten rekord nepremagljive armade trenerja Capella. Kljub temu si Milančani v skupini B še niso zagotovili končnega prvega mesta, saj tudi Goteborg ne popušča in je z gladkim 3:0 (zadetki Nilssona, Ekstroma in Martinssona) ugnal Eindhovna. Milan in Goteborg se bosta v Gotebo-ru pomerila prav v prihodnjem, predzadnjem kolu (7. aprila), Milančane pa že zdaj skrbi, kako bodo nadomestili kapetana Bare-sija, ki bo diskvalificiran. V skupini A bo prav tako odločilno prihodnje kolo, v katerem se bosta v Marseilleu pomerila 01ympique in Rangers, ki si na lestvici po štirih kolih delita prvo mesto s šestimi točkami. KOŠARKA / PORAZ RIMA Philipsu (38 točk Djordjeviča) Koračev pokal Na finalu »eurocluba« bo Italijo zastopal Benetton MILAN - Včeraj so podelili tudi letošnji Koračev pokal. Zmagovalec je milanski Philips, ki je v drugi tekmi premagal Virtus iz Rima s 106:91 (62:42), uspešen pa je' bil že na prvem srečanju v Rimu (95:90. V Milanu je bil daleč najboljši na igrišču Djordjevič, ki je dosegel 38 košev. Rimljani so bili branilci pokala, vendar so prvi polčas odigrali izredno slabo, saj so ze zgubljali za 20 koše. V 2. delu jim je uspelo razliko zmanjšati na 9 točk, nato pa jim je zmanjkalo moči. Radja je dal 15 točk. Skansijev Benetton pa je četrti finalist zaključnega turnirja za naslov evropskega klubskega prvaka, ki bo od 13. do 15. aprila v Atenah. V tretji odločilni tekmi je namreč Benetton v Trevisu premagal Scavolini s 77:58 (37:25), v polfinalu pa se bo v Atenah srečal s Paokom iz Soluna. Benetton bo tako edina italijanska ekipa na final four. Po Realu in Paoku se je na finalni turnir četverice, uvrstil tudi Zdovčev Limoges, ki je v odločilni tretji tekmi premagal 01ympiakos iz Aten s 60:58 (34:31). Tekma je bila ves čas izenačena in Grki so 8 minut pred koncem vodili s 50:47. Nato pa so domačini s tremi trojkami Younga in košem Zdovca povedli z 58:50. 40 sekund pred koncem je Tarlaš izenačil, nato pa je For-te že po 6 sekundah metal za 3 točke in zgrešil. Grki so ujeli žogo in jo takoj nato spet izgubili, Jure Zdovc pa je nato skoraj 30 sekund sam vodil napad Limogesa in 2, 8 sekunde pred koncem tudi dosegel zmagoviti koš. Philips - Virtus 106:91 (62:42) PHILIPS: Djordjevič 38, Portaluppi 2, Sam-bugaro, Pittis 21, Davis 15, Alberti 4, Riva 16, Pessina 10, Baldi. VIRTUS: Busca 15, DelVAgnello 21, Croce, Tolotti 4, Premier 4, Fantozzi 13, Rolle 4, Niccolai 15, Radja 15. Benetton - Scavolini 77-58 (37:25) BENETTON: Mina 13, Iacopini 13, Kukoč 22, Ragazzi 7, Vianini 16, Rusconi 6. SCAVOLINI: Work- man 20, Gracis 5, Ma-gnifico 2, Boni 5, Rossi 4, C. Mvers 4, P. Myers, Zampoiini 11, Costa 7. Limoges - Olvm-piakos 60:58 (34:31) LIMOGES: Forte 7, Verove, Dacoury 4, Young 30, Zdovc 5, M’Bahia, Buter 2, Bilba 12, Redden, Duppras. OLVMPIAKOS: Elli-niaidis, Sigolas 6, Papa-dakos, Kambouris, Pa-spalj 14, Moraitis, Tomič 4, Tarlač 13, Stana-tis, Derry 21. JNTERVJU / IVICA OSIM, BIVŠI TRENER JUGOSLOVANSKE REPREZENTANCE KOŠARKA / STEFANEL PREIZKUSIL NOVEGA TUJCA »To, kar se zdaj dogaja v Sarajevu, je kalashofa« Maja Maršičevič BEOGRAD - Zveni neverjetno, je pa res. Njegova ekipa že 13 kol ne ve za poraz (12 zmag in 1 remi), trener pa je žalosten. Gre za Ivico Osima, nekdanjega selektorja jugoslovanske nogometne reprezentance, ki od lani sedi na klopi večkratnega grškega šampiona Pa-nathinaikosa. »Zena in hčerka sta še vedno v Sarajevu in to me »ubija«. Včasih se slišimo in to mi vlije novega poguma, čeprav je vse, kar se dogaja v Sarajevu, katastro-lalno, ljudje umirajo od lakote in mraza« - je na začetku pogovora povedal Ivica Osim. Čudno, da niste uspeli izvleči družine iz tega Pekla? »Bil sem v Sarajevu, ko se je vojna začela. Zena in hčerka nista hoteli 2 menoj, ker sta razmišljali tako kot jaz, da bodo spopadi trajali le nekaj dni. Za razliko od njiju je šel mlajši sin z menoj v Beograd, kjer sem v tem času treniral Partizana. Nobeden, prav nobeden, ki je vsaj kratek čas živel v Sarajevu, ni niti slutil, do kakšnih razsežnosti se bodo raz- plamteli spopadi. I danes, več kot leto kasneje, ne morem v ti> da se vse to doga mojem mestu..« Sest let ste sedel klopi reprezentance goslavije. Pred e1 pskim prvenstven: Švedskem pa ste dali Poved? »Kaj mi je preostalo drugega. Kako naj vodim reprezentanco, ko rušijo moje mesto. Slo je za moralno dejanje. Kot športniku mi je žal, ker reprezentanca ni sodelovala v zaključku EP. Fantje bi si to povsem zaslužili. Ce bi ostali v taki sestavi, ki je začela kvalifikacije, s Hrvati in Slovenci, bi lahko naredili čudež. Kakšno ekipo smo imeli: Stojkovič, Mijatovič, Pro-sinečki, Boban, Baždare-vič, Jugovič ...Tako pa je, ne samo v nogometu, ampak v celotnem športu na prostorih nekdanje Jugoslavije, nastala velikanska izguba. Tudi reprezentance v drugih športih so zdaj razkosane in kvaliteta je veliko slabša, kot je bila prej.« V Partizanu ste bili trener treh slovenskih reprezentantov: Novaka, Milaniča in Zahoviča? »Sodelovanje s Partizanom mi je ostalo v prijetnem spominu. Ko sem bil v Partizanu, ni prihajalo do nobenih sporov in nesporazumov, ne z upravo, ne z navijači, ne z igralci. Vsi so bili zelo korektni. To se nanaša tudi na Slovence, Novaka, Milaniča in Zahoviča, na vse tri, saj so sijajni fantje in odlični nogometaši. Nikoli ne bom pozabil pogovora z Novakom in Milaničem po zmagi v finalu pokala nad Crve-no zvezdo.« Iz Beograda ste odšli v Atene? »Imel sem nekaj ponudb, pa sem se vseeno odločil za Atene. Pa-nathinaikos spada v evropski vrh in v veliko čast mi je, kot slehernemu trenerju, da lahko vodim tak klub. Res so Atenci v zadnjih letih nekaj popustili, še zmeraj pa imajo podobo evropskega kluba. Potrudil se bom, da si bomo čim prej povrnili tudi nekdanji ugled.« V Atenah ste slabo začeli... »Potreboval sem nekaj časa, da spoznam moštvo. Poleg tega sem imel probleme s sestavo. Argentinec Boreli se ni pojavil na začetku priprav. Prišel je šele kasneje. Imeli smo tudi precej poškodb.« V zadnjih kolih ste samo zmagovali. Kaj takega v Grčiji ne pomnijo. »Odkril sem skupino igralcev, ki razmišljajo na podoben način in to je pripeljalo do rezultata. Seveda pa je treba odigrati še kar precej tekem, zato je prezgodaj govoriti o tem, da že ta niz pomeni nekakšno trofejo.« V grškem nogometu je malo Slovencev. »Kot mi je znano, je tu samo Janez Pate, ki igra v Peirikosu. To ekipo je pred kratkim prevzel nekdanji trener Vojvodine Jovan Kovrlija. Veliko dela imam s Pa-nathinaikosom, tako da ne spremljam veliko igre drugih klubov. Kot lahko razberem iz časopisov, sklepam, da igra Pate solidno. Smelt Olimpija brez težav ugnal Stefanel Frozier bo morda zamenjal Englisha Johnson Frozier je dal 10 točk (f. Križmančič/KROMA) Smelt Olimpija - Stefanel: 73:56 (37:28) SEŽANA: športna dvorana, 300 gledalcev, sodnika Limbič in Lušin (Ljubljana) SMELT OLIMPIJA: Horvat 8 (2:2), Danev 6 (2:2), Setina 5 (1:1), Cooper 8 (4:6), Tušek 7 (3:3), Hauptman 5, Kraljevič 6 (0:1), Gorenc 17 (2:4), Djurišič 11 (1:3). STEFANEL: Bodiroga 15 (4:4), Pilutti 8 (2:2), De Pol 8 (1:5), Bianchi 3 (1:1), Alberti 8, Mene-ghin 2, Pol Bodeto 2, Fra-zier 10 (2:2) V mednarodni prijateljski košarkarski tekmi so ljubljanski košarkarji nepričakovano precej visoko premagali tržaškega prvoligaša, ki je nastopil brez treh igralcev, Fučke, Englisha in Cantarella. Ljubljančani pa so igrali brez bolnega centra Slavka Kotnika. Tekma je bila zares prijateljskega značaja, trenerja pa sta pred zaključnimi dvoboji v obeh prvenstvih izpro-bala tudi nekatere taktične variante. Smelt Olimpija je pričela v postavi Horvat, Hauptman, Kraljevič, Gorenc in Djurišič, ki je vodila od prve do zadnje minute in na koncu zmagala s 17 točkami razlike. Pri Ljubljančanih je bil najboljši mladi Boris Gorenc, ki je bil tudi najboljši strelec, v obrambi je odlično igral Žarko Djurišič, razveseljivo pa je predvsem, da se je vrnil »tretji center« Mario Kraljevič. Splitski košarkar je po poškodbi hrbtenice počasi začel intenzivno trenirati in igrati. Dušan Hauptman je tokrat dobil malo manj priložnosti, Setina, Tušek in Danev pa so jo kar dobro izkoristili. Pri Tržačanih se je zdelo, da bi lahko Bodiroga, če bi igral le za sebe, dosegel 30 točk in ne 15, videli smo Meneghi-na, za Stefanel pa je včeraj prvič zaigral ameriški center 205 cm visoki Johnson Frazier, ki je dosegel 10 točk, vendar s svojo igro ni navdušil. Frazier je prišel v Trst včeraj popoldne. To j en je 5. 7. 1970 v Little Rocku, visok je 205 cm in tehta 120kg. Za Stefanel bo registriran začasno in bo morda nadomestil poškodovanega A. J. Englisha. Na tekmi je bil tudi selektor slovenske državne reprezentance Janez Drvarič, katerega so zanimali predvsem kandidati za reprezentanco, ki bo nastopila v kvalifikacijah za EP letos v Nemčiji. (Jure Zorčič) NOVICE Hokejsko SP skupine C Slovenija - Kazahstan 4:0 (0:0, 0:0,4:0) Reprezentanca Slovenije je vCeraj premagala Se Kazahstan in se bo danes ob 20.uri v Dvorani Tivoli pomerila z reprezentanco Latvije za vstop v nedeljski finale, ki bo odločal, kdo bo prihodnje leto igral v B skupini. Prost oproščen PARIZ - Na zasedanju mednarodne avtomobilistične zveze (FISA) v Parizu so Alaina Prosta, ki je bil obtotožen blatenja vodstva FISE, oprostili. Prost se je že pred tem za vse obtožbe, ki jih je izrekel, opravičil. Grozila mu je kazen prepovedi nastopanja na vsaj eni izmed prihodnjih dirk. Po zasedanju je Prost izjavil: »Vesel sem,' da se je obdobje mučne negotovosti končalo. Sedaj imam v mislih samo še naslednjo dirko v Braziliji.« Prvi spopad Induraina, Bugna in Chiappuccija PARIZ - Miguel Indurain, Gianni Bugno in Clau-dio Chiappucci, trije najboljši kolesarji na svetu, se bodo prvič letos pomerili na mednarodni dirki 27. in 28. marca. Dirka v južni Franciji, ki šteje tudi za neuradno svetovno prvenstvo v Sprintu, bo potekala v treh etapah; ena bo ravninska, ena gorska in ena kronometrska. Štirje kolesarji, ki so v prejšnjih letih že zmagali na tej dirki, so Spanec Indurain, Francoza Jean-Francois Bernard in Laurent Fignon ter Irec Stephen Roche. Toda največja pozornost bo veljala veliki trojici: svetovnemu prvaku Italijanu Bugnu, njegovemu rojaku Chiappucciju in številki ena svetovnega kolesarstva, Indurainu. Prva etapa v soboto od Valreasa do Apta bo dolga 183 km, v nedeljo zjutraj bo sledila preizkušnja po Alpah od Carpentrasa do Cheval Blanca, popoldne pa 12, 5 km dolgi kronometer v Avignonu. Meneghin bo v nedeljo odigral 800. tekmo v A ligi BOLOGNA - Dino Meneghin (43 let) bo v nedeljo odigral 800. prvenstveno tekmo v italijanski A ligi. Debitiral je v sezoni 66/67 v dresu Vareseja, s katerim je igral 15 let, devet let je nato branil barve Milana, v zadnjih treh sezonah pa igra v Trstu za Tanjevičev Stefanel. Po številu prvoligaških nastopov je Meneghin, kajpak, daleč pred vsemi. Na drugem mestu je s 692 nastopi zdaj že »upokojeni« Pierluigi Marzorati, ki je bil vedno »zvest« Can-tuju, tretji je Renzo Vecchiato (677), ki pri 38 letih še igra v A-2 ligi v Forliju, četrti (640) je član Sca-volinija, 36-letni Domenico Zampoiini, petou-vrščeni Marco Bonamico (36 let, 625 nastopov) pa igra zdaj v Vidmu v drugoligaški konkurenci. Danes moški smuk za SP KVITFJELL - Po zapletih v Sierri Nevadi se beli cirkus seli spet na Norveško, kjer bodo prihodnje leto potekal boj za olimpijske kolajne. V Kvitfjellu bo že danes na sporedu smuk za moške, ki bo nadomestil razveljavljeni smuk iz Aspna (ZDA), jutri bo smuk, ki je bil že tako ali tako na programu, v nedeljo pa še superveleslom. Po trditvah nekaterih smukačev je smukaška proga v Kvitfjellu ena najlepših prog, na katerih so pripravili tekme za SP. Vodi Švedska STOCKHOLM - V sredo je na edini tekmi končnice svetovnega prvenstva za rokometaše Švedska premagala Nemčijo s 24:16 (9:7).Vrstni red: Švedska 8, Rusija 7, Nemčija 6, Danska 3, Islandija 2, Madžarska 0. Beckerje zbolel KEY BISCAYNE - Rezultati teniškega turnirja Lip-ton z nagradnim skladom 3 milijone dolarjev: moški - 3. kolo: Sampras (ZDA, 2) - Tarango (ZDA) 7:6 (7:4), 6:3, Kulti (Sve) - Becker (Nem) w. o. (zaradi bolezni), Stich (Nem, 9) - Krishnan (Ind) 6:3, 3:6, 6:4, Forget (Fr, 13) - Boetsch (Fr) 7:5, 6:2, VVashing-ton (ZDA, 14) - Santoro (Fr) 7:6 (7:4), 6:3, Medvedov (Ukr) - Haarhuis (Niz) 6:4, 6:4; ženske - 4. kolo: Sanchez Vicario (Spa, 2) - Zvereva (Belorus, 14) 6:4, 2:6, 6:3, M. J. Femandez (ZDA, 5) - McNeil (ZDA, 13) 6:4, 7:6 (7:1), Tauziat (Fr, 8) - Garrison Jackson (ZDA) 6:4, 5:7, 7:5. Konec tekaškega Alpskega pokala CAMPRA - V tem švicarskem mestu bodo jutri in v nedeljo zadnje tekme Alpskega pokala. Jutri bodo tekli člani na 30, mladinci na 20 ter članice na 10 kilometrov. V nedeljo bodo štafetni teki. Za Slovenijo bodo nastopili: Joško Kavalar, Robert Kerštajn, Tomaž Globočnik, Marko Dolenc, Matej Soklič, Ivan Marič, Peter Torkar, Nataša Lačen, Andreja Grašič in Vesna Dolenc. Rokometni pokal prijateljstva TRST - Ta teden so se v okviru mednarodnega rokometnega turnirja za Pokal prijateljstva odigrali dve srečanji četrtega kola in eno iz petega kola in sicer: Lelio Team - Izola 22:22, Andor Jadran B -Kras Trimac 29:16, Titanic Sežana - Kras Trimac 30:22. Tržaški Lelio Team in mladinska postava Izole, ki sta edini ekipi, ki doslej še nista dosegli zmage, sta v medsebojnem obračunu igrala neodločeno po dokaj razburljivi tekmi. Bolj dolgočasno je bilo v Hrpeljah, kjer je drugo moštvo Andor Jadrana visoko odpravilo Kras Trimac. Zamejski rblcometaši so nastopili v okrnjeni postavi in niso bili kos razigranim jadranovcem, ki so izrabili priložnost za trening protinapada. Sežanski Titanic je imel na sporedu srečanje z videmskim CUS Udine, ta tekma pa je bila preložena. V zameno so Sežančani gostili Kras Trimac, s katerim bi se morali srečati v naslednjem kolu. Kras Trimac je tako doživel še en poraz in čeprav je končna razlika v golih precejšnja, je treba priznati, da so Krasovi rokometaši to pot pokazali boljšo igro. Sežanski Titanic pa ostaja še vedno nepremagan na vrhu lestvice. Začasni vrstni red: Titanic Sežana 8, Andor Jadran 6, CUS Udine 4, Kras Trimac 4, Izola in Lelio Team 1. (Pjotr) r —I \g a riHn i M VAS STIK Š1B$Sm IššS^SšiŠSiš mSsir,' :-s^ NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL 067/73373 FAKS 067/31202 Gledališča Slovenija titilLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21.30 (Klub CD) Rufus -Pariš la uit. Rufus je čudovit igralec, ki je začel v Cafe „e la Čare. ”Qui vous savez” je bleSCeCe zaigran °Pe man show”, v kAterem zadene v Črno brez n^.aSania- Vstopnina je 1000 SIT. JUTRI: ob 20 uri (Štihova dvotrana) P. Shaffer: nK,a hl Lustmk- Vstopnice 500 SIT. p i. uri (Kosovelova dvorana) Hamlett koprodukcija Glej in CD. Vstopnice 400 V PRIHODNJIH DNEH: 21. in 22. t. m. ob 21. 1 (Kosovelova dvorana) Hamlett Packard. Vstopnice 400 SIT. 21. t. m. ob 18. uri, 25. t. m. ob 20 uri (Štihova SO^SIT^ ^ Shaffer: Peticija in Luštrek. Vstopnice Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 19. uri H.Ibsen: Peer Gvnt. Za izven m konto. Ob 20. uri (Mala Drama) A. Nicolaj: Prva klasa. lzven in konto. JUTRI: ob 19.30 J.B.Moliere: Svatba po sili. izven. neDb20.uri (Mala drama) M.Qad: Samo igra je in Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter nro pred predstavo na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 16.30 uri Čudežni mandarin in a,aje,n- Za red Petek, izven in konto. J UTRI: ob 19. uri Golob: Krpanova kobila. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med • m 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in ll. uro. MESTNO gledališče ljubljansko DANES: ob 19.30 E.Flisar: Kaj pa Leonardo? Za izven in konto. JUTRI: ob 19.30 G.Zabori: Goldbergove varia-ije. Za abonma Repriza in izven. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in mo pred predstavo na tel. 061/210-852. šentjakobsko gledališče JUTRI; ob 19.30 uri J.Anouilh: Ljubi tički (vse podrekajo). Premiera. Za abonma premierski in zven. Režija Jurij Souček, prevod Aleš Berger, r.Ce?.a Bojan Kapelj, kostumi Breda Kapelj. Igrajo: J rij Souček, Klemen Dobrota, Mojca Brezar, aja VVernig, Zoran Močnik, Mojca Korbar-n3P?var' Bojan Vister, Katarina Batagelj, Tina “m, Tatjana Rebolj in Tone Bertoncelj, v PRIHODNJIH DNEH: 21.t.m. ob 16. uri 'Jfmiuilh: Ljubi tički (vse podrekajo) Abonma en Nedeljski popoldanski in izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom pred-ave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve 061 /312;d Predstavo- Rezervacije po telefonu SL°vENSKO mladinsko gledališče v PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. ob 20. uri ple-ples)>reStaVa sknpine Matjaža Fariča DERR (Poto- CELJ1 SLG CELJE DANES: ob 11. uri P. Comeille: Odrska utva-zein 0mna za ^re<^ni° š°l° za gostinstvo in turi- JUTRI: ob 17.uri P.Corneille: Odrska utvara, a abonma Sobota popoldan in izven informacije na tel. 063/25-332. KRANJ Prešernovo gledališče DANES: ob 15.30 R.Cooney: Zbeži od žene, "djucena predstava za Gimnazijo Jesenice. 7 vi. 1930 uri R. Cooney: Zbeži od žene. akljucena predstava. JUTRI: ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od že-e’ zaključena predstava. V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. ob 19.30 uri ^Cooney: Zbeži od žene. Predstava je zakljuCe- Informacije na tel. 064/222-681. jjOVA GOPICA PRIMORSKO dramsko gledališče DANES: ob 20. uri (Solkan) L.Pirandello: e55k IV. Za red Petek in izven.. JUTRI: ob 20. uri (v Solkanu) L.Pirandello: enrik IV. Za red Sobota in izven. Informacije na tel. 065/25-326, 25-328. Furlaniia-Juliiska krajina TRSI kulturni dom ir^ PRlHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob • uri (abonma Red I) - Thornton VVilder - Nase mesto. Režija Adrijan Rustja. onovitvi v sredo, 24. t. m. (abonma Red H) v Četrtek, 25. t. m. (abonma Red I), ob 16. uri. gledališče rossetti 2 ; PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob FTK ° enkjatna predstava Stalnega gledališča n ”^mmi devo dirvi«, poezije in proza Patra p" . Turolda. Koordinacija in dramatizacija P . ---ivuuiuillčiuijčl 111 UlčlllldllZ.clL;iJti no Bordon. Nastopa Roberto Sturno. Predsta- Rossetti (tel. 54331). o ^ PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. -naro Massimini - »My fair lady«. Predstava en abonmaja. Za abonente popust. Predpro-)a vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti nis-Dr^prednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice NAPOVEDUJEMO: od 30. t. m. do 1. aprila j J ovanje gledališke skupine Teatro Eliseo z °fn. Thomasa Bernharda »II nipote di Witt-5 nstem«. Rezija Patrick Guinand. V glavni vlo-ab nastoPa Umberto Orsini. Predstava izven vqt°nm.aia, za abonente-popust. Predprodaja p 0P(1JC in rezervacije pri osrednji blagajni v ti (tel1543630063J m v gledališču Rosset- DVORANA tripcovich 2qV PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob un bo na sporedu premiera Donizettijeve RPare Lucia di Lammermoor. Dirigent Lii Jia. tja Patrizia Gracis. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. gledališče cristallo la contrada DANES: ob 20.30 ponovitev John Osborneje-j- ?a °eJa »Ricorda con rabbia», v izvedbi gleda-R n- s*mpme H Palcoscenico iz Imperije. Režija r. ,..Ieg° Pesaola. Del izkupička te predstave gre trpKa^S^emu združenju slepih, da kupi prepo-r J11 računalnik. Ponovitev jutri ob 20.30 tpredstave bodo trajale do 21. t. m.). GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO Ul. Ananian 5 DANES: ob 20.30 Carlo Goldoni - »La časa nova«, v izvedbi gledališke skupine Ex Allievi del Toti. Režija Bruno Cappelletti. Ponovitvi v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. MIUE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., ob 21. uri začetek niza komičnega teatra. Na sporedu bo »La signorina Papillon«, ki jo je napisal in režiral Stefano Benni. V glavnih vlogah Antonio Catania in Gigio Alberti. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m., ob 20.30 - Plexus T S.r.l. - 11 mi-stero dei bastardi assasini Roberta Thomasa. Režija Guglielmo Ferro. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 - Arthur Schnitzler - Reigen. Ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 15. uri. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 21. t. m., ob 11. uri Matinee zu Jesus Christ Superstar. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Jurij Simonov. Solista: Zoran Markovič, kontrabas in Igor Ozim, violina. Program: Ramovš, Čajkovski, Beethoven. Vstopnice 300, 400, 500 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 25. in 26.t.m. ob 19.30 uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Christopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D.Zebre, A. Skrja-bin. 30.t.m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus . Program: Haydn, Beethoven, Rossini, Bartok. Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju sveh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 19.30 uri zborovski koncert Mešanega pevskega zbora Obala Koper. Dirigent Wal-ter Lo Nigra. Vstopnice 250 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 11. uri koncert Orkestra slovenske policije. Dirigent: Milivoj Surbek. V organizaciji Festivala Ljubljana 23. t. m. ob 20. uri koncert iz cikla Pro Musiča: Gabrieli Quartet in Tartini kvartet. Informacije na tel. 061/150-155. KLUB K4 DANES: ob 22. uri Pankovv. Vodilna skupina italijanskega tehno corea kot gostje petkovega Dance Machines. V PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m. ob 22. uri Djihad VVarriors jezdijo na Divji zahod . 25.t.m. ob 21.uri Hamisc Imlach/Muriel Gra-ves. Škotski folk zabavnjaki. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. KRIŽANKE V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. obl9.30 uri (Viteška dvorana) koncert iz cikla GM Oder 92-93. Nastopata petnajstletni klarinetist Mate Beka-vac iz Ljubljane in sedemnajstletna pianistka Adriana Magdovski iz Maribora. Koncert bi moral biti 24. februarja, a je bil zaradi bolezni izvajalcev odpovedan. Informacije GMSlovenije, Kersnikova 4, Ljubljana, tel. 061/322-367. SLOVENJ GRADEC SREDNJA SOLA JUTRI: ob 18. uri Občinska revija odraslih pevskih zborov Koroška poje. Informacije na tel. 0602/42-660. HRASTNIK GLASBENA SOLA DANES: ob 18. uri spomladanski koncert učenčev glasbene Sole Hrastnik. Sodelujeta otroški in mladinski pevski zbor OS Hrastnik. VELENJE DOM KULTURE JUTRI: ob 19. uri VeCer ljudskih pesmi in viž. Vstopnice lahko kupite v preprodaji v Domu kulture ali uro pred pričetkom prireditve. Vstopnice 250 SIT. Furlanija-Julijska krajina TRST Razne prireditve Slovenija Ljubljana CANKARJEV DOM DANES IN JUTRI: zborovski seminar v sodelovanju z ZKOS, Antologija slovenske zborovske glasbe. Informacije ZKOS tel. 061/151-028. NARODNI MUZEJ V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Tavristi. Predaval bo Dragan Božic. 26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 18. uri pogovor o gledališču s scenografko in režiserko Meto Hočevar. Prireditev bo zaključena z družabnim večerom. 30.t.m. ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka. Infiormacije na tel. 061/225-632. KLUBK4 JUTRI: ob 18. uri Boljsji trg. V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 20. uri Praznovanje pomladi. VeCer duhovne družine z gosti. Slovo od New Agea. VroCi telefon Kluba K4: 061/113-282. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri bo Literarni večer s pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja. CELJE DVORANA SPODNJEGA GRADU JUTRI: Veronika - predstava v izvedbi Plesnega foruma Celje. SLOVENJ GRADEC ŠPORTNA HALA DANES: ob 20. uri velika zabavna prireditevv Pomlad ’93 na Koroškem. Sodelovali bodo: Moped Show, Miša Molk, Pop Design, Čudežna polja, Vindy, Sanja Doležal. ŽALEC DOM n. SLOVENSKEGA TABORA JUTRI: ob 18. uri prikaz godovanja- ofiranja-rešitve Na zdravje, Jože! Furlanija-Julijska krajina TRST POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., od 9. do 13. ure zasedanje »Mai piu razzismo«. Zasedanje organizirajo sindikati CGIL-CISL-UIL in Združenje bivših deportirancev ANED pod pokroviteljstvom tržaške občine. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 11. in 18. uri (Linhartova dvorana) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo Milana Jesiha: Cesarjeva nova oblačila. Vstopnice 300 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11. in 17. uri S. Makarovič: Ko- renčkov palček. ZA izven. Tel 061/314-789, 314-966. KU FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 17. uri Trie TraC v izvedbi LS Fru Fru. Informacije na tel. 061/332-288. KULTURNICA VALENTIN VODNIK V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo ob 16.uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno šolo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK DANES: ob 11. in 17. uri S. Makaroviče: Gal med lutkami. Dostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane. KRMIN DANES: ob 9.30 H.C. Andersen: Slavček. Gostuje PDG Nova Gorica. STEVERJAN DANES: ob 11.15 H.C.Andersen: Slavček. Gostuje PDG Nova Gorica.. GLEDALIŠČE MIELA JUTRI: ob 21. uri koncert foklorne, irske in keltske glasbe »V pričakovanju pomladi«, ki jo organizira Robin Hood Folk Country Club. Izkupiček koncerta je namenjen Centru za narkomane don Mario Vatta. GLEDALIŠČE ROSSETTI JUTRI: ob 21. uri celovečerni koncert Ornelle Vanoni. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Tržaški Trio. Na programu Brahms in Ravel. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. BBC CLUB Ul. Donota DANES: ob 21. uri koncert kvarteta Sandra Gi-bellinija in Andrea Massaria. MIUE GLEDALIŠČE VERDI JUTRI: od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopil bo saksofonist Maceo Parker & The Roots Re-visitated. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. AJDOVŠČINA KULTURNI DOM JUTRI: ob 10. in 11. uri B.A.Novak: Stotisocno-ga. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 16. uri Naredimo lutkovno predstavo. Ob 18. uri Mojca Pokrajculja. Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija - Julijaska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Režija Vladimir Jurc. Ponovitvi v soboto, 27. t. m., ob 20. uri in v sredo, 31. t. m., ob 11. uri. GORICA KULTURNI DOM-GORICA DANES: ob 9.30 v Krminu (osn.sola in vrtec Plešivo) in ob 11.15 v Steverjanu - gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z otroško igro H.C. Andersena »Slavček«. Režija Marko Sosič. Nastopata Nevenka Vrancic in Tone Solar. Glasba Aleksander Vodopivec, kostumi Giuliana Gerdol. Predstavo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom Gorica, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Razstave Slovenija UUBUANA CANKARJEV DOM Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, NataSa Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-Simoncic. MESTNA GALERIJA Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid. Do 31. t.m. je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega Španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, Waldo Ba-lart, Jose Maria Iglesias, Ju-lian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. Informacije na tel. 212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka -Doke. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij Andrea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. KULTURNI DOM spanski borci Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA . Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. KIC KRIŽANKE Na ogled je razstava Plečnikova lectarija. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. “KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Marka Butine. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled je razstava del Andreja Pavlica. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. ŠEMPETER PRI GORICI KLUB CRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikulica. Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. KOSOVELOVA KNJIŽNICA Do konca meseca bo na ogled slikarska razstava umetnika Toneta Lapajne. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA DANES: ob 18. uri otvo- ritev razstave beneških umetnikov v Sloveniji. Ogledate si lahko dela: Gianni Balus, Giovanni Car-lig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgbach, Alessio Pe-tricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniski dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta. BLED viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. ART LIGHT HALL Trg. S.Giovanni 3/I.nadstr. Danes ob 18. uri bodo odprli razstavo Alessandra Fogarja z naslovom »Fele», ki bo na ogled do 27. t.m. z naslednjim urnikom: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 26. t. m. razstavlja tržaški slikar Marino Sor-mani. ART GALLERY Ul. S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albil-los, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti. GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. TRBOVLJE GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELISKARJ Do 31.t.m. je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni! PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. F-jk TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella. KULTURNI DOM Danes ob 18. uri otvoritev razstave »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER GOETHE INSTITUT Ul. Coroneo 15 Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/VVorte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-19. GALERIJA ARTE 3 Ul. delVAnnunziata 6/b (Trg Hortis) Se danes je na ogled razstava Valeria Cugia di Sant’Orsola. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. GALERIJA LE CA-VEAU Ul. sv. Frančiška 51/A Se danes je na ogled je razstava olj Roberta Dolsa »Atmosfere«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30. STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. ure. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Mi-ramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. St. 040/224147. POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria V torek, 23. t. m., ob 11. uri otvoritev fotografske razstave o nacističnih taboriščih »Mai piu razzismo«. RICMANJE Baragov dom Danes, ob 18. uri odprtje razstave »Ricmanjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patro-na, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ric-manjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12, 15-17. GORICA Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme Zidovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Rispar-mio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške le-tovisearske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene naj-lepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Oli- POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa phi-losophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926). ŠPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure. ČEDAD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca. VIDEM GALERIJA DEL CEN-TRO Ul. B. Odorico da Pordenone 3 Se danes razstavlja svoje risbe Giancarlo Bonacorsi. Urnik: 17-19, ob sobotah 10-12, 17-19.30. RUBRIKE Petek, 19. marca 1993 IZLET ZA KONEC TEDNA Dario Cortese Na robu Bele krajine Pogled na belokranjsko obrobje ob Semiču je razdvojen med slikovito naravo na eni in težavami sodobnega sveta na drugi strani -Vinogradi in valovite planjave pa skušajo omiliti ta razkol Verjetno ni lepšega pogleda na Belo krajino, kot je tisti, ki se odpre, ko vlak zapelje iz predora v Semič. Toda, kdo se danes še vozi z vlaki? Vendar, zakaj pa ne - enkrat se lahko odpravimo na pot z vlakom, čeprav nam v tem primeru ni vse tako lahko dostopno kot v avtomobilu. MogoCe prav zato lahko Se bolje spoznamo pokrajino in srečamo več ljudi, ti so v Beli krajini vedno prijazni. če se peljemo z vlakom, se moramo resda omejiti na okolico Semiča, venar je tudi tu dovolj zanimivosti, ki obetajo pester dan. Semič se razteza pod strmimi pobočji hribov Semenič (590 m) in Smuk (546 m). Obdajajo ga vinogradi, ki dajejo vrhunsko vino, zaradi vinskih trt in zidanic pa ima ta kraj poseben čar. Semiško vino je bilo poznano že v času Valvasorja. Kraj ima zanimivo zgodovino. Svojčas je bil zaradi številnih sejmov tržno središče Bele krajine. Nad njim so imeli dolgo časa oblast Semeniči, in to v dobesednem pomenu te predložne zveze, saj je njihov grad najprej stal na istoimenskem hribu nad Semičem, kasneje pa so postavili novega na Smu- Izvir Krupe je najbolj onesnažen izvir na svetu ku. Mimo njegovih razvalin drži cesta na vrh hriba, vendar o tem kasneje. V tem kraju stoji baročna cerkev sv. Stefana, ki je umetnostni spomenik. Njena predhodnica je bila v času turških vpadov utrjena z močnim taborskim obzidjem. Krajevna znamenitost je tudi velika lipa v bližini železniške postaje. Njen prsni premer znaša sedem metrov in tričetrt, kar je dovolj, da slovi kot najdebelejša lipa v Beli krajini. V bližnji okolici je najbolj znamenit mitrej pri Rožancu, Ob cesti v Črnomelj se malo pred Lokvami odcep usmeri v vasico Rožanec, iz katere nas smerokazi kmalu pripeljejo do nenavadnega mesta v gozdu. To je kraj, ki zahteva samoto. Med skalnimi bloki, bršljanom in drevjem je staro rimsko svetišče boga Mi- tre, ki je nastalo ob nekdanji rimski poti. V steno je vklesan relief, ki bi ga težko razvozlali brez pomoči pojasnilne table. Izvira iz tretjega stoletja našega štetja, bog Mitra pa nam v domači Beli krajini vsaj za trenutek ukrade misli in jih odnese v oddaljeno Perzijo, iz katere so rimski vojaki prinesli mitraizem. Da si ne bi nakopali orientacijskih težav, si pred raziskovanjem teh krajev priskrbimo novo izletniško karto Kočevsko (1:50.000), na kateri je tudi obrobje Bele krajine, v istem merilu nam pomaga tudi karta občine Črnomelj oziroma stran 189 Atlasa Slovenije. Ce jo mahnemo z železniške postaje proti dva kilometra oddaljenemu središču mesta, se ni bati, da bi se naveličali pogledov na vinograde in druge krajevne posebnosti. Se lepši razgled pa nam ponuja pot na Smuk. Po ozki cesti, ki vodi iz Gabra pri Semiču, je planotast vrh dostopen tudi z avtomobilom in je priljubljena izletniška (ker na vrhu stoji lovski dom, pa za nekatere tudi pivska) točka. Kot vzletišče ga cenijo jadralni padalci. Od omenjene ceste se pod Zahodni rob Bele krajine, v ozadju sta Semenič in Smuk (Obe fotografiji: Dario Cortese) Semeničem odcepi v lepo starodavni kolovoz, po katerem se najlepše pride na vrh, pa tudi več časa za obširne razglede bomo imeli, kot pa na vijugavi vožnji z avtom. Na vrhu nekatere najbolj pritegne razgled na goste gozdove Kočevskega Roga ali pa pogled navzdol po Beli krajini, druge pa »tekoči« problemi usmerijo na drug naslov. Nedaleč od tega stoji cerkev sv. Lovrenca iz 17. stoletja, malo pod njo pa so razvaline gradu Smuk. Tih sprehod med kamnitimi zidovi, med katerimi se bohotijo drevesa, razživi domišljijo. Na travnikih pri razvalinah bi najraje spet ugledali grajsko življenje, zidove pa pre- krili s stropom, ometom in mednje vnesli življenje, vendar je dandanes edina streha nad njimi širno nebo. Pot navzdol je prav lagodna, seveda tudi na račun razgleda na Belo krajino, ki ves čas leži pod nami. Iz Semiča si lahko privoščimo še uro hoje do Krupe. V ta namen izbiramo med kolovozi ali ozkimi cestami, ki peljejo do te vasice prek valovitih belokranjskih planjav. Mogoče jo je najlepše ubrati kar po kolovozu proti Vinj emu vrhu, do slikovite cerkvice sv.Trojice in od tam do Krupe. Seveda, motorizirani turist se bo peljal, vendar ne po tej poti. Cesta iz vasi se spusti prav do izvira, ob katerem stoji velika žaga- Močan kraški izvir pod steno je izredno slikovit, vendar se ne moremo znebiti občutka, da je okrog nas nekaj narobe. Krupa: opomin. Je naj večji izvir v Beli krajini in najbolj onesnažen izvir na svetu. Po skoraj desetih letih, odkar so v izviru odkrili izredno velike koncentracije po-likloriranih bifenilov (PCB), se njegovo kraško zaledje še ni znebilo strupov, ki jih je vanj pridno nalagala semiška Iskra. Podjetje je od leta 1962 s PCB polnilo kondenzatorje, vendar ga je' prav malo skrbelo za to, kam bo spravilo odpadke, zato so jih metali kar v vrtače, tako so s PCB prepojili vso okolico improviziranega skladišča... Z Iskrino pomočjo je Bela krajina izgubila vodni vir, ki bi vsaj za pol stoletja rešil vprašanje pitne vode na tem območju (po predhodnih načrtih bi morala Krupa do leta 1990 postati najpomembnejši belokranjski vir pitne vode ). Danes pa je zastrupljen živi svet Krupe, spodnje Lahinje, dela toka Kolpe... in zastrupljeni so ljudje ob njem. Ce bomo od izvira odhajali črnih misli, naj bo to le opomin na dogodke, ki jih nikakor ne smemo pozabiti. Čeprav imamo polna usta varstva narave, industrijo prav malo skrbi zanjo in... vsi živimo v tem. JEDILNIK Slavko Adamlie mineštra nadevani kalamari ocvrta polenta solata sladoled s smetano Mineštra SESTAVINE: 20 g olja, 30 g pancete, 50 g pršuta, 40 g Čebule, 300 g različne zelenjave, Česen, sol, poper, žlica paradižnikove mezge, 150 g paradižnika, 50 g Špagetov CAS PRIPRAVE: 30 minut Na olju prepražimo na rezance narezano panceto, dodamo sesekljano Čebulo in pražimo, da Čebula postekleni. Nato primešamo na rezance narezano zelenjavo, dodamo sesekljan Česen, na kocke narezan olupljeni paradižnik in dušimo. Prilijemo kostno juho ali vodo in kuhamo. Pred koncem kuhanja dodamo Se Špagete in na rezance narezan pršut, prevremo in po potrebi Se zacinimo. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in z naribanim parmezanom. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan mlinci ocvrta zelena zeljna solata s kumino Ocvrta zelena SESTAVINE: 2 gomolja zelene, sok 1/2 limone, 2 jajci, malo polnovredne moke, malo drobtin, morska kristalna sol (po želji) Zeleni operemo in ju po Širini razrežemo na centimeter debele rezine. Rezine pokapamo z limoninim sokom in jih pustimo 10 minut, da se prepojijo s sokom. Nato jih povaljamo v moki, v razžvrkljanem jajcu in drobtinah ter ocvremo v večji količini olja. Zelena je sama po sebi dovolj slana, zlasti če jo pokapamo z limono, tako da sol zlahka opustimo. Ce pa jo vseeno solimo, to storimo Sele, ko je že ocvrta. Ocvrto pokapamo z limono in takoj ponudimo. Ocvrto zeleno lahko pripravimo brez jajc tako, da jo namesto v jajce pomočimo v vodo. Pripravimo je lahko tudi v testeni srajčki, v testu za tempuro brez jajc. Avtomobile srednjega razreda se pri nas najbolje prodaja. Iz tega razreda je pri Hyun-daiju moč kupiti lantro s tremi različnimi motorji. Od 1,5 litrskega s 86 KM do modela GTi s Šestnajstimi ventili, ki smo ga preizkusili. Na pogled te avto prevzame. Obnovljena je zunanjost, robovi so bolj zaobljeni, prednje luči so nižje, notranjost, bogato opremljena. Vse je mehko, sedeži, v usnje oblečen volan, prestavna ročica... Moti pa mehko vzmetenje. Pospeški so dobri, 126 KM, kolikor jih s prednjim pogonom model GTi 16V spravi na cesto pod seboj, pa je za podvozje tega hyun-daija nekoliko preveč. Oziroma, bolje rečeno, kdor se želi brez neprijetnega zibanja in strahu, da bo zletel iz kakšnega ovinka, mimo peljati tudi nekoliko hitreje, si bo moral vzgraditi trše amortizerje. Tudi servo ojačan volan je zelo precizen, tako, da ima voznik velikokrat občutek, da zgublja želeno smer in da z nenehnimi popravki z avtomobilom pleše celo po razmeroma ravni cesti. In ko smo že pri vožnji, ob trši nogi ta hyundai porabi zelo veliko neosvinčenega bencina. Pri našem testu se poraba ni spustila pod 12 litrov na 100 kilometrov, resda večji del po avtocestah in pri hitrostih nad 160 km na uro. Zato pa so mnogo boljši pospeški, dobrih devet se- kund je potrebnih, daAA dosežemo hitrost 100 kilometrov na uro, tovarna obljublja največjo hitrost 195 km na uro, naš testni avto pa je drvel, tako je bilo vsaj razbrati na merilniku hitrosti, kilometer ali dva več kot 200 km na uro. Vendar tega nikar ne poskušajte na mokri ali zasneženi cesti. Kajti na to je lantra, očitno navajena blagega korejskega podnebja, še posebej občutljiva. Zavorna pot na mokri cesti je AVTOMOBILIZEM Hyundai lantra tji GTi m Miran Ausit razumljivo daljša, že nekoliko močnejši pritisk na stopalko za zavoro pa blokira kolesa in še prehitro se boste znašli v ograji, jarku ali, če bo- ste imeli srečo, na zmrznjeni njivi, seveda z uničenim podvozjem. Manj pripomb imamo na obdelavo in notranjost, ki je res bogato opremljena. Za dobro počutje služi klimatska naprava, pa električno pomikanje šip z vozniškega sedeža, zatemnjena stekla, merilnik vrtljajev, radiokasetofon s štirimi zvočniki in avtomatsko teleskopsko anteno, ki se ob vključevanju in izklapljanju radijskega sprejemnika sama dviga in spušča ob pokrovu prtljažnih vrat. K udobju sodi še sredinsko zaklepanje vrat, resda le s ključem, pa po višini nastavljivi spre- dnji varnostni pasovi. Skratka, zmogljiv in elastičen motor je, vsaj pri najmočnejši različici, za korak pred podvozjem in voznika ves čas napeljuje k temu, da bi grešil. Sele pretirano zibanje ga opozori na to, da gre za umirjenga dolgoprogaša. Zato športniki, počakajte na hyun-daijevo izvedbo za rally, ki se baje pripravlja, vsi tisti, ki niste ves čas v območju nad 5500 vrtljaji v minuti, pa boste z novo lantro prav goto- Nezavidljiv položaj narodov v avstro-ogr-ski monarhiji je postajal v devetnajstem stoletju še težji. Industrijska revolucija, kapital, imperializem in še kaj se je manifestiralo tudi v vse večji ogroženosti malih narodov, ki niso imeli za seboj ničesar, razen kulturne identitete. Naravno je, da so se pojavile integrativne težnje, ki naj bi z združevanjem slabotnih ta problem rešile na svoj način. Navsezadnje v tem ne bi bilo nič slabega, če bi slo za združevanje združljivega in če teh teženj ne bi poskušali izkoristiti botri v ozadju. V prvi polovici devetnajstega stoletja je med Slovenci idejo združevanja s Hrvati v znamenju ilirizma širil Stanko Vraz. Z njegovimi idejami je na kratko opravil naš velikan, Prešeren, ki mu gre za to še posebna zahvala. Iliristične tendence je odklonil zato, ker je vedel, da ima narod legitimno pravico, da se izraža na svoj, avtonomen način. Stanko Vraz je vztrajal, ko pa mu Slovencev ni uspelo prepričati, se je zatekel v Zagreb k voditelju ilirskega gibanja med Hrvati, Ljudevitu Gaju. LjudevitGaj je bil tudi voditelj Ilirske narodne stranke. Poznamo ga kot reformatorja pisave in izdajatelja No-vin ilirskih. Prizadevanja Ljudevita Gaja, ki je umrl 20. marca leta 1872, so med drugimi južnoslovanskimi narodi naletela na precej pristašev, Slovenci pa smo prevzeli le njegovo pisavo, gajico. gLP DAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 2/12 del ameriške nanizanke Videošpon Poročila Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne On in ona, 2/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1445 Odletel bom, 14/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1510 Vrnitev na otok zakladov, 7/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Huckleberry Finn, 2/26 del angleške nadaljevanke Prvi uspehi: Kabaret, pleše Mojca Majcen Včasih na tv tudi čaramo, zadnja oddaja Regionalni studio Koper Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Okoli po mestu, ameriški film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200; šport Večerni gost: Žarko Petan, VPS 2230 Video strani Ir SLOVENIJA 2 EEsa 2e veste, ponovitev Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev Vemdalen: slalom (Z), 1. vožnja, prenos Ljubezenska preizkušnja, 7., zadnji del nemške nadaljevanke, ponovitev SP v rokometu (M), Rusija-Svedska, posnetek iz Stockholma Vemdalen: slalom (Z), 2. vožnja, prenos Osmi dan, ponovitev Mostovi Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Euroritem, 21. oddaja, ponovitev Znanje za znajne, učite se z nami Euroritem, 21. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Lj.: SP v hokeju na ledu, skupina C: polfinale, prenos . Glasbeni utrinek: kvartet Tartini - J.Haydn: Godalni kvartet st.4 Sova Popolna tujca, 22/28 del ameriške anizanke Odletel bom, 15/21 del ameriške nadaljevanke Tetovirano srce, nemški film (do 01.25) KANALA 09.00 10.25 10.50 11.00 18.30 20.00 20.15 20.30 21.20 21.50 23,20 23.50 00.05 00.30 00.40 01.55 RIS, risanke in spoti Ninja želve, 43. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 119. dela Rock starine, 5. oddaja o starem rocku Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 120. del ameriške nadaljevanke Dan po jutrišnjem, 11. del ameriške poljudno-znanstve- ne serije Ples v temi, ameriški film Rock starine, 6. oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutche VVelle Astrološka napoved Live & Kickin', ponovitev 3. brcanja v živo Video strani IB KOPER Studio - pogovor z gosti © RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: 11 cavallo in doppiopetto (kom., ’68), vmes vesti Nan.: Cuori senza eta, La signora in giallo, vmes (12.30) dnevnik Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanske kronike Dok.: Ko ne bi bilo lesa, 15.00 Drevo in človek Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Dok.: Kvarkov svet Vreme, vesti in šport Aktualno: Uno 7 Aktualno: Papež Janez Pavel 2 Dnevnik Dok.: Tosca Vreme in dnevnik S1 RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Noi due soli Nan.: Lassie Kratke vesti * Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrikaTrentatre in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Aktualno: I fatti vostri TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Filmske novosti Boks: Aiello-Guidelli Nočni film S 7j RETE 4 Nan.: Družina ad-dams, Jeffersonovi, Družina Bradford Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti 11 pranzo e servito TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Greda, 15.45 Anche i ricchi piangono Lui, lei 1’altro TG 4 vesti Aktualno: C’eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (19.00) vestf Kviz: 11 nuovo gioco delle coppie Nad.: Renzo in Lucia Film: Passaggio in In-dia (dram., VB ’85), vmes (23.30) vesti Film: La cintura (krim., It. ’88) flf] CANALE5 Na prvi gtrani Nan.: Časa Keaton Variete: Maurizio Co-stanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tiadiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Varieteja: Scherzi a parte, 22.45 Gomma-piuma Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti) Danes v kioskih ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro- gli° SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Variete: Tappeto vo-lante, vmes: Prijateljska narava TMC News in vreme (tudi ob 13.45, 15.45, 17.45) SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek La spesa di VVilma Le stranezze di Jane Palmer (kom., ’40) Aktualno: Oscar jr. Šale, pepe e fantasia TMC News - Vesti TV film: La guerra delFaudience (kom., 84, i. D. De Vito) Nan.: Un catastrofico successo (r. D. Lynch) Antennopolis TMC News in šport Film: Strade di fuoco (pust., ZDA ’84, r. W. Hill, i. VVillem Dafoe, Michael Pare) Košarka NBA (TJ ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara čara Nanizanka News Line - vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Risanke News Line - Vesti Nan.: Samurai Il sasso nella scarpa Film: L’uccello migra-tore (kom., It. ’72, r. Steno, i. Rossana Podesta, L. Buzzanca) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: Sei simpatiche carogne (krim., It. ’68, i. E. G. Robinson) News Line - Vesti 4 RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na književnost Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Športno popoldne Športna rubrika Derby Aktualno: On-Off Dok.: Geo in nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Blob in Una cartolina Film: Troppo forte (kom., It. ’85) Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija, 23.40 Voglia di te-nerezza, nato dnevnik < t> ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mifico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in Unometeo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Rischiose abitu-dini (dram., ZDA ’90, i. A. Huston) Aktualno: L’istruttoria Odprti studio, pregled tiska in Studio šport TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nad.: La via del West, 18.30 Destini Večerne vesti Rubriki o Deželi in Občina tedna Rubrike: Diagnoza, Led in sneg, 22.00 Motorji no- stop Večerne vesti S TELE 4 14.00 19.30 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi "S 9B Koper Dtfl Hrvaška 1 Manni?, ameriška tv nanizanka Juke box, glasbena oddaja, ponovitev TV novice ■ Čarobna svetilka Dolgo iskanje, angl. dokumentarna serija Vohuna, ameriška nanizanka Meridiani, aktualna tema, ponovitev Studio 2, pogovor z gosti Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. naniz. Nočni sodnik, ameriška nanizanka Ob 20-letnici Ljubljanskega okteta, koncert Mali koncert: Juan Vasle, bas TV dnevnik Globus Mesto obtožuje, francoska kriminalka (Pi-erre Brasseur, Sophie Leclair in drugi) (MUF Avstrija 1 Cas v sliki Hooperman, pon. Moji prijatelji, tvoji prijatelji, pon. filma Sinha Moča, 121. del Big Valley, serija Jaz in ti, otroški spored Heidi Am; dam, des Muppet babys, risana serija Cool Video uspešnice in kviz Cas v sliki Prijatelji: Zapeljivec Evropski policisti: Tranzit v smrt Neobrzdana strast, 1/2 del ameriške mini serije Rdeča krčma, francoski film Manekenka in vohljač Poročila/Tisoč mojstrovin Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Grandhotel, nemška komedija Čudovite slike iz ži- valskega sveta: Silvija lastovka Hooperman: Lov na Bijouxa Milijonsko kolo Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Srečanje znaravo Znanost, magazin Angleška komika z uspešnico By the Sea Made in the USA: Dal- las zasebno Portret belgijske pevke Dani Klein Poročila Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 87. del Poročila Hrvaške zgodbe in novele - A. Senoa: Presenečeni svatje, 3. del Poročila Ko se svet vrti, 87. del Mikser M Poročila Slika na sliko Izza kulis, ponovitev 6., zadnjega dela Poročila Tečaj nemškega jezika, 24. lekcija Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 355. del amer. nanizanke Dnevnik 1 Film-video-film Časovni razbojniki, angleški film (John Cleese, Sean Connery in drugi) Dnevnik Slika na sliko Sanje brez meja DjO Hrvaška 2 TV koledar Afera Nine B„ ponovitev filma Ponovitev Turbo Li-mach Shovva Dnevnik Fina gospa, 6., zadnji del humoristične nanizanke Velika potovanja: Pot po Italiji - iskanje barv, 2. del Lovejoy, 1/12 del angleške nanizanke Haggard, 7., zadnji del Magija, 10/12 del Jeklo in čipke, ameriška grozljivka @ Madžarska Cez dan Sosedje, pon. 154 dela Dallas, 117, del Igra Sotrpini Pomoč v duševni stiski Poročila Popoldanski saldo Spored za upokojence Helena, 18. del. it. serije Spored za otroke Vilmos Komlos Dnevnik Dallas, ponovitev Panorama, svetovna politika Korczak, koprodukcijski film Improvizacija, ansambel Joy Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Kriminalna zgodba Tetovirano srce V nemškem filmu Tetovirano srce so v glavnih vlogah zaigrali Francois Montagut, Nino Presterin Mahulena Bocanova V nocojšnji Sovi si boste lahko ogledali nemški film z naslovom Tetovirano srce režiserja Ernsta Josefa La-uscherja, ki je svojo film-SL° pot začel na praški akademiji, diplomiral pa ja dunajski filmski akademiji. Nocojšnji film je nenavadna kriminalna zgo-nba, s katero se je režiser Predstavil na lanskem umskem festivalu avstrijskega filma v VVelsu. um Tetovirano srce je hhn za občinstvo. Avtor je izbral preverjen model zgodbe, v kateri se želja Po udobnem življenju in bogastvu povezuje z umazanimi posli. V vse 0 pa je vpletel še lepo vno prestal zaporno kazen, ki pa ga ni spametovala. Drugi pa, s sicer nenavadnimi talenti, trpi za kroničnim pomanjkanjem denarja. Ob obljubah in naivnosti se spusti v nevaro igro, za katero se skriva lepa plesalka Marina. Ob pomoči prijatelja, ki pozna umazan svet podzemlja, spozna, kam je zabredel. Toda dogodki se odvijajo s tako naglico, da povratek ni veC mogoč ... Scenarij za film Tetovirano srce je napisal režiser sam ob pomoči Petra Berecza, glasbo je napisal Nikolaus Glowna, fotografija pa je bila v rokah Karla VValterja Lin-denlauda. žensko, kar zagotovo zgodbo naredi še bolj privlačno. Glavni osebi v filmu sta dva moška. Prvi je ra- RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ;.MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio Ga-Ga;l 1,05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.35 Osmrtnice in obvestila; 14,05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 969:91J: 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11,50 Vreme; 12.00 Točno opoldne; 12.05 Popevka tedna; 12.40 Štajerski val; 13,00 Danes do 13-ih; 14,00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop po-ps; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio študent na našem valu, Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Odlomki iz opere; 19.30Kon-certni abonma slov. filharmonije; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Ju- tranjik,' osmrtnice; 7,30 Pregled tiska; 7,45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11,00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnev-nik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi; 18.45 New Age; 19.00 Dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Diskoteka Sound; 16,00 Ob štirih; 16,10 Promocija plošče; 16,20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18,00 "\ Souvenir d'ltaly; 18.45 Falk studio; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M, Žižmond Kofol); 11.45 Orkestri; 12.00 Alpe-Jadran; 12.30 Orkestri; 12,40 Nonet Prfarci iz Sp. Idrije; 12.50 Orkestri; 13.20 Pot-puri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Made in. Italy; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; kla-vičembalistka M. Brecelj; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Lik Jurija Trunka živi med nami. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6,00 Super Shop; 7.30 Agenda; 8.00 Novice; 9.00 The Mix; 9.30 Super Shop; 12.00 Dokumentarec; 12.30 Business In-siders; 13.00 Agenda; 13.30 Insi-de Eition; 14,00 Absolutely Live; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Turn of Pate; 20.00 Znanost; 20,30 Film Euro-pe; 21.00 Inside Edition; 21.30 Evropski magazin; 22,00 Novice, reportaže; 22.30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Actors Sin; 0.40 Absolutely Live; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The Pramid Game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Kart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diff'rent Strokes; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19,00 Ga-mes World; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 V; 22.00 Rokoborba; 23.00 Gode 3; 23.30 Star Trek; 24.00 Studs. EUROSPORT 8.30 SP v nordijskem smučanju; 9.30 Aerobika; 10.00 SP v nordijskem smučanju; 12.15 Trans VVorld Šport; 13.15 SP v alpskem smučanju; 14.15 EP v nogometu; 15.45 SP v smučarskih skokih; 16.45 EP v košarki; 18.15 SP v nordijskem smučanju; 19.45 Športne novice; 20.15 Mednarodni mo-tošport; 21.15 Hokej na ledu; 22.15 Košarka NBA; 22,45 Boks; 0. 15 SP v alpskem smučanju; 0,45 Ford Ski Report: 1.30 Športne novice. 3sat 9.00 Čas v sliki; 14.15 Melodije za milijone; 15.15 Mignon; 17.00 Mini čas v sliki; 17.10 čebelica Maja; 17,35 Oblaki nad Kaprunom; 18.00 3 sat borza; 18.25 Napotki; 9.00 Danes; 19.20 Intervju; 19.30 Tujina; 20.00 Povsem običajno življenje (dok.); 21.51 Šport; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Pogledi s strani; 22.50 Mulungu (1973); 0.10 10 pred 10; 0.35 Borza/Poročila. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 REM: Past, Presetn and Fu-ture; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Gary Moore & Friends; 0.20 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Bren-da Starr; 13.00 Papa's Delicate Condition; 15.00 Tom Brown's Schooldays; 17.00 Zelig; 19.00 Brenda Starr; 21.00 Highlander 2: The Ouickening; 22.40 Us Top Ten; 23.05 Goodfellas; 0.30 The Perfect VVeapon, MOVIE CHANNEL 7.00 The Big Broadcast of 1937; 8.45 Dot Goes to Hollywood; .25 1001 Arabian Nights; 11.25 VVhich Way Home; 13.55 Vital Signs; 15,40 Whi's Sleeping in My Bed?; 17.30 Dot Goes to Hollywood; 19.00 Da; 21.00 Ghost; 23.10 deadly Game; 0.50 Revealing Evidence; 2.25 Columbo. PR0 7 5.20 Serije: Človek z druge zvezde, 6,05 Vicky, 6.29 Risanke; 8.20 Parker Lewis; 8.50 Neizprosna a prisrčna, 9.45 Goreči griči (vve-stern, ZDA 1956); 11.25 Ulice San Francisa; 12.25 Show Billa Co-sbyja; 13.00 Perry Mason; 13.50 Matlock; 15.25 Neizprosna, a prisrčna; 16,20 Risanke; 18.05 Parker Lewis; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Booker; 20.00 Poročila; 20.15 Nezadržna hrošča (kom.. Nem. 1978); 22.05 Mike Hammer; 23.10 Kobra (ZDA 1986); 0.40 Poročila; 0.50 do 6.15 Ponovitve. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: Sef, 10.00 Bogati in lepi, 10.30 Cena je vroča, 11,00 Tvegano, 11.30 družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13,20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15,00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Na življenje in smrt; 21.15 Salzburški cmoki; 22.15 Kako, prosim?; 23,15 Gottschalk; 0.05 Rosno mlade zapeljivke; 1.30 Krčmarica Susanna; 3.10 Ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve; 10.15 Ljubim vse ženske (kom., Nem. 1935); 11.55 Sosedi; 12.20 Kolo sreče; 13,00 Reševalci; 13,45 Sence preteklosti; 14.35 Sosedi; 15.00 Pod kalifornijskim soncem; 15.55 Trojica s štirimi pestmi; 16.50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18,00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 19.00 Denar, smrt, ljubezen; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Črna vdova (krim.. ZDA 1986); 22.05 Nogomet; 23.05 Vroče hlačke; 0.15Te-nis; 1.35 Ponovitve. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 My Blue Heaven (ZDA 1990); 9.35 Skrivnost Kremlja; 10,15 Pojočim rudarjem ni lahko (ZDA 1990); 12.00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Kino; 14.15 Podmorničar-ska akademija (kom., ZDA 1990, 1. Ned Beatty); 1540 Majhna smrt imenitnih gospa (dram., 1990, i. Isabella Rossellini, Richard Bohrin-ger); 17.20 V senci dvoma (krim., ZDA 1991, i. Mark Hormon, Margaret Welsh); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 Hokej; 22.30 Cipa (dram., ZDA 1991, i. Theresa Russell, Benjamin Mouton); 23.55 Nameless - Total Terminator (srh., ZDA 1990, i. Michael Biehn, Patsy Kensit); 1.25 Terminator 2 (ZDA 1991). VREME Petek, 19. marca 1993 EVROPA / VEČINOMA SUHO, LE NA SEVERU IN VZHODU PONEKOD PADAVINE VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOI K0BENH/ LONDON O HAMBURG AMSTERDAM Z-XQ BERLIN O VARŠAVA O KOLN O praga' O PARIZ MONCHEN odunW -1 LJUBLJANA ~ J O BUDIMPEŠTA I o ZAGREB ZURICH O MILANO O SOFIJA O MADRID LIZBONA O ANKARA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI KAIRO O VČERAJ MOSKVA O O MINSK O KIJEV TEMPERATURE OB 13 URI jasno poloblačno oblačno nevihta sneg megla -20/-10 C° -10/0 C° 0/10 C' □ 10/20 C” j20/30 C° j nad 30 C“ DANES topla hladna okluzija fronta fronta VREMENSKA SLIKA fronta. Nad Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Alpe bo od severa dosegla oslabljena hladna TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -1/3 OSLO......... -2/9 STOCKHOLM... 3/10 K0BENHAVN... 8/9 MOSKVA...... 2/6 BERLIN....... 9/10 VARŠAVA..... 8/8 LONDON...... 10/17 AMSTERDAM... 8/12 BRUSELJ..... 9/15 BONN......... 7/15 FRANKFURT... 7/14 PARIZ........ 5/14 DUNAJ....... 10/12 MONCHEN..... 8/11 ZURICH...... 4/13 ŽENEVA...... 2/17 RIM.......... 4/16 MILAN....... 6/21 BEOGRAD..... 7/13 NICA........ 10/15 BARCELONA... 8/18 BUKAREŠTA... -2/9 CARIGRAD.... 1/9 MADRID...... 4/21 LIZBONA..... 15/22 ATENE........ 6/16 LARNAKA..... 9/17 TUNIS........ 8/18 ALZIR........ 5/19 MALTA....... 9/17 JERUZALEM... 1/10 KAIRO....... 8/1 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.07 in zašlo ob 18.13. Dan bo dolg 12 ur in 06 minut. Luna bo vzšla ob 04. uri 08 minut in zašla ob 14. uri 43 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.55 najnižje-17 cm, ob 7.25 najvišje 25 cm, ob 13.44 najnižje -42 cm, ob 20.17 najvišje 39 cm. Jutri: ob 2.19 najnižje -26 cm, ob 8.00 najvišje 30 cm, ob 14.10 najnižje -44 cm, ob 20.36 najvišje 43 cm. ALPE-JADRAN /SONČNO IN TOPLO, CEZ DAN PREHODNE POOBLACITVE, V ALPAH PLOHE TEMPERATURE DANES o SALZBURG GORNJI SENIK O VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA 4/18 TRST 7/14 CELOVEC 1/19 BRNIK 2/19 MARIBOR 7/21 CELJE 0/20 NOVO MESTO 4/21 NOVA GOR.... 4/21 MUR. SOBOTA 6/20 PORTOROŽ 8/16 POSTOJNA -1/21 IL. BISTRICA -1/21 KOČEVJE 0/20 ČRNOMELJ 1/22 SL. GRADEC... -1/19 BOVEC 5/21 RATEČE 3/20 VOGEL 8/11 KREDARICA 2/5 VIDEM 5/19 GRADEC 3/19 MONOŠTER 10/20 ZAGREB 4/20 REKA 10/17 s*. 1 o GRAZ BEUAK O TRBIŽ O Q KRANJSKA GORA SH O CELOVEC O MURSKA SOBOTA o rx MARIBOR 0 ČEDAD VIDEM O O o KRANJ O UUBUANA r~' ■ U VARAŽDIN O o PORDENONE s N. GORICA v 1 GORICA TRST O o KOPER O POSTOJNA i UMAG PAZIN O puu o O reka rk^ nd O NOVO MESTO O ZAGREB O KARLOVAC M 83 OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG :■ JUTRI O SALZBURG 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *** *** 30-50% 10-30 w wwW /p . 10-30% V SLOVENIJI: Sprva bo pretežno jasno, čez SOSEDNJE POKRAJINE Sončno bo h toplo. Cez dan se ob od severa prehodno pooblačF dan se bo na območju Alp povečala obia-lo. V notranjosti Slovenije bodo kratkotrajne čnost, ponekod bodo manjše plohe, plohe. Najniže jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne od 15-20° C. O graz □ O GORNJI SENIK O BEUAK O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA O CELOVEC D O MURSKA SOBOTA O o MARIBOR VARAŽDIN O ČEDAD VIDEM O O O o KRANJ °CEUE O UUBUANA I1EJ3 O PORDENONE N. GORICA GORICA00 O POSTOJNA o NOVO MESTO O ZAGREB trstO m -r% o koper SE| m ■! omo^ O karlovac O UMAG “O o REKA ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj 68 120 127 124 85 157 76 Kritična 24-urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. V SLOVENIJI: Nadaljevalo se bo veči- OBETI: V nedeljo bo še sončno in nama sončno in toplo vreme. toplo. nad 10 m/s STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgonal 100, Drava HE Dravograd: 1 10; Sava Radovljica: 30, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 94, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 38, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 77, Soča Solkan: —. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce itf * M Ji Ut, OVEN 21-3/20-4 : Prijeten dogodek ali pa pogovor s prijateljem bo razlog, da se vam bo današnji dan začel obetavno. Zal pa bo napačno razumevanje pri finančni zadevi imelo precej neugodne posledice. BIK 21-4/20-5 : Prav priložnost, da združite prijetno z obveznim, vam bo omogočila, da se povzpnete nekaj stopničk navzgor po lestvici uspeha, pa čeprav samo začasno. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ze precej zgodaj vas bo dohitelo sporočilo od daleč. Zelo se že veselite prihajajočega vikenda, saj vam obeta priložnost, da ujamete izgubljene sanje. RAK 22-6/22-7 : Prav hladno se boste odrezali na jutranjem sestanku in s tem presenetili lepo Število sodelavcev. Čeprav vas takih niso vajeni, ste danes ravnali povsem pravilno. LEV 23-7/23-8 : Današnje jutro bo samo nadaljevanje včerajšnjega večera, saj sami ne morete in tudi nočete odvrniti misli od srečnih trenutkov, ki jih doživljate. DEVICA 24-8/22-9 : Ukvarjali se boste z zadnjimi podrobnostmi v zvezi s skupno finančno zadevo ali pa boste sopodpisali neko pogodbo. Ze popoldne si boste želeli, da s tem sploh ne imeli opravim. TEHTNICA 23-9/22-10 : Jutro je pravi čas za načrtovanje romantičnega večera in prijetne urice z ljubljeno osebo, saj vas bo zgodaj popoldne zgrabil krč ob misli na trenutno finančno stanje. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Doma je zdaj, ko ste svojim posvetili veliko več časa, umirjeno. Prav zato se polni energije pripravljate na nove poslovne spopade. STRELEC 23-11 /21-12: Se sanjalo se vam ni, da imate občudovalca v ožjem krogu svojih sodelavcev, zato boste toliko bolj presenečeni in osupli, ko vas bo novica dosegla. KOZOROG 22-12/20-1 : Obljubljeno vam je bilo poslovno potovanje, ki bo za vas vrnitev v kraje, kjer ste nekoč preživeli lepe trenutke, morali pa boste primakniti tudi del svojih sredstev. VODNAR 21-1/19-2 : Dobre volje in zadovoljni boste večino dneva, dokler vas proti večeru ne bo pretresla novica, M pravzaprav z vami samimi nima nobene zveze. RIBI 20-2/20-3 : Vse, kar vam danes zjutraj preostane je, da si vsaj naskrivaj manete roke in ne povzročate ljubosumnih izlivov s strani sodelavcev. Tokrat je sreča na vaši strani. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI y ZAPRTA ** CESTA Jf POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO GOO ŠPORTNA XXy PRIREDITEV == GOSTA --- MEGLA □3 BENCINSKE m ČRPALKE 24 UR V večjem delu Slovenije so danes ceste suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč in brez zastojev. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope...............-/20 Cimolais.............-/- Podklošter.........-/35 Vrhe................-/- Claut................-/- Bad Kleinkirchheim.. .20/50 LontovZ.............-/- Piancavallo........20/30 Pliberk/Peca.......-/30 Stari vrh...........-/- Zabnice/Ovčja vas....-/- Sloveniji Plajberk.-/50 Rogla.......:....40/50 Raibl.................-/- Dobrač.............-/30 Kanin..............-/60 Farni Avoltri........-/- Nassfeld/Mokrine ..60/80 Cerkno.............-/35 Farni di Sopra.....20/30 Spittal/Goldeck....5/55 Soriška planina.....-/- Paluzza-Timau......20/30 Heiligenblut.....20/140 Vogel............,.-/10 Paularo..............-/- Katschberg........60/80 Kabla..............-/20 Pontebba........35/35 Koralpe/Golica.....-/30 Mariborsko Pohorje...35/40 Pradibosco......30/60 Kotschach/Mauthen.20/30 Kranjska gora.......-/- Prato Carnico........-/- Mallnitz.........10/150 Pokljuka...........-/- Zoncolan............0/30 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice....-/- Sauris..............5/10 Arlberg..........35/330 Prvine..............-/- Sella Chianzutan.....-/- Seefeld...........20/70 Jezersko............-/- Nevejsko sedlo..20/90 Kitzbuhel.........10/75 Ulovka..............-/- Višarje............35/60 Obertauern......120/220 Krvavec.............-/- VENETO Zeli am See......20/100 Črni vrh............-/- Sappada............10/60 Schladming/Planai .10/100 V VEDNOST Rosa Rosa je voda, ki se v jasnih nočeh nabere na rastlinah ali drugih površinah, če njihova temperatura pade pod temperaturo rosiSča zraka. Količina rose je odvisna od časa trajanja ugodnih razmer za njen nastanek, od temperature zraka, vetra in od nasičenosti zraka z vodno paro. V eni noči se na rastlinah lahko povprečno nabere od 0.1 do 0.3 milimetra vode na kvadratni meter površine. Pomembno vlogo imata tudi vrsta rastlin in gostota rastlinskega sklopa. Na travi so na primer namerili do 0.20 milimetra, na žitnem posevku do 0.26 milimetra, v gozdu pa celo nad 0.80 milimetra na kvadratni meter. Te količine vode so veliko manjše od tistih, ki v enem dnevu izhlapijo iz rastlin (in iz tal). Poleti lahko v enem dnevu izhlapi od dva do Štiri milimetra vode, če je dan zelo vroč, pa tudi nad 5 mm. Rosa zato pomeni le majhen delež v preskrbi rastline z vodo in ne more nadomestiti izhlapele vode. V poletnih jutrih preprečuje prehitro segrevanje listov in s tem zmanjšuje izhlapevanje, zvečer pa uvelim rastlinam pomaga obnoviti celični pritisk. Njena vloga je nenadomestljiva v aridnih področjih, kjer nekaterim rastlinam omogoča preživetje. Hkrati rosa lahko škoduje nekaterim vrstam rastlin, ker vlažno Ustje omogoča okužbo z glivičnimi rastlinskimi boleznimi (na primer krompirjeva plesen, skrlup). Ana Zust