KOLEDAR Julij — Mali srpan 3 P Nada, Anatol 4 T Urh, Ulrik 5 S Ciril in Metod 6 č Tomaž More 7 P Vilibald in kulturno življenje Slovencev v AvrtraHji tETo JUNIJ, 1961 ŠTEV 6 TRETJA SVETOVNA |E TU - ZA ZMAGO NAD DUŠAMI ŠE ZMEROM SLIŠIMO: Tretja svetovna vojna neizogibna! Prej ali slej mora pinti do nje. Raj-Prej nego slej. Pripravimo se nanjo! f Nastavimo uho v drugo smer, pa nam udari v I* tretje svetovne ne bo, je nemogoča, je nihčrf ^cei vsi se ogibljejo, da bi jo izzvali, se preveč drugega boje. živimo brez skrbi! Kdo ima prav? Katero mnenje je pravo? Ne vemo. Oboje je golo ugibanje, eno toliko dno kot drugo, če bomo živeli, bomo videli. Eno nioramo vedeti zdaj in ta hip: ? še ni izbruhnila toliko napovedovana tretja etovna in če nič ne kaže, da bi izbruhnila danes Jutri — tretja svetovna za zmago “z ognjem in eeTO”. za fizično uničenje nasprotnika, za ob ali hie Maj nad narodi, za osvojitev novih ozemelj, z;* Sevanje zavoljo razžaljene časti — s tem še »i rečeno, da ni v teku silovita borba za vae večjega kot je vse to. Kaj naj bi bilo to večje? ^Ustimo ob strani borbo za osvojitev nadsvet- avet” b* prostora, vsemirja. Končno je tudi vse tisto le Zares nevarna pa je današnja ogromna bor-*a osvojitev duš, za podjarmljenje in usužnje-človekove miselnosti, za uspavanje ljudske poti rT0**'' Komunizem se je oprijel gesla: Zavladati | j sVetom brez prelivanja krvi — razen če bi drugi i2Vali vojno. v» .^'rno vlad in za hrbtom oboroženih sil, z vpli-|iert^erri naravnost na ljudstva in narode. Druga be-j a to je — propaganda! Besedni boj, ponarejen ^ eP° pobarvan jezik. Vse besede, ki jih upora-E®Jtonmnist, najdeš sicer v svojem slovarju, le v 1 11 komunistov imajo vse drugačen pomen. Ti tega pomena ne poznaš, komunist ti ga ne bo raztolmačil, ker je njemu samo v korist, da razumeš po svoje. Ko ne razumeš, se boš ujel na sladke besede, kot se muhe love na sladkor. Tako računajo komunisti, s tem hodijo na delo. Ali imajo uspeh? Samo en primei si oglejmo! Sredi med nami v svobodni deželi komunistični predstavniki dežel za železno zaveso prirejajo zabave s plesi in podobno. Vabijo vse. Zoper svoje pričakovanje boš videl, da hodijo na take zabave tudi ljudje, ki so (baje) zbežali iz domovine zaradi komunizma. Izgovor? “Jaz se ne brigam za politiko. Grem, da se pozabavam, da se naplešem, da ubijem čas...” Saj prav to je tisto! Greš, da ubiješ časi' Komunizma ne maraš. Ali se pa zavedaš, da komunisti ne prirede nobene reči, ne narede nobenega koraka, ne gredo na nobeno zabavo le zato, da bi “ubijali čas”. Pri njih ima vsaka najmanjša poteza svoj poseben namen. Ves tisti čas, ki si ga ti “ubil” pri njih zgolj za “nedolžno zabavo”, oni znajo sijajno izkoristiti v svoje namene. Imajo dvojni dobiček: svojega časa niso ubili, pa še tvojega, ki si ga ti mislil ubiti, so obrnili sebi v prid. Ti si že njihova žrtev, čeprav se tega niti malo ne zavedaš. Nisi pristaš, niti malo ne. Seveda ne, saj bi te niti 1V3 marali kot takega. Ljudje, ki “ubijajo čas”, so za komuniste nerabni. Ves omamljen od veselosti ljubeznive zabave, ves zatopljen v sladko muziko in vrtenje parov — “zakaj pa ne, ko tretje svetovne ne bo?” — pomagaš komunizmu k zmagi in si mu že svojo dušo in duše celokupne tebi podobne družbe vrgel v žrelo! SLAVA NAJBOLJŠIM SINOVOM SLOVENIJE RODIL SEM SE 22, dec. 1926 v majhni gorski vasici Malilog, ki spada v župnijo Loški potok. Komaj sem leta 1940 dovršil osnovno šolo, je izbruhnila svetovna vojna, ki je kaj kmalu segla tudi v naše kraje. Nič ni pomagalo, da so bile vasi naše fare skrite med hribi, svetovna vihra jim je prizadela krvave udarce. Zasedla jih je laška fašistična drhal, narod je zaživel v strahu in trepetu. Jeseni 1.1941 se je pojavilo v naših krajih partizanstvo, ki je pripomoglo še k večjim strahotam. Najprej so se partizani pojavili v vasi Bela voda in ponoči ubili kmeta Primoževega Janeza. Dolžili so ga bili, da jih izdaja. To je bila pa le začetna žrtev, vsak dan je prinesel novo gorje, ubijali so eni in drugi. Kakor sem bil še mlad, me je vojna vihra potegnila v svoj vrtinec in se igrala z menoj, da bi lahko napisal o svojih doživljajih na raznih bojiščih debele knjige. Doma sem doživel še italijanski zlom v septembru 1943. Kmalu potem so partizani z laško artilerijo napadli domobransko postojanko v Novi vasi in jo zavzeli. Med njihovimi voditelji sta bila Stane Rožman-Daki in Janez Hribar. Pod vodstvom teh dveh so ujete domobrance po večini povezali z golo žico, jih med silnim mučenjem odpeljali na vse strani ter zverinsko pomorili. Takrat so tudi ustrelili za konzumom domačega župnika in ga kar tam pokopali, kjer še danes počiva. Nekaj so jih odbrali in prisilili, da so vstopili v njihove vrste. Med temi zadnjimi sem bil tudi jaz. In tako se je zgodilo, da potem dolgi dve leti nisem videl domačih krajev in nič vedel, kaj se tam godi. Iz daljne tujine sem se vrnil v Loški potok šele po končani vojni — odkod in po kakšnih bridkostih, ne spada v ta članek. Tu želim samo povedati, kaj se je godilo doma in povsod po Sloveniji tiste mesece po prevzemu oblasti od strani komunistov. Moje upanje, da se bom doma že vendar enkrat oddahnil po tolikih vojnih zmešnjavah, je šlo po vodi. Domov sem prišel pozno ponoči 14. avgusta 1945. Že med potjo iz Sodražice čez Vavolko sem naletel na mrtva trupla mladih ljudi in si lahko mislil, kakšen “mir” vlada pri nas po končani vojni... Drugi dan, na Marijin praznik 15. avgusta, so bili ljudje namenjeni na romarski shod v Novi Štifti, kakor pač vsako leto. Toda nad vso faro je kljub lepemu poletnemu dnevu legel teman oblak trpljenja in smrti. V pokrajino so navalili partizani iz Ribnice in Novega mesta s svojo OZNO. Ro- marje so na poti proti Novi Štifti prestregli in j**1 razvrstili na trgu pred cerkvijo. Oddelili so mošk1 od žensk, posebej pa tiste, ki so imeli kaj svoj'*1 med borci proti komunizmu. Poklicali so iz vrst<-Antona Košmrlja, gostilničarja v Malem logu s« 4. Imel je štiri sinove med borci. Takrat so bili ze vsi med pomorjenimi v Kočevskem Rogu. Takoj t' sti dan so ubili tudi očeta, vdova je ostala sama s sedmero otrok. Prav tako so napravili s kmetonj Jožetom Knausom iz Retij. Imel je dva sinova m® borci zoper komunizem., oba že pobita. To je mo^1 zdaj plačati s smrtjo nekje pri Vavolki. Ostalim Je neki komandant napravil divji govor, da jim ,e šlo prav do mozga. Vsa fara je onemela in trepe" tala, kaj bo še prišlo. Počasi sem zvedel še za vse druge grozote, k1 so bile nekaj že za nami, nekaj pa so se še vednp godile. Po končani vojni spomladi 1945 je vse nape*J pričakovalo vrnitve svojcev iz vojne vihre. Ta^(’ tudi vasica Malilog. Toda vse zaman. Manjkalo Je 42 mož in fantov, počivali so v Rogu. Vas je bil* brez moških prazna in pusta, le tu pa tam si vid® dečka ali starčka. Matere so žalovale in se vpt'a*e vale, kako bodo same z otroci. Oblast se ni men*'8 zanje, domači terenci so napravljali ovire pri v3?l kem koraku. Z grozo v dušah smo lovili poročila 0 strahotah, ki so prodirala tudi do naših zakotn1 vasi. Težko je bilo sprejeti kot golo resnico šep" tanje, ki je šlo od ust do ust, da so Angleži vrn' Titu s Koroškega tisoče najboljših slovenskih tov in mož. še toliko teže je bilo verjeti, ko se Je raznesla njihova strahotna usoda pod divjanj311-domačih komunistov. Toda le preveč prič je bil*; ki so videle spomladi tistega leta, kako so voz’ dolge vlake teh mučenikov proti Kočevju, od ta*11 pa na morišče v Rog. Tudi o enakem početju 1,8 drugih krajih smo zvedeli: Teharje, Strnišče P1, Ptuju in tako dalje. Ljudem je ledenila kri v žil®*1 Med potjo od Kočevja do Roga so jih nežna*1 sko pretepali. Žrtve so bile zvezane po dva in z žico. Pred jamo so enega ustrelili, padel je v gl° bočino in potegnil tovariša živega za seboj. To zVC rinsko početje je trajalo ves teden. Ko je bilo v3e ga konec, so nametali v jamo živega apna in ^ zaminirali. Kljub vsemu so nekateri ostali dolgo živi v J mi in se celo rešili iz nje po drevju, ki ga je e^~ plozija podrla nanje. Med temi je bil Venclov Fran ce iz Retja. Zvezali so ga bili skupaj s sovaščan0^11 Klemenovim Ivanom. Tega so ustrelili, France Je flv Padel z njim z jamo ter izgubil zavest. Ko se Prebudil, se mu je posrečilo, da se je odmotal iz Zlce» čeprav je bil ves potolčen. Zavlekel se je pod l)ečine v jami, splezal iz nje po padlem drevju in Počasi prilezel do doma. Doma se ni upal nikomur P°kazati, zaril se je v mrvo v seniku. Po nekaj neh so ga glad in silne bolečine v ranah prisilile, a se je pokazal očetu. Oče je se zgrozil nad sinovo S6nco, g težavo ga je končno spoznal. Takoj je ^Prašal po drugih dveh sinovih in zvedel, da jih ne 0 nikoli več videl. Nad vse značilno, kakšen strah je bil tiste čase v kosteh naših ljudi, je to, kar je oče pozneje sto '■ Partizani so dan za dnem stikali po hišah in is Vi 11 morebitne skrivače. To je šlo očetu tako na ZlVce> da je končno sklenil: Bolje bo, če ga sam gnanim... morda ga s tem le rešim, šel je v Loš- 1 Potok k policiji in sina naznanil. Takoj se je j ;Sttita Udba in šla po ubogega Franceta. Odved-^ Sa je na drugo morišče — v Grčarice pri Gložuti. ko je ubogi ubežnik iz groba vendar našel zadnji j^ob. Pozneje se je razvedelo, da so prav tam ena-Pobili okoli 240 domobrancev, ki so jih še nak-t*n° polovili. Koliko šele drugod po Sloveniji, v ltisba Kemčeve Bare v Balantičevi pesniiki zbirki našem kraju pa v Jelenovem žlebu, Travni gori in Mačkovem gozdu. Da so jih mogli poloviti, so bili največ krivi domači izdajalci, ki so mislili, da si bodo po tej poti pod novo oblastjo zagotovili lahko in brezdelno življenje. Loški potok je ostal brez mož in fantov. Moja lastna majhna vasica, ki je štela 58 hiš, je izgubila 42 najboljših. Vas Retje jih je izgubila kar 90, podobno ostale vasice. Slava našim mučenikom, najboljšim sinovom mile matere Slovenije? Ne bomo jih pozabili, pa poskrbeti moramo, da se jih bodo s častjo spominjali tudi naši mlajši. PRIPIS: Nisem še dolgo v Avstraliji, pa tudi domovino sem šele pred kratkim zapustil. S težkim srcem sem odšel v tujino, toda pod komunizmom ni življenja. Kar sem tu napisal, nisem pobral iz kake “propagande”, kot bi mi morda očitali komunisti, če nisem sam doživel, sem povedal tako, kot je vedela vsa naša fara in vsak človek v njej že pred 16 leti. Mene se pa verjetno spominja kdo od borcev proti komunizmu, ki so danees v Avstraliji, Ameriki, Kanadi, Argentini. Prav lep pozdrav vsem! — Alojzij Iinaus. ZASUTA USTA France Balantič Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami. Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust! .'Jo: ' ' • t«T,t TRUPLO V POLJU France Balantič Nimam duše več, telo so divje rože mi preklile, ko v pohodu zmagoslavnem so po zemlji se razlile. Nič več moja kri ni slana in prhnim kot mrtva stebla; zdaj samo še vdano čakam, kdaj pomlad me bo razgrebla. ZVEZA BOJEVNIKOV za MARIJO POMAGAJ NA BREZJAH Konec S SVOJIMI ZBOROVANJI PO DOMOVINI si je Zveza bojevnikov pridobila naklonjenost skoraj vseh župnikov, kjerkoli so se naši govorniki pojavili, čut hvaležnosti mi narekuje, da vsaj nekatere z imenom navedem. Izredno gostoljubje nam je naklanjal sedanji bisernomašnik, takrat župnik v Dobrepolju, duhovni svetnik Anton Mrkun. Za naše načrte je bil ves navdušen. Prav tako radovljiški župnik Fatur in z njim g. Pavlič, takrat župnik v Jurkloštru. Izredno agilen in nam vedno v pomoč je bil sedaj že pokojni bivši dekan v Moravčah, g. Jernej Hafner. Na Brezjah smo imeli veliko zaslombo v tedanjem gvardijanu p. Resmanu. Nikakor ne smemo pozabiti sedaj že tudi pokojnega g. Selana, župnika v Svibnjem. Vsi ti in številni drugi duhovniki so nam bili pri težkem delu v krepko moralno oporo. Le tako smo mogli na številnih sejah širšega odbora vsa vprašanja reševati složno in mirno v pravem bojevniškem in tovariškem duhu. Kakor je vojaški stan neprijeten in poln odgovornosti, je pa gotovo prav ta stan najboljša šola za pravilno umevanje medsebojnosti, za kar je potrebna disciplina, nesebičnost in strpnost do vseh. Preureditev velikega prostora pred cerkvijo na Brezjah smo srečno zaključili, že omenjena zahvalna spomenica je bila sestavljena in podpisana. Slavnostno odkritje spomenika pokojnemu prvemu tajniku Zveze kuratu Bonaču in spominske plošče padlim bojevnikom, kakor tudi odprtje preurejenega prostora in vzidanje zahvalne spomenice Mariji Pomagaj se je vršilo leta 1937. Doseglo je višek romarskih shodov na Brezjah. Tisočglava množica se je zbrala. Ves program se je ob navzočnosti škofov izvršil v najlepšem redu. Govorniška tribunu in prostor za častne goste sta nudila udeležencem neizbrisen vtis. Velika stena za govorniškim odrom je bila zavita v slovensko zastavo. Naj pripomnim, da nam je tik pred prireditvijo predstavnik takratne vlade prav zaradi edine zastave — slovenske — skušal napravljati težave. Ni mogel razumeti, da je naša prireditev nepolitična, zgolj slovenska in verska. Nismo se dali zbegati, pa smo dobili za to zadoščenje. Prireditve se je udeležil tudi odposlanec regenta Pavla, ki je nagovoril udeležence v lepi slovenščini in izročil regentov pozdrav. Ko sem temu odposlancu omenil oni ugovor zaradi slovenske zastave, je rekel z nasmehom: Saj ste vendar Slovenci z mano vred, ta pripomba bi lahk° izostala. Tako je bila to izrazita slovenska verska Prl' reditev, ki je morala ostati udeležencem do snu-11 v hvaležnem spominu. Po tem velikem romarske*11 shodu naša Zveza ni mirovala, ampak je dalje sn«' vala in izvajala svoj dobrodelni program. V zadO' voljstvo in veselje našega nadpastirja je prirejal8 skupne obiske na množičnih grobovih pokojnih b”' jevnikov in odkrivala spominske plošče po razn’*1 župnijah. Zmerom smo čutili, da je z nami v duhu in molitvi Prevzvišeni škof Rožman, drugače bi n Wis., ZDA, soustanovitelj (ista MISLI v Avstraliji: •: P. Klavdij Okorn OFM j: Kolikor vemo, so župljani sv. Jane*1* g Evangelista napravili svojemu priljubljen®' mu župniku prav lepo slovesnost. Tudi mi kličemo: Bog ga živi in mu dočakati vrsto nadaljnjih jubilejev! •zpod T rigla v a Na ŽALAH V LJUBLJANI so v torek po veliki pokopali p. dr. Angelika Tominca, ki je umrl, K°r smo že poročali, na velikonočno nedeljo. Pozeba se je udeležila ogromna množica, ki so jo '®nili na 20,000 ljudi. Pač dovolj močan dokaz, ka-so verniki in neverniki rajnika spoštovali. ^ POSTOJNSKI JAMI grade novo krožno eznico. Speljana bo skozi pet predorov in bo doi-3150 metrov. Nova proga je potrebna, ker obisk narašča od leta do leta. Sedanja železnica Jami prepelje poprečno na dan okoli 3,000 obiskala cev, pa je postala odločno premajhna. Nova jih zmogla vsaj tisoč več. tla ^ ROKICI jn na Goriškem litovci izgubljajo ■ Njihovo upanje je le še Trst in ondotni tova-*' Nanje se morajo naslanjati. Pred časom so ‘ Slavka Jernejčiča in Marije r. Meden v Alpl1’11*’ tonu pa dela dvojčkoma druščino Marjan FranC' — Kar vsem po vrsti: Obilico sreče! ★ V Adelaidi (St. Peter’s) sta si dne 2. apl!*a podala pred oltarjem roko Peter Jakša in Luci®" Gus. Peter je doma iz Bele Krajine in med adela' skimi rojaki dobro poznani nogometaš, nevesta P je iz Primorske. Tej so v aprilu sledile v Adela* se tri slovenske poroke, pa žal trenutno nimam polnejših podatkov. Pa drugič i' — V stolnici sv. atrika v Melbournu je 6. maja Adam Klančič Počakal svojo nevesto Ano Marijo Vouk. Ženinov Rojstni kraj je Miren pri Gorici, nevesta pa je iz uPe, prav tako mirenska fara. — Isti dan sta Pri Sv. Patriku v Murrumbeeni obljubila zves-. 0 Jože Rozman in Suzana Majer. Ženin je doma '2 Brezove rebri (ajdovska fara), nevesta pa iz e*enče. — Dne 13. maja je bila slovenska poroka Pri sv. Janezu v East Melbournu: ženin je bil ranc Petek, doma iz Radoslavcev (župnija Mala edelja), nevesta pa Matilda Munda, doma iz So-etincev (župnija Sv. Marko niže Ptuja). — Tri j?0l’°ke smo imeli dne 3. junija. Ta dan sta si pred arijo Pomagaj v kapelici Padua Hall podala roke °Ze Novak in Marta Baš. Ženin je rojen na Bledu, .evesta pa v Novem mestu: Gorenjska in Dolenjka sta se srečali na avstralskih Brezjah. Jože je Večletni sodelavec tukajšnjega Slovenskega kluba. V Marijini cerkvi v Ascot Vale sta začela skup-110 življenjsko pot Anton Kirn in Silva Ludvik. To-116 Je iz Klenika (fara Sv. Peter na Krasu), ne-Vesta pa jn Bača (fara Knežak). V Marijini cerkvi Sunshine pa sta rekla “da!” Anton Poklar ter . na Iskra. Ta Tone je pa iz Podgraj doma, dočim nevesta iz Sušaka, župnija Jelšane. — Vsem Par°m želimo vse ono, kar pričakujejo od bodoč-Tl°sti. Na mnoga leta in Bog ter Marija z Vami! * Žal moram k tem veselim novicam pridati (*1 dve žalostni. Zopet je med naše vrste segla smrt. E>ne 30. aprila okrog pete ure popoldne je po-val iz Adelajde proti Whyalli slovenski fant Franc lo. °r- Skupno s prijateljem sta se vračala na de-Gotovo je bil vesel za volanom, saj je dan prej , upil avto. Pri naselju Two Wells, nekako 50 milj Adelaide, ga je nenadoma zaneslo s ceste in vo- 0 je udarilo v brzojavni drog. Franc je dobil j fl'ee na glavo in bil na mestu mrtev, sopotnik ^°Ze Kosmačin pa se je iz nezavesti prebudil šele bolnišnici, a se mu na srečo ni nič zgodilo. — ^“Kojni Franc Pahor je bil rojen dne 2. septem-_ 1931 v Novi vasi, župnija Opatje elo Spri Go-Cl* Doma so mu rekli “Lukačov”. Z bratom Jo-. om sta dospela v Avstralijo dne 24. septembra , in sicer na zpani ladji “Skaubryn”, ki se je asneje potopila, /lastanila sta se v Južni Avstra-, . Osebno sem ju prvič srečal v Nangwarryju, Jer sta bila na delu v gozdu. Potem sta se pre-Jia* • *'a v ^delaido, kjer je Jože še zdaj, Franc Je dobil delo v Whyalli, kamor se je 30. aprila ®al, a žal ne vrnil. Prane je bil vesele narave in v družbi zelo pri- ljubljen. To je pokazal tudi velik in lep pogreb, ki se je v sredo 3. maja razvil proti pokopališču v Springbank, kjer je našel rojak zadnje počivališče. Poleg brata tukaj zapušča Franc sestro Ivanko v Argentini, doma pa mater. Naj mu bo lahka avstralska zemlja! V Melbournu pa me je presenetil klic iz au-burnske policijske postaje, da so našli Štefana Šilca mrtvega v sobici: zadušil se je s plinom. Kako se je nesreča zgodina, ve samo Bog: naj ostane sodba Njemu! Pregledal sem vsa še neoddana pisma, ki jih je Štefan pisal verjetno na dan smrti (po vsej verjetnosti je umrl v nedeljo 28. maja zvečer) in so polna volje in načrtov za bodočnost. Štefan Šileč je bil rojen dne 22. decembra 1937 v Sv. Trojici v Slovenskih goricah, vas Selce. Izučil se je za tesarja. Iz Slovenije je pobegnil preko meje v Avstrijo, nato v Nemčijo, od koder je letos emigriral v Avstralijo. V Brisbane je dospel v letalom dne 6. aprila. Pisal mi je iz Bonegille, če ga morda morem rešiti taborišča, in res sem ga poklical. V Padua Hall je dospel 14. aprila. Kot sem ga spoznal, je bil nemirnega značaja in vedel sem, da se bo težko ustalil. Dne 3. maja je odšel na stan v East Hawthorn, kjer je imel tudi delo. Še vedno je rad prišel pogledat med nas in tudi priznal, da se je prehitro odločil “na svoje” in mu gre težko. Na tretjo nedeljo v maju je bil med slovensko mašo v mestu še pri spovedi in obhajilu. — Za pokojnega Štefana sem imel mašo zadušnico v ponedeljek 5. julija v kapelici pri Mariji Pomagaj, popoldne ob dveh pa smo ga pokopali na slovenskem pokopališču v Keilorju. Štefan zapušča v Kanadi mater in sestro; v Nemčiji brata, če ima še kaj sorodnikov v domovini, mi pa ni znano. Štefan, počivaj v božjem miru! ★ lz Padua Halla je omembe vredno tudi tole: Vogrinov Tone je stopil nedavno v mojo pisarno ir. me vprašal, če imam še kaj častnih potrdil darovalcem za Slovenski Dom v Melbournu. Suveda sem jih še imel. In potem mi je začel narekovati imena darovalcev ter vsote. Bil sem prijetno presenečen: fantje slovenskega Kostela so nabrali med seboj skoraj sto funtov za naš skupni Dom — fantje, ki so komaj dospeli v Avstralijo in ki danes vsakdo izmed njih upravičeno trepeta za svojo službo. la vendar so dali — vsak no svojih močeh. Lep dokaz, kako je možno medsebojno razumevanje in sodelovanje obeh naših melbournskih usfanov. Obenem pa je to tudi mrzel poliv tistim našim rojakom, ki so že več let tukaj, pa za Dom “ne morejo še ni- (Konec str. 188) d e k etrov LAOS SE JE ODDAHNIL, vsaj rečeno in zapisano je, da so se sovražnosti ustavile. Njegov kaos se je pa preselil v Genevo, kjer se predstavniki 14 držav menijo, kakšen naj bo odslej položaj te majhne azijske dežele. Kako in kdaj se bodo sporazumeli? Rdeča Kitajska je poslala v Genevo nič manj kot 160 “izvedencev” na konferenco v Genevo in vzela zanje v najem sobe v ondot.nem hotelu za šest mesecev. To je dovolj jasen znak, kako si komunisti prdstavljajo delo za sporazum. Govorili bodo in govorili, ugovarjali in spet ugovarjali, predlagali in odlagali. Tako dolgo, da se bodo zastopniki Zahoda utrudili,, naveličali in disgustirali. Od same utrujenosti se bodo zmehčali. Vi'hu tega bodo medtem komunisti v Laosu stvari po svoje uredili, še kje drugje dvignili hrup, ki bo pritegnil nase pozornost Zahoda, Laos se jimu bo zazdel “manj pomemben”. Rdeči Kitajci in razni drugi tovariši vedo končno tudi to, da je mogoče po šestih mesecih najemnino hotela raztegniti za nadaljnjih 6 mesecev... AMERIŠKO POMOČ raznim državam po svetu misli Kennydejeva vlada na novo premisliti. Wash-ington je baje uvidel, da se je ta pomoč, segajoča v težke bilijone, dostikrat čisto napačno delila. Denar je šel v napačne žepe, vladajoči so se z njim okoristili, dostikrat naranost v škodo velikodušnega darovalca, ljudske množice so imele od ameriške pomoči malo ali nič. Nadalje bo baje ameriška pomoč šla organizacijam, ki predstavljajo ljudstvo, ne pa vladam, ki največkrat le same sebe predstavljajo. Kako bo mogoče to izvesti, je pa drugo vprašanje, čeprav je načelo samo na sebi vse hvale vredno. TITOVA VLADA je gotovo ena tistih, ki ne bo več dobivala ameriške pomoči, če bo Kennedy zares ravnal tako, kot govori. Kam so pa šli milijoni, ki jih je Tito dobil od Amerike? “Priljubljeni" maršal si je z njimi privoščil dvomesečne počitnice, da je obiskal razne nove države v Afriki, se dobro imel skupno s svojim številnim spremstvom, Afrikancem pa ponujal ameriške dolarje kar na debelo. Medtem je doma narasla draginja, da ljudje kar gagojo pod silo razmer. Ni čudno, da je Tito ob svojem povratku iz Afrike dobil na uho ljudsko mnenje, ki ni moglo več držati jezika za zobmi: Tito, ostani doma in na nas misli! Tako je poročal “Newsweek”. MIROVNE ZBORE je zamislil predsednik Ke»' nedy za pomoč zaostalim državam in narodom. Ml#' di Amerikanci obojega spola naj se prostovoljk0 javijo za razna dela v tujih državah Afrike, A^*' in Južne Amerike. Gredo naj v svet kot nekaki m1' sijonarji prave demokracije. Sliši se, da se jih *,c že veliko prijavilo. Obvezati se morajo, da bo liških Misijonih. O priliki obiska angleške kralj* v Pakistanu je imel dr. Sire priložnost, da je ril z obema, s kraljico in princem Filipom. Oba ,' se zanimala za njegovo sedanjost in preteklost. ŠOLO ZA BREZPOSELNE mlade delavce f?r?' dijo v mestu Sudbury v kanadski provinciji rio. V njej se bodo vežbali brezposelni v razn ?'°kah, ki jim bodo omogočile bolj stalno in sploh •>Jso zaposlitev. Znano je, da v času brezposelno-najteže najdejo delo taki delavci, ki niso za ka-® stroko izučeni. Tri četrtine stroškov za milijon- 0 zgradbo bo prispevala zvezna vlada Kanade. NA TEKOČI TRAK so spravili Amerikanci tu>! ^upovenje v trgovinah, pač na “supermarke-v ■ 6e stopiš kupovat v tako trgovino, ti ni treba hoditi od stojnice do stojnice, kar na tekoči stopiš in se lepo voziš okoli. Razstavljeni so Sajno vzorci, ob njih so pa bloki listkov z označba-njI blaga, njegove teže, vrste itd. Odtrgaš blok, ga zis v kuverto, napišeš svoj naslov in to oddaš 1 vhodu. Tvrdka ti pošlje naročeno blago na dom, konec meseca dobiš po pošti račun, ki ga tudi po pošti plačaš. ŠTIRJE SLOVENSKI PROFESORJI predavajo na slavni Gregrijanski univerzi v Rimu. Vsi so člani jezuitskega reda: Vladimir Truhlar, Ivan Zore, Maks žitnik in Pavel Leskovec. GROB SV. METODA so našli, vsaj tako zatrjujejo strokovnjaki. Na Moravskem nekoliko vzhodno od Brna so odkrili v izkopaninah temelje stare krščanske cerkve in blizu oltarja grob z okostjem zelo visokega moža. Ena noga je krajša od druge, roka pohabljena. Sv. Metod je umrl na Moravskem in bil tam pokopan 1. 886, dočim je brat sv. Cini umrl in bil pokopan v Rimu 23 lat poprej. Nova moderna bolnišnica v Townsville, QLD. jj Avstralija je ena najbolj zdravih dežel sveta. t)j,]')rna je to pripisati podnebju, deloma zdravju skrbstvu oblasti. Nalezljivih bolezni, kot Je u , °iera, tifus, rmena mrzlica, koze itd., v Av- sploh ni. Jetika je zelo redka, če se pa kje j avi> oblasti poskrbe, da se bolnik takoj izolira UsPešno zdravi. Dobiva tudi izredno denarno ^Por0. Javnih in privatnih bolnišnic šteje Avstralija blizu 800. Novejše so zelo moderne, najnovejše v vsakem pogledu. Nekatere so državne, druge vodijo krajevni odbori. Vse dobivajo do neke mere podporo od vlade. Bolniško zavarovanje je močno razširjeno in se vsem nujno priporoča. S takim zavarovanjem si človek za primer bolezni olajša račune za zdravila in oskrbo v bolnišnici. TETA IZPOD GRMADE ODKAR SEM JO POZNALA, nam je bila — Trnovčevim otrokom — skrivnostno bitje izpod Grmade. Od tam gori nam je poleti prinašala lešnikov, pozimi mahu za jaslice. Občudovali smo jo in blagrovali, da je njen dom visoko pod Grmado, kjer na nižjih obronkih cveto redke blagajke, više v bregovih pa rdi vresje in jožefce omamno de-hte. Okoli tetinega doma zore lešniki in sladke robidnice, da je treba samo seči po njih in usta odpreti. Kako naj bi bilo drugače, ko je teta prija-jala k nam od Robidovčevih? Doživeli smo, da nas je teta smela vzeti s seboj na svoj dom. Spremljali smo jo v tisti čudoviti svet, poln vonja po brinju, vlažnem mahu in poznem telohu. Z vrha Požarnikov nad Hrenovčevim mlinom se nam je prikazala Robidovčeva domačija, ki se je sončila na goljavi pod Grmado. Grmada, za nas takrat najvišji vrh na vsem svetu, je bila čudno blizu, vsa temnožametna in skrivnostno vabljiva, če bi nam bilo dano zlesti na njen vrh, bi z rokami lovili drobne oblačke, ki so se leno igrali po njenem hrbtu. Morda bi srečali škrate in vile in divjega moža, saj nam je stara mama pravila, da je Grmada dom vseh teh skrivnostnih bitij. In naša teta — tudi ona je del tega dišečega, sončnega in obenem tajnostnega sveta, odkoder so •/ njo vred prihajali k nam lešniki in mah, ki je že zgodaj v adventu prinesel v hišo vonj po božiču. Dospeli smo pa samo do Robidovca, kjer nam je teta postregla z ajdovim kruhom in orehi, ki smo jih tolkli na javorjevi mizi nasproti ogromni zeleni peči. Ta prvi izlet pod Grmado je v mojam spominu tako živ, kot prvo romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Da, na Brezje! Vsako leto smo šli, veliki in majhni, je najmanjši so ostali doma. In za varuhinjo najmlajših je seveda prišla Robidovčeva teta. Pa je bilo kar težko odločiti, v čem je večja mikavnost, romati na Brezje ali ostati doma in poslušati teto, ki je vedela čudovitih zgodb brez konca in kraja. Res so bile včasih podobne onim, ki nam jih pravila stara mama, vendar vse bolj zapletene, skrivnostne, polne nerešljivih ugank. Kadar ni bilo tete pri nas in smo poslušali le staro mamo, smo včasih posegli vmes in kaj dostavili po tetinem pripovedovanju. Babica je nerada poslušala in nam dala razumeti, da teta le preveč po svoje obrne. To pa v naših očeh tetine veljave ni zmanjšalo, le stara mama se nam je zdela manj ve- “Grmada, za nas takrat najvišji vrh” rodostojna. Kdaj pa kdaj smo se zatekM k tetl Francki, ki je bila domača in vedno pri roki) z8 otročarije pa ni imela posluha. Poslušala nas je’ rekla pa nič. Kakor da ni čisto nič važno, kako se mora pravljica pravilno povedati. Če je koga pri nas obiskala bolezen, nisi"0 klicali zdravnika, Robidovčevi teti smo pošto P° slali. Prišla je in imeli smo praznik, da za žaloi ni bilo časa. Teta je znala streči, poznala je don'a ča in umetna zdravila, kaj kmalu se je poslovila in šla svojo pot. Otroci nismo znali cen'(j tetinih skrbi ob bolniku, zmerom smo ji bili P° nogami in jo obkladali z novimi in novimi šanji. Nikoli se ni razjezila, nikoli se ni navelica naše radovednosti, nikoli nas ni zapodila. Kadai' utegnila, je sedla k nam in začela pripovedovS1 Zadišalo je po brinju, v ustih so se nam nabft' sline po lešnikih, roke so greble po mehkem niahjj' da bi odkrile, kje imajo škratje vhod v svoje P° zemske gradove. Pa je prišlo k nam vse kaj hujšega kot bole?-el1 Zgodilo se je, da sta v enem mesecu druga za go umrli stara mama in teta Francka. Za njim8 • ostala pusta in mračna praznina, da je februar8^ vlaga še bolj silila pod obleko, nam ježila lase ^ nas ščipala skozi premočene čevlje. Ni nam bilo igranja, zazdelo se je, da smo v nekaj tednih I'e’ nadoma odrasli. Pa smo zvedeli, da ima priti R° dovčeva teta in bo ostala pri nas. V hipu sn _ zdrknili nazaj v čase, ko misli na smrt nismo P nali. Res je teta prišla, to pot sicer brez lešnik ’ ker je bila Grmada pokopana pod snegom. Pr* ”*• je pa bilo spet prijetno in toplo, večerje ob bi'1 petrolejki niso bile več žalostne in molčeče, jih je oživljala z zgovornim pripovedovanj®'1. Stari oče je včasih pogodrnjal, češ da je zdaj ! nas le preveč klepeta, nas pa ni kar nič prepr* Tako je postala teta del naše družine. S ^ 'zgubila nekaj skrivnostne mikavnosti, nehala j® biti bitje izpod Grmade, vendar smo jo še ena-'adi imeli. Zlepa si nismo prišli navzkriž. Če *!lnu kdaj kaj ugnali, kar ni bilo po njenem okusu, I? n«koliko pogodrnjala nad otroci, pa tako, kot se nas nič ne tikalo. Pridna in delavna je bila t mravlja, odrinila nam je za hlapca in dekle. a tudi med delom je imela za nas čas, da nam .. Pr,Povedovala zgodbice in izkušnje iz lastnega 2lvljenja. Kljub vsemu je naša mama našla na teti lia-Da je pri jedi izbirčna, jo je obtožila. In da jo začeli tudi otroci posnemati, je poočitala. 0 Je bilo res. Pa je teta lepo pojasnila mami svo-'zbirčnost”, nam pa izpodbila izgovor. Nekoč ■*e na poti v cerkev napila premrzle studenčm- • Pokvarila si je želodec, zato mora paziti, kaj >n česa ne. Tako smo zaključili ta nespora- Bolj čudno se je končal nezporazum med teto >n ^r'm očetom. Dobri mož je imel svojih 90 let ■VfiV 1 še kar čvrst. Nekega dne je pa legel in ni vstal. Kolikor je vedel povedati, ga je bolelo r u ° *°’ ^a mu ^eta na nek' srajci odrezala °v. Očitno je bila to samo njegova domišljija, p očila je pa med njima lepo merico prerekanja. ^°1čno ji je 0če rekel, naj ga pusti, da bo zaspal. °Kala je, toda kot zvesta strežnica je čez 15 0v'nut spet pogledala k bolniku. Ostrmela je — Ce je bil mrtev. Kmalu po dedovem pogrebu smo odšli v be-„ °' Ker teta že davno ni bila več legenda, Pak ena od nas, je bilo kaj naravno, da je šla bo>i. Vse bridkosti potovanja in begunskega ta-z . Sca je junaško prenašala in nam dajala dober z . ; Se jo vidim, kako je s svojim lončkom do ga njega čakala na taboriščno čorbo, da ne bi ko-Pr'krajšala za njegov delež. Ko smo mi pri mizi šle vsak svoj obrok pospravljen, je počasi *išč sv°jem 'or|čku sedeča na zaboju poleg le- ^0stal° je očitno, da je življenje teto izpod tr *Lia(*e Pustilo ob strani. Nikomur ni bila več po- gji na> tudi ne nam otrokom, ki smo v težkih ča- j^l^Slo zoreli iz pravljic v življenje. Vase za- tHnt-Jena Pose(lala na svojem zaboju, ni se dala Vrat' . Snl° 0f*hajali *n prihajali, loputali z § 1 111 se potili ob nalogah za taboriščno šolo. manj, ko smo rogovilili ob pripravah na izlete. °tlšl Se nam n' Pr'družila na tako pot. Rajši je t0V0a v kapelo in Nekdo v tabernakeljnu ji je go- Pripisal večjo važnost kot nam. ki smo se sta dnja*' za odlične rede v šoli in odborniška me- v °*'ganizacijah. Misli T “> June, 1961. morje. Odšli smo z velikimi nadami v srcih, pa majhnimi stvarcami v kovčkih. Teta je ostala za nami. čakala je na papirje za odhod v Minnesoto. Težko sem se poslavljala od nje. Notranji glas mi je očital, da sem se ji izneverila, in njena tiha nevsiljiva zvestoba mi je vzbujala vest. Ko smo se v novem svetu že nekoliko znašli in se izvlekli iz prvih težav, smo zvedeli, da ima tudi teta morsko pot že za sabo. Okoliščine so nanesle, da je prišla v sesterski zavod, v dobro oskrbo, pa med tuje ljudi, ki so vse drugače živeli, kot je bila vajena teta. pa še njih govorice ni ra- zumela. Seveda tudi oni ne njene. Pa če bi bili, koga naj bi zanimalo, kaj ve povedati teta iz starega sveta, ko niso poznali Grmade, teloha, lešnikov in mahu za jaslice? Le redko jo je obiskal domač človek, da se je z njim pogovorila po svoje. Nam se je oglašala od časa do časa. Pisala nam je na voščilnih kartah, ki jih je od sester dobila za božič, čeprav je koledar kazal kres. Tako je životarila teta izpod Grmade sredi Tako je prišel čas za naš odhod čez neznano neizmernih minnesotskih planjav, životarila in venela. Nič se nismo čudili, ko nam je prišlo na uho da leži in ji nune ne obetajo na tem svetu vstajenja. Res ni bilo dolgo, da je prišla pošta: Teta je mrtva... Čudno;1 že tako dolgo mi ni bila Robidovčeva teta več skrivnostno bitje izpod Grmade, ob vesti o njeni smrti je spet zadišalo po jožefcah in mahu in zrelih robidnicah. Kakor da stojim pod Grmado nad tetinim domom in zbiram planinske cvetlice. Otožna missl jih pošilja v nepoznano Minnesoto na sveži tetin grob in z njimi zadnji pozdrav: Odšla si bila v Ameriko, da med ljudmi ki so te še hoteli sprejeti, pričneš novo življenje. Tam si zaključila svojo samotno pot — počivaj v miru, zvesto srce, in Bog Ti stotero povrni! “MI” iz tistih časov brez tete izpod Grmade ESTERINA KNJIGA v sv. pismu starega zakona (Nadaljevanje) Mardohejeva počastitev TISTO NOČ KRALJ NI MOGEL SPATI. Zato si je dal prinesti knjigo letopisov in brali so jo pred kraljem. Našli so zapisano, kako je Mardohej sporočil o Bagatanu in Taresu, dveh kraljevih dvornikih izmed vratarjev, ki sta stregla kralju Asuerju po življenju. Kralj je vprašal: “Kakšno čast in odliko je Mardohej za to prejel?” Kraljevi služabniki, ki so imeli pri njem službo, so odgovorili: “Nič ni prejel.” Tedaj je kralj vprašal: “Kdo je na dvoru?” Aman je ravnokar prišel na zunanji dvor kraljeve palače, da bi predlagal kralju, naj obesijo Mardoheja na vislice, ki jih je zanj postavil. Kraljevi služabniki so kralju odgovorili: “Glej, Aman stoji na dvoru”. In kralj je velel: “Naj vstopi!” Ko je Aman vstopil, ga je kralj vprašal: “Kaj naj se zgodi z možem, ki ga želi kralj počastiti?” Aman si je pri sebi rekel: Koga bi kralj želel počastiti, če ne mene. Rekel je torej Aman kralju: “Če želi kralj koga počastiti, naj prineso kraljevsko oblačilo, ki ga je kralj že nosil, in pripeljejo korja, ki ga je kralj že jezdil, in naj mu na glavo denejo kraljevsko krono. Oblačilo in konj naj se izročita kateremu izmed plemenitih kraljevih knezov, potem naj z njim oblečejo moža, ki ga želi kralj počastiti, ga posade na konja ter vodijo po mestnem trgu in kličejo pred njim: Tako se godi možu, ki ga želi kralj počastiti.” In kralj je rekel Amanu: “Vzemi hitro oblačilo in konja, kakor si dejaL in stori tako Judu Mardoheju, ki sedi pri kraljevih vratih. Ne opuščaj nič od vsega tega, kar si rekel:1'’ Aman je vzel oblačilo in konja, oblekel Mardoheja, ga posadil na konja in vodil po mestnem trgu ter klical pred njim: “Tako se godi možu, ki ga kralj želi počastiti.” Mardohej se je potem vrnil h kraljevim vratom; Aman pa je hitel domov žalosten in z zakrito glavo. Svoji ženi Zaresi in vsem svojim prijateljem je pripovedoval vse, kar se mu je pripetilo. Njegovi modreci in njegova žena so mu rekli: “Če je Mardohej, pred katerim si začeli Pa #|! judovskega rodu. ne boš uspel zoper njega, amp boš pred njim gotovo padel.” _ . Ko so še z njim govorili, so že prišli kralj dvorniki in hitro odvedli Amana k obedu, ki ga Estera pripravila. Estera uslišana, Aman obešen Kralj in Aman sta torej prišla h kraljici Esterl v gosti. Kralj je tudi drugi dan, ko so pili v’n°’ Estero vprašal: . i'< “Kaj je tvoja prošnja, kraljica Estera? N j se ti usliši. Kaj je tvoja želja? Če bi tudi bilo P kraljestva, se ti bo spolnila.” Kraljica Estera je odgovorila: . “Ako sem našla milost v tvojih očeh, o kr* ’ in ako je kralju všeč, naj se mi podari moje z' ljenje na mojo prošnjo in moje ljudstvo na n1 1 željo. Zakaj prodani smo, jaz in moje ljudstvo, nas pokončajo, pomore in uničijo. Če bi bili Pr° dani samo za sužnje in sužnjice, bi molčala; -pa nasprotnik ne more nadomestiti škode, ki bi kralju prizadela.” Kralj je vprašal kraljico Estero: • “Kdo je to? Kje je ta, ki se je predrznil * takega storiti?” Estera je odgovorila: „ “Nasprotnik in sovražnik je ta hudobni Tedaj se je Aman prestrašil pred kraljen' kraljico. Kralj se je jezen vzdignil od popiva ^ vina in odšel na vrt pri palači. Aman pa je o9 da bi za svoje življenje prosil pri kraljici ^ zakaj videl je, da mu je kralj zlo že sklenil-se je kralj vrnil z vrta pri palači v dvorano, so vino pili, se je Aman ravno zgrudil na blazinJ kjer je bila Estera. Tedaj je kralj zaklical: , “Ali hoče celo kraljici silo delati pri iiieI11 hiši!” 9, Kralj je komaj to izustil in že so zagrnili A» nu obličje. Harbona, eden izmed dvornikov, ki bili v kraljevi službi, pa je rekel: “Glej, v Amanovi hiši stoje petdeset koni' visoke vislice, ki jih je Aman dal napraviti za eja, ki je kralju nekoč v dobro govoril.’’ Kralj je velel: “Obesite ga nanje!” In ok«v M8*" doheja, ki je kralju nekoč v dobro govoril.” je!” ^riso Amana na vislice, ki jih je pripravil za M* heja. In kraljeva jeza se je polegla. ' Tisti dan je kralj Asuer podaril kraljici ks ri hišo nasprotnika Judov Amana in Mardohej ^ prišel pred kraljevo obličje; Estera je namreč zodela, kaj je bil. Kralj je snel svoj pečatni Prs ki ga je dal vzeti Amanu, in ga izročil Mard°^l0 ju; Estera je pa postavila Mardoheja nad A«180 hišo, (Pride *e') °AM£ NELLIE M ELBA - Mavna avMralčka pevka kult, od Ob stoletnici njenega rojstva Kadar avstralec našteva imena svojih upnikov, je gotovo prav v ospredju slavna oper-Pevka NELLIE MELBA. Res je že minile 30 let njene smrti in celih 100 od njenega rojstva, Rabljena pa ni in ne bo tako kmalu. S svojim lepim sopranom je nastopala v raznih pev- skih vl°gah po Avstraliji in Novi Zelandiji, še več Špehov je pa žela v Evropi in severni Ameriki. ^ Nellie Melba se je rodila v Richmondu (Mel-s°'“'ne) dne 19. maja 1861 v družini škotskih pri-0 jet)cev. Sprva je mislila, da bo samo pri klavirju a> pa so učitelji kmalu ugotovili, da je večji v v njenem glasu kot v prstih. Začela se je 2’>ati ;n je kmalu postala ena najbolj iskanih oh ^ePrav ni bila katoličanka, je rada pela tudi t katoliških slovesnostih. Vse leto 1885 je pela n° pri mašah v cerkvi sv. Frančiška v Melbour-u; Njen sopran so mnogi ocenjevalci smatrali za ePši, kar jih je kdaj vrelo iz ženskih grl. j. Kljub temu, da sta bili poleg Avstralije tudi Ber°^a *n Amerika naravnost očarani ob njenem ■ju> je Nellie ostala skromna in ponižna. Nosila j( stav. Pač po tedanji modi in svoje impozantne po-fo ,Ve n' mogla zatajiti. Rada je prirejala tudi dob-^ ne koncerte in je z njimi na primer kmalu <*vi svetovni vojni zbrala vsoto £60.000 ter jo °nila Rdečemu križu. Pevski glas se ji ni skrhal prav do njenega ®*-a. Ko je postala Canberra 1. 1927 uradna av-prestolnica, so povabili Nellie, da je za- pela državno himno. Naslednje leto je že spet kon-cetirala v Londonu. Vendar ji je začelo zdravje odpovedovati in 1. 1930 se je vrnila v Avstralijo, upala je, da si bo v domači zemlji utrdila zdravje, pa je prišlo drugače. Že nasledje leto, v februarju 1931, je umrla v Sydneyu in tam so jo pokopali. Dočakala je torej skoraj polnih 70 let. Ob stoletnici njenega rojstva so se je spet spomnili mnogi Avstralci. Nič napačnega ni, če jo predstavijo svojim naročnikom in bralcem tudi slovenske MISLI. PISMO IZ NEW YORKA Jr»gi P- urednik: — t Kar rad VZAMEM V ROKE MISLI in vsaka ...v njih mi je zanimiva. Seveda, za nas v Ame- str. % posebno zanimivo, če najdemo kaj nazna- ®a. kako se naši ljudje vživljajo v avstralske lere. Tako je na primer vredno pokazati tu aterim, kj s0 prišij v Amei-iko naravnost iz do- ]}jV*tle» članek Ewalda Kampuša: NA TUJI GRU- kau ^amo pač tudi tu take, ki samo zabavljajo, " 0 je v Ameriki vse zanič in kako je bilo doma e drugače”, vse lepše. Ne pomaga dosti, če jim Migij T ’ Jun«, 19(51. poveš: Še roža je v nevarnosti, da bo zvenela, če jo presadimo. Kako bi človek ne preživljal neko krizo, ko je presajen v tujino kot emigrant? Naj povem, da so za nas posebno zanimivi, opisi aborigenov izpod peresa g. Oppelta. Mi, ki nismo nikoli videli Avstralije in je ne bomo, te popise kar požiramo. Kako aborigeni lovijo ribe in kako želve, to je res edinstveno. Brihtni so aborigeni, zelo brihtni. Le še več takega, da bomo šo bolj spoznali Avstralijo in njene prirodne zanimivosti. Sploh list MISLI dela čast rojakom tam doli, rav lep je. Zato Slovencem v Avstraliji najlepši pozdrav in čestitke! — J.B. H Iz knjige: MED LJUDMI Dr. Anton Trstenjak NE MAKA SE POROČITI MLADO IN NADARJENO, PRI VSEM TEM pa zelo prikupno in privlačno dekle se ni hotelo poročiti, češ da do zakonskega življenja nima veselja. Doma je namreč že kot otrok videla, kako je pijani oče dan na dan z materjo grdo ravnal. Na pojasnjevanje, da je bilo samo pri njih tako, da niso vsi zakoni nesrečni in da bi utegnil njen zakon biti zelo srečen in lep, je krako odgovarjala: “Ne morem nič za to, meni je življenje v domači družini tako leglo na dušo, da ne morem v zakon; bojim se ga; v samostan pojdem”. Res je šla v samostan in po dolgih desetletjih \.ega koraka še ni obžalovala. Ta primer sem navedel zato, da pojasnim, kako usodno vplivajo otrokova doživetja ob očetu in materi na poznejšo izbiro poklica. Mnoge veselje do zakonskega poklica mine enkrat za vselej ravno zaradi dogodkov v domači hiši. Kar naj bi se jiru prikazovalo v lepi in privlačni luči, se jim predo-čuje v strašilni obliki, leži nad njimi kot mora, tako da otrok ne dobiva pravega odnosa do življenja. Potem se pa prav starši in sorodniki večkrat čudijo in zgražajo, zakaj je hčerka tako “čudaška”, zakaj se ne mara poročiti. Ne pomislijo pa, da bi imel otrok prej pravico njim očitati, zakaj mu niso naredili veselja doma, kjer naj bi bil videl in okusil lepoto in srečo družinskega življenja. Oče in mati se morda dan na dan prepirata, preklinjata, sta si nezvesta, potem pa mati, ki pri tem nikakor ni brez krivde, zahteva od otroka, naj se poroči na ljubo nji, če se že zaradi sebe noče; ob vse lepo spravijo otroka, potem pa naj na ljubo njim stopi v zakonsko življenje, da jim bo vračal vsaj košček družinske sreče, ki si je starši niso znali ustvariti in ki je ob njih otrok ni bil nikdar deležen. Nekaj primerov nesoglasja Nikoli ne sodita v skupno življenje skopuh in zapravljivec. Med njima je večno nesoglasje in prepir. Kar bo eden z veliko skrbjo skupaj spravi!, bo drug s prav tako močno strastjo zapravil. Tu ne moremo reči, da se taka dva dopolnjujeta in bi mogla prispevati k skupni življenjski sreči. Skopost in zapravljivost si nasprotujeta, druga drugo uni- čujeta; zato pomeni tudi sožitje skopuha z zapi'aV' ljivcem večno medsebojno pobijanje, nasproto^8' nje, razdor. Podobno nespravljivo nasprotje vlada med !'a' hločutnostjo in krutostjo. Gorje tenkočutnemu ,n res plemenito čutečemu dekletu, ako dobi za človeka, ki je njeno živo nasprotje: krut, odure»> brezobrizen, nasilen in kar je temu podobne&a; Take lastnosti se v zakonu ne morejo med seboj dopolnjevati, ker vključujejo prave napake in ne’ popolnosti značaja. Nepopolnost ne more nikoli ni česar dopolniti. To bi bilo protislovno, kakor cC bi hoteli koga z osramočenjem počastiti ali Pa,Z lažjo resnico podkrepiti, če se tak okrutnež >n brezobzirnež poroči, naj ga vzame prav tako oki'ut' na in brezobzirna ženska. Seveda zakon tudi v teij1 primeru ne bo harmoničen, poln bo bi'ezobzim’1 sporov. Toda če se že mora taka zverina poroči^1’ potem naj zverina vzame zverino, ne pa kro®1' ovčko. Med nespravljive, nasprotujoče si in pobijaj°ce se lastnosti značaja, ki nikoli ne rode zakonske sl° ge, sodijo tudi nasprotja med zelo počutnim in P° hotnim ter poduhovljeno (asketsko) naravo. ^r vadno gre za nasprotje med pohotnim moškim 1,1 duhovno usmerjneno žensko. Taka žena bo v Z8' konu prej ko slej mučenica. Usodno je, če dob' mož, ki je v spolnem pogledu pi-eveč zahteven 1 brezobziren, za ženo dekle, ki je ravno naspr0^10 usmerjena. Ako naj bo taka dekle v zakonu sreči'8’ si mora poiskati za moža fanta, ki je podobno hovno osebnostno usmerjen kakor ona. Veliko sporov povzročajo tudi dvojice zako'1" cev, kjer je eden izrazit razumar — navadno J° spet mož tak, vendar lahko tudi žena. Vse strofJ3 preračuna, je zelo natančen in malenkosten, ženo in otroke venomer gnjavi in mori. Gorje, °e je pa na drugi strani žena zelo mehkužna, ni li nobeno pravo delo, je površna, nima smisla snago in red, pri vsem tem pa silno občutljiva, merljiva in ji mož ne sme nič reči. Tako sem naštel nekaj nasprotnih si lastno^1 med zakonci, ki prav gotovo ne morejo z medseb0-1 nim dopolnjevanjem usvariti v družini tako ze'° potrebne harmonije. Ogledali so pa bomo tudi tai °ziroma bi ne odgovorili po resnici. ^ Vprašalne pole mora izpolniti vsakdo, ki živi jj^*V8*ralskih tleh, pa naj bo domačin ali ne, držav-ne, naseljenec za stalno ali morda le gost. Informacije, ki jih bodo dali odgovori na ®*alnih polah, bo vlada držala v strogi tajnosti, ))(. *a^eva osebe, gre ji samo za zbiranje števil. No- Ne gre samo za vprašanje, koliko ljudi je v Avstraliji, treba je vedeti, koliko moških, koliko žensk, koliko otrok, kaj je poprečna starost prebivalstva, koliko je te ali one vrste poklicev, koliko je redno zaposlenih in tako dalje. Vlada mora skrbeti za javni blagor ne samo za danes, snovati mora primerne načrte tudi za bodočnost, bližnjo in daljno. Če ne ve na primer, koliko je otrok, ki še ne hodijo v šolo, pa bodo v kratkem hodili, ne bo mislila na ustanavljanje in povečanje šolskih poslopij. Če ne ve, koliko je mladine, ki si bo v doglednem času ustanavljala lastne družine, ne bo mislila na potrebo novih stanovanjskih hiš. če ne ve, koliko delovnih rok se obeta za bližnjo bodočnost, ne bo mislila na uvedbo novih industrij — itd. Tako in podobno vlada sama razlaga, zakaj je treba odgovoriti na tako dolgo vrsto vprašanj, ki stoje na tisti poli, toda saj vsak sam lahko razume in mi treba šele posebej dopovedovati. Jasno je, da se boste bralci in bralke MISLI kar najbolj potrudili in še drugim pojasnjevali, kako naj izpolnijo vprašalne pole, ali pa jim celo, dejanski pomagali. Žal, da na polah ni vprašanja o narodnosti, da bi naš človek lahko izjavil: Slovenec sem! Je samo vprašanje o “Nationality” — to pa pomeni Avstralcem — državljanstvo. •>6 , *>oe^'nec ne b° mogel poizvedeti, prav tako jj. ^aKsna organizacija, kakšne podatke je kdo na-^ ° sebi in svojcih. Zato naj vsakdo brez strahu Pravici pove. teden pred 29. junijem bo 15,000 uradnih )^o^av'jencev raznašalo vprašalne pele po hišah. 8ta 6ne ne b0<*° izPHstili, najsibo zgolj privatna ovanjska, najsibo hotel, gostilna ali karkoli. V ^*šni gospodarji bodo odgovorni za to, da bo (, a Pola pravilno izpolnjena in da ne bo osta! j opisan” noben človek, ki v noči na 30. juni-Prenočuje pod njihovo streho. li» ^ tednu po 29. juniju bodo prav isti nastav- Jenci ................................... .............. Dol„ u.C.* sPe*; bodili od hiše do hiše in pobirali iz-Jene pole ter jih izročali uradu, ki ima na ‘u* ljudsko štetje. čeprav so, kot že povedano, predpisane kazni v/«e, ki bi se uprli in ne hoteli odgovoriti na i2jeasanja, vendar vlada upa, da bodo vsi brez ]e lrie prostovoljno sodelovali in bodo globe ostale na Papirju. KENNEDYJEVI “MIROVNI ZBORI” so naleteli na odpor v nekaterih državah, ki bi naj imel« koristi od njih. Od mladine iz Amerike si nič posebnega ne obetajo. Pošljite nam starejše, izkušene ljudi, čeprav so morda že v penzijonu, ti nam bodo znali svetovati in nas poučiti... Torej je tudi v tej reči težko pravo zadeti. Vendar je videti, da bo Kennedy skušal izvesti stvar po prvotnem načrtu. f r... * “VRHUNČILA” STA NA DUNAJU ameriški Kennedy in sovjetski Hruščev. Pravijo, da je bil Nikita “ves drugačen”, to se pravi, prijazen in kar ljubezniv. Upamo, da je Kennedy spoznal krinko na njegovem obrazu. Ako ne, bi mu priporočali, naj si vzame k srcu, kar je v letošnjem aprilu pi-' sal Katoliški Glas v Gorici: “Kdaj bo partija odložila krinko? Nikoli! Tisti dan, ko bi partija odložila krinko, bi se je ljudje ustrašili in partije bi bilo konec. Zato bo krinko ohranila do konca. Stari satan jo je naučil tako uspešne taktike. Zakaj bi se je ne držala? Z njo si je osvojila pol sveta in upa, da si bo osvojila še drugo polovico”. — “MIR LJUDEM - 1 NA ZEMLJI >9 NAŠE SOCIALNE ZAHTEVE (Socialna izjava ji' bila sprejeta na prosla- vi tfipeških okrožnic Rerum novarum in Quad- ragesimo anno dne 30. aprila 1961 v Bučno« Airesu) SLOVENSKO KRŠČANSKO SOCIALNO gibanje, ki ga danes v svobodnem svetu predstavlja “Družabna pravda”, postavlja na podlagi papeških socialnih okrožnic “Rerum novarum” in “Quadra-gesimo anno” in v duhu splošne deklaracije Združenih narodov o človeških pravicah ter vzporedno z izjavo Narodnega odbora za Slovenijo, ki je bila objavljena na praznik Vstajenja 1960, naslednje zahteve za socialno ureditev naše domovine: 1. Središče socialnega reda bodi človek z vsemi pravicami in dostojanstvom, ki mu po naravnem pravu pripada, da bo imel učinkovito možnost uživati vse osnovne svoboščine od katerih poudarjamo zlasti svobodo vere in prepričanja, govorjene in tiskane besede ter združevanja; svobodo strokovnega, stanovskega in gospodarskega uveljavljanja; svobodo zasebne pobude, imovine in izbire dela. — Iskoriščan ne sme biti ne po sočloveku ne po družbi. Prisilno delo in obvezna združevanja nasprotujejo človeškemu dostojanstvu in načelu svobode. Človeško delo ima prednost in večjo vrednost kot mrtvi kapital; zato pa čisti dobiček, ki je produkt dela in kapitala, ni izključna last podjetnika niti države. Večji del čistega dobička pripada delavcu. Lastnina naj bo podružabljena samo tam, kjer je to za blaginjo kupnosti nujno potrebno. 2. Delavec — ročni ali umski — mora zaslužiti najmanj toliko, da bo primerno živel in da si bo mogel nabaviti vse to, kar je potrebno za duhov- no in telesno življenje in da mu bo ostajalo toliko, da si bo lahko zgradil lastni dom in prihranil nekaj premoženja. Delavec mora imeti plačan počitek ob nedeljah in zapovedanih cerkvenih in državnih praznikih ter mora imeti zajamčen letni dohodek, ki naj se ob koncu leta dopolni z eno mesečno plačo. V primeru prenehanja službenega razmerja pripada de- / ČUDEČEM KLJUNU ZELENI MU OLJ KOVA MLADIKA... V POROŠTVO SPRAVE /N MIRU. S. Gre.yo/-c/Č. lavcu odškodnina, ki znaša najmanj eno mes' plačo za vsako leto službovanja. I $ ;ečn° Stavka je dovoljena, ko so bile izčrpane možnosti za mirno poravnavo. Delavcu naj se omogoči stvarna udeležba upravi, kapitalu in dobičku podjetja povsod, W to želi. 3. Družina je osnovna celica narodnega * ljenja in ji je treba dati tisto mesto in nuditi » zaščito, ki jo po svoji pomembnosti zasluži. I111 mora primerno družinsko stanovanje. Družin® plače naj se izboljšujejo sorazmerno z narodn'111 dohodkom. Zaposlenim ženskam in mladostnikom je treb® nuditi posebno zaščito. Pri zaposleni ženski iiid velja načelo: za enako delo enako plačilo. Mla^1'^ se mora v šolah nuditi tudi socialna izobrazba vzgoja. Poročeno ženo je treba osvoboditi deloV»e tekme. 4. Zemlja naj bo last tistega, ki jo obde^u^f Kmetije naj se osvobodijo prisilne kolektivizme1^ in krivičnih, prekomernih bremen ter naj se p<>sPe šuje svobodno zadružništvo. Da se ohrani čim več kmečkih domov in c*a kmetu pomaga do višje življenjske ravni, je ti'e _ kmetu nuditi vso potrebno zaščito ir pomoč Prl boljševanju njegove lastnine s pomočjo šolst^8’ načrtnega pospeševanja modernizacije kmetovanj®’ z uvedbo zavarovanja za dote in zoper ujmo s P mernimi tržnimi ukrepi in z decentralizacij0 1,1 dustrije. njej -• Srednji stanovi (obrt in trgovina) in svobodni P°klicj so družbi potrebni, zato naj imajo v '•'esto, k; jjni pripada. Za vse stanove naj se izvede »ocialno za. V*rov*nje, ki ga naj prevzamejo samoupravne ustanove i '»'oval, 'n zasebne družbe, ki bodo med seboj tek- I . 4 * tr . °k°jmne naj vedno dosegajo nujni življenjski 0sek. Delavski dopusti in socialno zavarovanje J se izboljšujejo v skladu z narodnim dohodkom. ! ’ Poskrbeti je treba, da bodo tudi »loven»ki '. iiiGi ‘jenci uživali gospodarsko in socialno zaščito. ^ ^ 8t> je treba poskrbeti, da bodo uživali pravieo v.° in da se bo postopalo z njimi kot z doma- tudi ter da bodo imeli možnost uživati pokojnino " • ce se vrnejo domov. , Buenos Aires, 1. maja 1961 Delavca. na praznik sv. Družabna pravda l*APEž JANEZ XXIII. NAPOVEDUJE NOVO SOCIALNO OKROŽNICO v RZ VELIKIMI SLOVESNOSTMI so sredi maja ok. 'v**"1 Praznovali 70. obletnico socialne papeške »žilice RERUM NOVARUM in 30. obletnico tej podobne: QUADRAGES1M0 ANNO. je , ogromnem trgu pred baziliko sv. Petra ne jjj. falo do 100,000 delovnega ljudstva in so poslu- te(jZn*ce Prejšnjih papežev so pa seveda imele v prvi vrsti takratne okoliščine. Mar3i-treba danes dostaviti ali dopolniti — in naj stori nova enciklika. Cerkev je nad bo|je’ casi in kraji, vse opazuje in ocenjuje v luči Vei Ka nauka razodetih resnic, ki so nespremenlji-L v spremenjenih razmerah sveta tre- Praktičnost večkrat na novo razložiti. Zato tak0 S^et i*1 spet uče z govorjeno besedo, pa prav SeKaj° spet in spet po peresu ter izdajajo u‘1iee. Kljub temu, da sta encikliki RERUM NOVARUM in QUADRAGESIMO ANNO dosegli lepe uspehe, je današnji svet še daleč od idealne urejenosti, kakoršno sta encikliki želeli ustvariti. Sv. Oče posebno opozarja na veliko pomanjkanje, ki vlada v nekaterih deželah, ko se na drugi strani kopiči bogastvo, da mnogi ne vedo, kaj bi z njim. Z zadovoljstvom so tisoči sprejeli papeževo napoved in o njej razpravljali na socialnem kongresu, ki je trajal 4 dni in ga je organizirala Federacija Krščanskega Delavstva vsega sveta. ZELJA Pavla Miladinovič Bo li kdaj moja pesem kot s srečnim koncem pravljica v očeh nedolžnih zablestela? Bo li kdaj moja pesem kot Noetova grlica, ko tretjič z barke je letela? Ah, če bi moja pesem k nebesom kakor mavrica iz mojega prahu se vzpela... TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše Zdaj pa se Tonček pelje k ljubljanski teti Franci. Bo ta morda prav taka?... Bog ne daj! “Višnja gora,” je hlapec pokazal Tončku v breg na kup stisnjenih hišic, ki so se prikazale med zelenjem. Tam gori na hribu pa razvaline... Kot jastreb na svojo žrtev je nekoč prežal v dolino višnjegorski gradič, tlačil dolenjske kmete in ropal trgovce, ki so tovorili z blagom tod mimo. Tako je otrokom pravil v šoli učitelj Kovač, tako so pripovedovali ob nedeljah pred stiško cerkvijo stari očanci. Stičani so se zares oddahnili, ko so prišli menihi in pozidali samostan. Tako so postali last cerkvene gosposke in se rešili biča višnjegorskih gospodov, ki je sleherni dan žvižgal po njihovih hrbtih. A pod krivo opatovo palico ni bilo hudo, ker je vladala ljubezen in pravica... Zdaj ni več menihov. Toda samostan še stoji in jih pričakuje, da se vrnejo. Pričakuje jih tudi ljudstvo. — In višnjegorske gospode ni več. Pa tudi njihovega gnezda ne. Le razvaline gledajo v zrak kakor škrbine: s krvjo in žulji dolenjskih tlačanov pozidane stene nekdanjih slovesno razsvetljenih soban in zatohlih ječ... Tončka je zmotil hlapec, ki je začel praviti o višnjegorskem polžu, še mati se je muzala, ko njen sinko ni vedel, naj verjame ali ne, da imajo v Višnji gori privezanega polža. Pregovarjanje med Tončkom in Petrom je ponehalo, ko so pustili Višnjo goro za sabo. Cesta je zavila v samoten gozd, ki baje skriva strahove in hudobne ljudi. Kaj vse so po Dolenjski pravili o njem! Vlekel se je z majhnimi presledki kot ogromna senca črnega oblaka od Višnje gore pa do Grosuplja po velikem klancu, ki so mu rekli Peščenjak. Včasih en sam voz sploh ni prišel skozenj in uboji so se vrstili kot nedelje v tednu. Ko je Tonček potoval v Ljubljano, ni bilo več tako nevarno. Sekira je v njem zapela že svojo pesem in z grosupeljske strani so ga že začele izpodrivati kmetije. Vendar je zaraščena hosta vzbujala grozo in neme spomine na nesrečne žrtve starih časov. Uboji v primeri z drugimi kraji niso bili redki. Mati Marijana je no stari navadi napravila križ, za njo tudi hlapec in fant. Potem so vsi skupaj polglasno zmolili očenaš za vse nesrečneže, ki so v hosti izgubili življenje in še niso našli miru... i 2 I Tončka je skoraj postalo strah, čudna tesno ' mu je stisnila srce, čeprav je sedel med matelJ° in močnim hlapcem. Ko bi bil sam, bi stoletna dr®" vesa gotovo dobila strašne oblike ter bi stegov8 po njem svoje košate veje. “Kaj se bojiš?” je hlapec pogledal dečka. -K" ele bi bil pred sedmimi leti z mano tukaj, bi ti s stopili lasje pokonci!...” In začel je pripovedoV® ' kaj je tistikrat doživel. Iz Ljubljane se je vračal. Predolgo se je 28,1111 dil in je že v mraku vozil z zapravljenčkom P° , _ gozdu. Kar je opazil pred seboj sključeno žen11-/ ki je s košarico v rokah stala ob cesti in g® ^ prosila: “Ali bi me ne vzel na voz? Tako sem ^ ^ na in strah me je samo v tej puščobi.” No, v bo vse bolj prijetno, si je mislil Peter in ustaf'j Ženica je prisedla, košarico — skrbno pokrit0 ruto — pa je dala za sedež. Peter je pogledal od strani in kljub slabi & lobi opazil, da ima ženica popolnoma moški ob Križ božji, celo brke je razločil pod njenim noS® Vsaj zdelo se mu je tako... Mrzel pot ga je oblil in komaj je čakal, d® gozda konec. Pot pa se je vlekla kot kurja • Govorila nista mnogo. Voznik je stavil ne > op ek«1 vprašanj, “ženica” je kratko odgovorila in je po gozdu odmeval samo ropot voza in P6 konjskih kopit... etnJ0' Peter je pazil na vsako sopotnikovo kr® Vidiš, zdaj je potegnila “ženica” rutico i* z p. se useknila in jo nato sama spustila na cest0-točasno pa je že zastokala: “Jej, ustavi, ^ Rutica mi je padla na tla. Pojdi jo no iskati sem stara in težko lezem z voza...” ^ j Peter je vedel dovolj. “Ženica” bi rada zdirjala z vozom po cesti... Zdaj ali nikoli! je konja in ji odgovoril: “Le stopite z voza> ^ ti, saj bom počakal! Bom medtem popravil se eze nekam postrani. Najbrž sem izgubil vijak.” Ženici” ni bilo nič pogodu, vendar ji ni ka- 0 drugega: med glasnim vzdihom je zlezla z 8 ter šla po robček. A komaj je bila nekaj ko-,;v za kolesljem, je hlapec udaril z bičem po ko-' Ostala je daleč zadaj na cesti in s čisto spremnim glasom preklinjala voznika... i Tako nisem še nikoli podil živali,” je Peter »oni.i . . . . *°nčal če svoje pripovedovanje. “Malo me je skrbečem se zmotil in morda le v strahu videl na nic* moške poteze in brke. Toda nisem se varal, k® j ti doma sem našel v košarici, ki jo je “ženska” Ho Pustil siti na vozu> — (*va samokresa in dolg mesar-, "°ž. Kaj je namerjal razbojnik z njimi, ve sam Bog,./' ^°znik je umolknil, Tonček pa je še bolj plaš-na 'evo 'n ^esno. Niso zastonj zmolili Ce ..a®a za nesrečne žrtve. Biti jih mora dolga pro-ve- J.a’ ^i so v tej samoti našli smrt. Bog jim daj mir in pokoj!... k I*k J1^ udarjal s kopiti po kamenju, da je . Prijetno motil morečo gozdno tišino. Po- <*si Je šlo ^ -- v klanec. A ko je bil enkrat na vrhu, je proti Grosuplju zapravljenček kar poska-tjj, . • ^ tudi hlapec je počil z bičem nad živaljo ^J° pognal, čim prej iz gozda, ki skriva toliko Ci-Hitro so bili med hišami. Nato pa dalje proti Konj je ostal ves čas v lahnem diru, ka-Vedel, da se bližajo cilju. ^ ^ela Ljubljana... Kako je Tonček gledal, ko je J^***ti postalo živahnejše in je — kadar koli je kft- Zav'la iz gozda — pozdravljala iz daljavo H>Da 2 gradom. Krog nje pa množica rdečih streh. ^lej, to je mesto.9 A zdaj vidiš komaj repek,” °nčka poučil Peter, ki je v Ljubljani služil ® 'n jo je dodobra poznal, oela cesta je vodila naravnost proti gričku z i( gradom:- vedno bliže, vedno bliže... ir , ,n° so zavozili preko Karlovškega mostu. Bili so pijani. £08.. ^>dva greva takoj k teti, ti pa zavij tjale h Nakrmi žival, potem pridi za nama,” je *Nil naro^’*a mat'- A ta ni bil pri volji, da bi Za njima. Še premalo časa bo imel, da obi-g0|ltiSVoje znance in si kupi to in ono. Rajši bo v sta 111 sP’l pol litra ter si privoščil kosilo. Tako i2jjrS® 2 niaterjo zmenila samo za uro, ko se bosta gostilne odpeljala proti Stični. dPravljenček je zavil pred gostilno, kjer je sta Se^6 ce*a vrsta kmečkih voz. Tonček in mati «Hj °dpravila z dvema culama peš v mesto: v e Tončkova obleka, v drugi pa nekaj dob-p teto- °toškemu fantu je bilo vse novo. Vrtel je gla- Ušli vo, kot bi bila na peresu. In ko sta prispela z materjo do šentflorijanske cerkve, se je Tonček hočeš nočeš na ves glas zakrohotal. V steni je zagledal kamnito glavo, ki ji teče voda iz ust. Vodnjak je v trenutku pritegnil vso njegovo pozornost. Ho, ho! Kaj takega pa še ne! “Le poglejte, mama!” Mati ga je potegnila za roko: “Tu ni Potok in moraš hoditi molče! V mestu se ti ljudje hitro smejejo, veš...” Smejejo? — Pogledal je krog sebe. Saj se mu res izza vogala reži in pači ljubljanski hlačon njegove starosti. Le blizu naj pride, grivna zelena, ako si upa! To bi jih dobil!'... Ko bi ne bilo matere, bi ga Tonček takoj poklical “na korajžo” in bi Ljubljančan pošteno občutil dolenjsko pest. Tako pa je romal fant pokorno za materjo in pustil na-gajivca pri miru. Na moža, “ki bruha vodo”, se je pa le še enkrat ozrl... Nato sta zavila navzgor. Pošteno sta se upehala po nerodni, strmi in s kamenjem tlakovani poti v breg. Saj je Gregoričeva teta stanovala na Gradu. “Številka enajst,” je mati iskala tablice nad vrati nizkih hišic, ki so se vrstile ob potu. Marijana je bila šele dvakrat v Ljubljani in od tega je že dolgo, dolgo. “Aha! Tu bo.” Sstopila sta v ozko vežo in nato v kuhinjo, kjer sta presenetila teto Franco, da je veselo vzkliknila ter ju objela. “Ne bo kot Habjanova, ne bo!” si je takoj dejal Tonček. Uganil je. Zato mu popoldne še na misel ni prišlo, da bi silil z materjo domov. Malo hudo mu je bilo pri srcu, kaj bi tajil! Pa o tem ni, da bi govoril!... STOJI, STOJI LJUBLJANCA... Pintarčkov najmlajši dve dolgi leti ni videl Potoka. Se je pa zato z odprtimi usti čudil ljubljanskim zanimivostim, ki jih Stična pač ni poznala. Že pogled skozi okno tetinega stanovanja na morje rdečih streh pod Gradom ga je vselej prevzel. In kadar je sam stekel med mravljišče ter se izgubil v množici meščanov! Saj sprva v resnici ni vedel, kam bi se dal, da bi največ videl in delal čim manj napote. Vse ga je zanimalo. Še policaja, ki je stal v živi uniformi sredi trga pred občinsko hišo, je gledal, kot bi pravkar padel z lune. Strah pred njim in spoštovanje pa sta zrastla Tončku zlasti takrat, ko se je — Dolenjec — sredi ulice stepel z nekim ljubljanskim frkolinom. Uh, še dolgo potem mu je zavrela kri, da je le šel tam mimo? Kajti tistikrat bi bil zmagal, prav gotovo bi bil zmagal! A je nenadomn začutil na vratu trdo roko moža postave, ki ga je stresla kot kos cunje. Kako majhen, neznaten se je zdel Tonček sam sebi. Še poskušal se mu ni iztrgati, tako se je prestrašil. No, policaj ga je sam izpustil in mu obenem zapretil: “še enkrat, pa boš šel z mano pod ključ!” Šele ko je bil fant daleč od stražnika, se je utegnil zjeziti. Nad njim in mestnimi otroki. Kislice! še vrniti jim ne smeš, če kriče za teboj in kažejo jezik! Takoj imaš policaja na vratu... Tonček je sklenil, da bo odslej vsakega paglavca šele v kaki stranski ulici poučil, po čem so stiske tepke. Treh se ne boji, primojdunej! Samo policaj jim ne sme priti na pomoč... In vojaki! To je bilo nekaj za našega dečka! Kako je tekel z Gradu, kadar je izpred rotovža zaslišal godbo. In potem je daleč daleč spremljal vojake, ki so strumno korakali po tlakovanih ulicah, da je odmevalo med hišami. Ko je prišel z njimi prvič mimo šentpetrske vojašnice do Most, je komaj našel pot domov. A pozneje se ni izgubil in naj bi šel z njimi prav do Fužin, kjer so imel* va je. Postal je pravi Ljubljančan. Cestna železnica takrat še ni motila mestne£® življenja s svojim drdranjem. Tudi avtomobil°v ni bilo, da bi dvigali prah. še manj jeklenih ptičev> ki bi letali nad ljubljanskimi strehami. Le žele*1** kača je že stekla preko Gorenjske proti beli ljani. Iz mesta se je vila proti Trstu in na drUB® stran proti Litiji. Tonček je hodil kaj rad na P° stajo gledat, kako sopiha železni zmaj ter vali c dim iz svojega okajenega trebuha. Tako rad bi peljal z vlakom. željo sta mu izpolnila teta in stric, ko sta fP neke nedelje vzela s seboj v Litijo. Kako ponos1 je gledal skozi okno ter mahal vsakemu otro ki je zavidljivo gledal za bežečim vlakom. Lep8 takale vožnja! Kdo bi trgal podplate po prašni sti!... Kar prekmalu so bili tam in prekmalu se zvečer vlak zopet ustavil na ljubljanski P05*8..!, Tončku je bilo samo žal, da se železna kača ne tudi proti Stični. To bi bilo nekaj! Sicer P8 ‘ stric že pravil, da je časopis pisal o načrtih ^ gradnjo dolenjske železnice. Morda se bo dol*1 že vračal s hlaponom? Juhuhu!... PETINŠTIRIDESET MILIJONOV w nemških mark Poročali smo že, da se lahko obrnejo z.* odškodnino vsi, ki so med vojno trpeli škodo od strani Nemcev. Zdaj smo ponovno prejeli pozive od raznih strani, naj paučimo Slovence v Avstraliji o tej možnosti. Denar je na razpolaganje in čaka, ljudje, ki bi se potegovali za odškodnino, so pa menda zelo redki. Baje zlasti slovenskih interesentov skoraj ni. — I r. OKROŽNICA IZ CLEVELANDA s podpisom dr. Mihe Kreka pravi: Pošiljamo formularje za vlaganje prošenj za odškodnino. Opravičeni do odškodnine so vsi, ki so trpeli pod nacisti. Prosimo, pomagajte, da o zadevi zvedo vsi, ki so prizadeti. Slovenec dr. Pirkmajer naroča, naj vlože prošnje vsi, ki so kaj trpeli, čeprav dvomijo, ali so upravičeni do podpore ali ne. Posebej za Avstralijo: Morda se je tudi v Avstralijo zatekel kak naš človek, ki bi bil upravičen do odškodnine. Priloženi formularji in razlaga, kako jih je izpolniti, utegnejo dobro služiti. (OPOMBA: Formularji se dobe pri MISLIH.) OKROŽNICA IZ SYDNEYA, iz urada Fed* ral Catholic Immigration Committee, pravi Po sporazumu med Visokim komisarjem 28 .. gunce pri Združenih Narodih in med zahodno ne(l ško vlado je na ponudbo vsota 45 milijonov n ških mark za odškodnino njim, ki so trpeli P nemškim nacizmom. Upravičeni do podpore Tisti, ki so trpeli preganjanje zaradi nar°g„ nosti, so bili med begunci 1. oktobra 1953 m vis- iš e prejeli nobene odškodnine od strani nemške ^ de: med naštetimi narodnostmi se navajaj0 upravičenci tudi Slovenci iz Jugoslavije. ilik0 Katoliške agencije in razni škofje so ve sodelovali pri delu za odobritev odškodninske ^ vir m te, zato tudi ta urad (Federal Catholic Irnin11 tion, 175 Elizabeth St., Sydney) rad sprejema ge za odškodnino in jih je voljan odposlati na rodajna mesta. Podpisan pod to okrožnico je Monsign°r Crennan. . jj Končno naj bo tu ponovljeno, kar smo zaplS v febr. številki letošnjega leta na strani 57: , v Kdor potrebuje kakšnega pojasnila (ali )e^ dvomu) naj se obrne kar s slovenskim pism0l>1 naslov: Dr. Otmar Pirkmajer Adlerreiterstrasse 19/1II-Miinchen, GERMANY. KOMUNISTIČNA “ PONUJANA ROKA” t* Komunizem je povsod enak. L lažjo in pre-Var° si odpira pot med nepoučene in in lahkoverne. Vsako na videz lepo doneče geslo mu •luzi. Ko se mu je posrečilo le nekoliko prodreti, ko je dosegel prst, je vsa roka njegova. 0 tem je objavil KATOLIŠKI GLAS v velikonočni številki dopis iz Trsta. Tudi za nas je P°učen, zato ponatiskujemo nekaj izvlečkov. ^ Ur. Komunizmu je bil ves povojni čas cev nezl°rnlj>v odpor demokratičnih Sloven- »ik V ^rs*u 'n Gorici. Za svojega glavnega sovraž-tisk S° komunisti smatrali naš demokratični ’ *>aši dve politični organizaciji in naše kultur-^ganizacije. Znani so poskusi, kako bi se ko-1] 'sti z raznimi zvijačami vrinili v naše vrste, kr ,a,?ov’l' so tednik, ki naj bi zmedel vrste demo-Icnih, zlasti katoliških Slovencev. ^ru£*m* takimi podvigi je bila tudi “po-, na desnica” — to so bili razni medstrankarski Ve. zvezni odbor šolskih sindikatov, ki je do- do zlitja, “šolski odbor”, ki je imel prvotno otr f*1’ vP^vat> na slovenske starše, da bi pošiljali VSehKe v naše šole, a se je skušal uveljavti na Političnih področjih. Nazadnje pa je prišel na demokratične vrste na celi fronti z na-111 koordinacijskih odborov. * P« mnogih narodih so skušali komunisti vpre-, -°j voz zlasti katoliške vrste. “Vi boste lahko 1 katoličani, gre le za skupno borbo z nami ftig 6 , Vske pravice”. Tako približno so skušali pre- Nki te: zacij. Posebno tako imenovani “šolski odbori” so pod kontrolo najbolj borbenih brezbožnikov. Katoličani se nismo doslej nikoli odtegnili svojim narodnim dolžnostim. Povsod smo sodelovali, kjer je šlo za resnične skupne slovenske koristi. To bomo delali tudi zanaprej. Nočemo se pa udinjati tlaki v skupnih odborih, kjer bi komunisti s svojimi brezkončnimi debatami moralno pritiskali na naše po številu tako pičle sodelavce. Če bomo uporabili svoje energije, da v resnici ojačimo katoliški pokret, bo to najbolj solidna osnova, okrog katere se bo zgrinjala bodoča slovenska elita, ki bo potegnila mnogo omahljivcev in širila krog zavednih Slovencev. Ostati hočemo katoliški Slovenci, komunizma pa ne bomo podpirali nikdar! DOSTAVEK UREDNIŠTVA: Pri nas v Avstraliji se zelo podobna taktika vrši v vrstah delavskih sindikatov (unij), kjer komunisti skušajo nastopati in marsikje res nastopajo kot kandidatje za odborniška mesta na skupni listi z demokrati (“Unity Tickets”!) Zaradi ljubega miru... zavoljo potrebe, da se skupno dela za delavske koristi... nasedajo komunistom celo katoličani. Potem moramo pa slišati javne ugotovitve: Ta in ta unija je že popolnoma pod komando komunistov... Močna strokovna delavska organizacija, ki jo nadvladajo komunisti, si vzame za cilj, da pride pod njen vpliv tudi politična stranka — Australian Labour Party. Tako hoče priti komunizem v (-.edlo... katoličane. Sam Lenin je opozarjal, da je Bismark pogrešil, ko je sprožil kulturni boj. Je katoličane šele prav predramil. Lenin je ^0lT1Un'ste, naj bodo do katoličanov prijazni, Vb nauk 0 nebeškem kraljestvu nič ne ovira ® komunistov za oblast nad svetom. Ijjs. . Nakovali bi, da bodo prav zaradi tega kato-l'W* *n sp*0*1 demokratični ljudje napram komuno >i itj*"1 skrajno oprezni. Pa ni vedno tako. Večkrat ^ 8fi° napram komunistom občutek manjvrednosti e bojimo javnega mnenja. &>tj °as*h zavlada neke vrste panika, v kateri go-C0: “Zdaj je res treba nekaj storiti, da rešimo ))e.nc’ v Italiji svoj obstoj.” Ali pa: “Titovcem aj ame«io njih dediščino. Zato vsi Slovenci sku-^ koordinacijske odbore!” i)0f ,Se to delo, ki gre za tem, da se zmehča od- de M ♦,* ♦,« *.* M *,♦ *.» M ♦,* ► ♦ ♦* ♦♦ ♦* ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦• »♦ ♦* «♦ ♦ » ♦ * ♦ • • • ♦ • ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ *»«* ♦ * ♦ *«t *♦ ♦ * «* l*** ♦ *• • Si SAMOTAR J. Burnik Nikogar nimaš... Sam ne veš, kam bi se dal. Z nikomer nimaš, da bi klepetal, da bi želje tajn utolil. Molčljivo nosiš svoje težke boli naokoli, vse čez iz kraja v kraj za svitom hrepeneč; a vekomaj si tu — si tam odveč. s ss s.s s.s s.s ss s.s s.; s.s s.s s.s s? ll*iokratičnih vrst, izvira iz titovskih organi- ' ° ♦♦ ♦ ♦ «« ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ »♦ ♦♦ *♦ *♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦ ♦♦• ♦ ♦ ♦ • ♦♦♦♦ Še kaj is preteklosti QUEENSLANDA TE BRIDKOSTI OTOČANOV Polinezije in Melanezije so se ponavljale od leta do leta in vedno v hujši meri. Toda stvar je dospela saposled vendarle do ušes angleške vlade v Londonu, katera ne posluša rada pritožb proti svojim rojakom in podložnikom v tujini. Tu pa je vendar morala poseči vmes; godile so se Polinezom vnebovpijoče krivice. Zato se je gosposkam v Kraljičini deželi iz Londona zaukazalo, da imajo izdati natančne postave o najemanju Melanezov in Polinezov za delo na velikih svojih posestvih. Dogovoriti se morajo z njimi za plačo, za obleko, hrano in o tem, kako jih bodo spravili spet nazaj v njih domovino. A s temi ukazi je naletela angleška vlada jako slabo. Samopašni bogataši v Kraljičini deželi so se delali silno rezžaljene, češ, kako se more njim, angleškim naselnikom, izobraženim in tako bogatim ljudem, očitati taka krivica nasproti ubogim, pomilovanja vrednim Melanezom. Toda angleška vlada se ni dala preslepiti ter je pri najemanju otočanskih delavcev polagoma vsaj za silo napravila nekoliko reda. Zagotovila je napol divjaškim revam vsaj nekoliko varnosti in pravice. Med drugim je n. pr. določila, da se mlajši, kakor 16 let stari Oceanci, ne smejo najemati in privažati v Avstralijo. Tudi ne smejo najemniki nikogar vezati za dalje, kakor za tri leta, potem pa jih morajo na svoje stroške prepeljati nazaj v njih domovino. Izgovorjeni zaslužek jim morajo izplačevati v denarjih, ne pa v blagu. Itd. Navzlic temu se neizkušenim in priprostim Oceancem zgodi še dandanes marsikatera krivica, ki pa največkrat ne pride na dan. Pa ko bi bilo samo to! Godijo se še drugačne, veliko hujše stvari. Navzlic ostrim ukazom in natančnim postavam razpošljejo avstralski veleposestniki na skrivnem še dandanes svoje ladje na oceanske otoke, kjer njih mešetarji ondotne prebivalce ne samo najemajo, ampak jih tudi love ter s silo odvažajo daleč proč od njihove domovine v avstralsko tujino. To je res pravi sužniški lov. In z njim se mažejo Angleži, najmogočnejši in — ne da se oporekati — najbolj izobraženi narod na zemlji. Prof. Ivan Vrhovec: AVSTRALIJA IN NJE OTOKI Konec Ta prikazen osupne človeka tembolj, ce misli, da so bili Angleži tisti, ki so v početku kočega stoletja prvi izdali geslo, da mora po- (t- Suže' v>' njstvo prenehati na vsej zemlji. V dosego teg8 , M tražit' f* onih obrežjih, o katerih je bilo znano, da prih®} nanja prekupovalci sužnikov. Gorje mu, na c'® mena je razposlala angleška vlada ladje po m01 vsega sveta ter dala posebno pazno s adji so zasačili sužnike! In še dandanes je an® iia „ do'*' v v * h škim kapitanom ukazano, da na svojih vožnjaD daljnih morjih ne pozabijo na človekoljubne nosti. ■let1 Da bi se suženjstvo zatrlo, so potrosili AnŽ že velike vsote ter si napravljajo še zdaj nem*J ^ stroške z izvrševanjem te hvale vredne nal°Se' ■ Kaj pa se godi na njih lastnih avstralskih °‘,^t jih? Tam je suženjstvo v najlepšem cvetu in ložniki angleške krone se kar nič ne sramnjeJ0' najgrši način izkoriščati nevednost in prip1' oceanskih otočanov. • im In kaj je posledica tega? Razdraženi, vsi • se vračajo osleparjeni in onemogli Oceanci n» . 0sW5‘ SVOJ K1 domu med svoje rojake. S strupeno jezo v srcih prežijo na prvo priliko, da jo razlijo na ljudi, in komaj čakajo, kdaj bo, nič hudega slu ^ prijadrala do njih obrežij kaka evropska la<^a'0,f je li čuditi, če planejo ti “divjaki” nanjo in vsakega, kogar dobe v pest? Takim vnebovpiJ0^ krivicam je pripisovati, da se po oceanskih 0 še zdaj vsak čas dogajajo napadi na evropske j8 ^ in da se še danes čuje o krvavih grozovitostih’^ jih doprinašajo oceanski divjaki. Takemu ravn8^.^ je dalje pripisati tudi, da se po nekaterih in ravno po novohebridskih, razširja krščan j! jako počasi in da se je navzlic dolgoletnemu zadevanju misijonarjev ponekod šele komaj zaC prikazovati. alo P' Zato je po teh otokih doslej še jako m®" ^ ropcev, a še ti se zadržujejo tod le malo so opravili, kar so se namenili, odhajajo Pl’aV (fli zopet dalje ter se prej ko mogoče poslove 0 neprijaznih obrežij. • t? DOSTAVEK UR. — Bralci gornjega pozabijo, da je to vzeto in knjige, ki je bila *** ^ < leta 1899. Vseskozi med branjem je treba 1 mislih, kar je povedal naš uvod pred to obja majski številki. -'A fs * i. ■ f*?. ■ m *f'° ^Tf ;//7j nt ’*(** ° * t r* *■ ' - I2’«' >■ - - - ^ „///n n/* /«vo ...... J- , v SA((6* r(*\ vo *..-V J,-*/, »ri v' a *• *. p^f f \. - , * • i V 'rr i -*r\ \i*“^fc'i; ’ “- ...L.. n c/ty ,L *yo ‘ 4#•»' H* mTpvrjj OOEAVffA. ■*■*•» ^34» Zemljepisna mapa iz Vrhovčeve knjige. V prejšnji številki ni našla prostora *Z MATIČNE KNJIGE N.S.W. Krsti l(ta^ J’®ddingtonu je od zadnjega poročila dva-Slcih °^*vala krstna voda glavice in došuce sloven- |jf,>l0Voro')encev: *' očetu je ime Ivan, materi Ana r. ettich, liotj, * ‘^tann>ora je bil krščenee dne 14. maja Mirko ®vala sta Peter Bizjak in Marija Grujevič; Jo4 z Annandala je bila krščenka 27. maja Tanja l(a * ^žina, očetu je imel Anton, materi Joana st,w botrovala sta Anton in Jožica Gržina, za- Po namestnikih, ki sta bila Stanko in Marta ■ Ve Je]a , Mary’s, No. Sydney. je dne 14. maja pre- oče ^ rstno milost Vera Markovski, prvorojenka; 6otr *s^°> mati Vinka r. Skok. Živijo v Cremornu. sltj 0Va*a sta Ivanka Valenčič in ('veta Tajčev- to L, *en> trem družinam iskrene čestitke in obili- s°»lova njim in njihovim malčkom! M»Sli > ' June, 1901, ALABAMA, ena od Združenih držav Amerike, je te tedne dvignila mnogo prahu, ki so ga “požirali” po vsem svetu. Z največjim apetitom seveda rdeči tovariši, ki komaj čakajo, da morejo o Ameriki kaj slabega povedati. Res je vsega obžalovanja vredno, da je v demokratični Ameriki po nekaterih krajih še toliko sovraštva do črncev in zahteve po “segregaciji.” Bistri opazovalci razmer pa vendar radi priznavajo, da so ti pojavi samo še zadnji odmevi nekdanjega stanja, ki bodo v kratkem utihnili. Vrhovno sodišče je že pred leti ugotovilo neustavnost razločevanja med belimi in črnimi, najsibo v šolah, na vozilih, v čakalnicah itd, centralna vlada je pa pozvala vsa podjetja, naj činiprej odpravijo vsako segregacijo. Ker je pa čez noč težko odpraviti stoletno stanje, je prepustila poedinim državam, da stvar na svojem področju same uredijo. Res se je že veliko uredilo, le tu pa tam se še pojavi stara miselnost in izbruhne v nelepo početje. Je pa popolnoma jasno., da je ta miselnost v Ameriki na splošno že prav v zadnjih zdihljajih. BARON MVENCHHAUSEN V BOTANY BAY Poroča Vampec PRAVILNO IN ZANIMIVO NAM JE POPISAL začetek avstralske zgodovine rojak Ewald Kampuš v februarju. Še vse bolj zanimive reči je pa vedel povedati o svoji vožnji po južnem morju nemški baran Miinchhausen, ki je bil v Avstraliji skoraj 200 let poprej kot g. Kampuš in jaz. Temu baronu pravijo zlobni ljudje “Lažnjivi kljukec”, pa zaradi tega njegovo pripovedovanje ni nič manj zanimivo in tudi nič manj ali nič bolj — resnično. Zato sem si rekel, da bom ponovil za njim. Pišo takole: I. Tedaj sem potoval s holandsko ladjo po Južnem morju. Jadrali smo v smeri kakor nekaj let prej kapitan Cook ter dospeli v luko Botany Bay v Avstraliji. Tu smo se mudili le tri dni. četrti dan, takoj po našem odhodu, se pa dvigne strahovit vihar, v kratkem času raztrga vsa naša jadra ter nam razbije kompas. Vsakdo, ki je kdaj jadral po morju, ve, kakšne žalostne posledice ima taka izguba. Zdaj nismo vedeli ne naprej ne nazaj. Slednjič je vihar odnehal in se prevrgel v vzdržen živahen veter. Tri mesece smo tako blodili in prejadrali prav gotovo lep kos poti, ko opazimo v vsem, kar nas je obdajalo, čudno spremembo. Postajalo nam je lahko in veselo okoli srca in našo nosnice je napolnjeval najprijetnejši vonj. Tudi morje je spremenilo svojo barvo, ni bilo več zeleno, postalo je belo. Kmalu po tej spremembi zagledamo zemljino in v bližini obsežen in globok zaliv, kamor smo zajadrali. Mesto vode ga je polnilo izvrstno okusno mleko. Pristali smo in spoznali, da je ves otok en sam velikanski hleb sira. Morda bi tega niti ne bili opazili, če bi nam stvari ne odkrila posebna okoliščina. ., Na naši ladji je bil mornar, ki se mu je sir strašno upiral. Ko je stopil na kopno, se je takoj onesvestil. Ko se je zopet zavedel, nas je prosil, naj mu za božjo voljo skidamo sir izpod nog. Preiskali smo zadevo in ugotovili, da je govoril resnico. Ves otok je bil, kakor rečeno, velikanski hleb sira. S tem sirom so se otočani večinoma preživljali. Na otoku so rasla drevesa in trte polne lepega grozdja. Ko smo ga stisnili, ni dalo vina, temveč mleko. Marsikatere čudovite rastline in živali smo videli na sirovem otoku, opazili smo pa tudi troje obešencev, ki so privezani za noge viseli z visokih dreves. Poizvedoval sem, kaj so zagrešili> da je zadela tako kruta kazen, in sem zvedel, bili to trije popotniki, ki so bivali dlje časa v jini, ko so se pa vrnili domov, so lagali svojin1 j kom o krajih, ki jih niso nikoli videli, ter o do?° kih, ki jih niso nikdar doživeli. _ ^ Zdaj sem spoznal pravičnost njihove kazni« je res prva dolžnost vsakega popotnika, da se go drži resnice. Zato sem prepričan, da jaz ne nikoli doživel take kazni. 0J Ko smo slednjič dvignili sidro in odrini brega čudnega otoka, so se nam istočasno dv . priklonila vsa drevesa na obrežju ter se nato * vzravnala. Prav čedna gesta nam v slovo! ^ j Tri dni smo že jadrali okrog — Bog zna in kam — in še vedno nismo imeli kompasa. * no dospemo v morje, ki je bilo povsem ^rn°'vjnp, kusimo to črnino in glej! — bilo je najboljše Zdaj pa je bil z mornarji pravi križ. Pazit' ^ morali, da se nam niso vsi opijanili. No, v® ni trajalo dolgo. Nekaj ur pozneje so nas že 0 žali kiti in podobne neizmerno velike živali- ^ njimi je bila ena tako velika, da nismo gledati njenega konca niti z daljnogledi. Na 'L ,,|j nismo opazili pošasti poprej, dokler ji nisrno " tako blizu, da nas je požrla z ladjo vred. u 1 Zdaj smo bili v ribjem želodcu, kjer Je j* ladja mirno počivala. Zrak je bil tukaj, to se ^ tajiti, precej topel in neprijeten. Krog nas žala sidra, vrvi, čolni in precejšnje število Ženih in praznih ladij, ki jih je bil ta nestvor 19 ^ pred nami. Vendar smo se lahko ogledovali 0 e. tu plamenic, ker nam ni sijalo več ne sonce sec ne druge zvezde. Navadno je plavala nasa ^ dvakrat na dan na visoki vodi, dvakrat je P8 fji čala na dnu. Ko je namreč žival pila, snio plimo, ko je vodo prebavila, je nastala oseka. II. v rib' DRUGI DAN NAŠEGA UJETNIŠTVA ^ jem trebuhu, resničnem kraljestvu teme, s ^j9l v družbi kapitana in nekaterih častnikov spr® . v bližini. Seveda smo nosili vsi plamenice s se trčili na množico kakih deset tisoč ljudi *ve sorodnosti, ki so se baš posvetovali, kako bi se bodili. Nekateri so že leta in leta prebivali ^ jem želodcu. Pravkar je govoril njihov P1® {cf nik, ko je presneta zver spet enkrat zazeva pričela piti. Voda ji je s tako silo drla jji dec, da smo takoj zbežali do svojih ladij« 3 t06l- ; Nekateri zakasnelci so se rešili le s plava- Upai^ekaj ur pozneje smo bili srečnejši. Voda je pt6(ja ln zopet smo se zbrali. Zdaj so izvolili za HajvSe -ika mene- Predlagal sem, da zvežimo dva cJa jambora skupaj ter ju zagozdimo ribi jjg celjusti, ko pošat zopet odpre gobec. Tedaj ga mogla več zapreti in potem bo, kar bo. °J Predlog so soglasno sprejeli in takoj od-Vges^° močnih mož, ki so jim poverili delo. Glej, Vef ^ P° načrtu in po sreči. Ko žival ni mogla laiest ’ (-'*v*lne in cerkvene oblasti iz nemških *>ii SvP^P*rajo nemško kolonizacijo. Med slovenskima dnJaki narašča želja po osvoboditvi celot-•liiij,: s oyenskega ozemlja. Radogost se poveže z ^ ^em’ *<0 c*va s*ovenska odposlanca potujeta pašnemu moravskemu knezu Svetopolku, za-Vfe pak to rečem, kar se pripeti meni in tel>i, se . lahko zgodi vsakemu. Ne smeva preostro s° Prvi: Imaš prav, ne rečeni. Vendar — ^ kem številu, kot nas v resnici je... ■ ne P Drugi: Imaš tudi prav. Vem, da mnogi *> ^ dejo, čeprav bi lahko. Odtujili so se vsemu, > doma držali. Saj jih ze za kaj drugega te^ko ^ skupaj, kako jih boš za božje reči? Bolje je P* ji« dar, da nas vsaj nekaj pride, kot da bi še te® imeli. Ali ne misliš tako.? ^ je Nadaljnjih besed naš poročevalec ni S*1S® dejal. NAROČNIK IZ RICHMONDA, VIC., PIŠE. Ctj nj©n0 uredništvo: — V “POGOVORU” APRILSKE ŠTEVILKE MIS-razpraVljate o tem. kako je pravilno reči: dati »»ašo ali plačati mašo. Če pravite, da je “dati iafj °” Prav> bo Pri tem vedno ostala neka ne-°st >n bodo ljudje še naprej zamenjavali “da-“d }■>> ,plačati”- Kajti v vsakdanjem govoru nam t0 ,1 navadno pomeni isto kot “plačati”. Kje si Uje Koliko si dal? To je vsakdanje vpraša-e> kjer je sinonim za plačati, j. . ai bo že tako ali drugače, ko smo že pri da- _ 'n plačevanju, mislim, da bi bilo dobro, da l)i [( aJ poučili še o “Christmas in Easter Offering S)j.. Ues” v tukajšnjih cerkvah. Leto za letom lahko ali bej'1-1 Pridigarje, ki grme in pribijajo včasih pose-nove Avstralce, na pr. takole: '.jj Tj ljudje imajo zelo malo, s čimer se lahko Ql asaj°”. (Pavza.) “Koliko jih je na spisku za ^nias Offering? Reci in piši: 7”. ijjSe ledilo je nekaj zelo resnega in hudega, kar pa ^ razumel. Nadaljeval je: , Vsakdo v tej deželi, naj bo tu 2 meseca ali n’ 'ma dolžnost, da da sv°j Christmas in Eas-“ffering...” v ži 6^e s^e pisali, naj bi se ljudje “zapisali” Pmjo. Z avstralske strani še nikoli nisem sli-o8()1 v takem zapisovanju. Mislim, da bi se raje lt0 če bi se kdo šel “zapisovat”, češ da je ta-[i0j ra* v MISLIH, zraven pa bi ne imel nobenega v 0 “Christmas dues.” "ika 6 6na stva>' Je» ki razjezi avstralskega duhov-^Ust*)raV P°sebno hudo. Kadar se namreč “novi” da VlJ° v cerkvi za vrati ali ob strani, namesto u sedli v klop. Takole se je razburil nekdo: »a *e.tak°j ne sedete, bom prišel dol s prižnice, 01 kom poiskal prostor, človek bi mislil, da je P°lna, pa je še dovolj prostora. Ne razu- c J ' da ^nimajo. Tu je Avstralija!” **vt “3 si dovolim še nekaj pripomb o petju. Kar Sit0 P-.^azilij, da “imamo Slovenci najraje ljud-se m' z<**’ to njeK0V “wishful ** (kako bi se to prevedlo?) Ljudsko petje dve v ^U(ii v Sloveniji le malokdaj obneslo, če se te nsk* dereta in nekaj drugih zraven brunda, skegj*"1 še ne more reči ljudsko petje. Tudi Ijud-p Petja ne more biti brez vaje. c let. Odšel je kmalu za svojo ljubljeno materjo, ki mu je umrla 7. marca 1953 v Tržiču. Prepričan sem, da je težko najti sina, ki bi znal tako ljubiti mater, kot je Pavel svojo ljubil. To vem iz pogovorov z njim in iz njegovih pisem, ki so govo- ■ ■ ved11® rila o materi. Kadar je pisal o njej, je rabil rdeč trak na pisalnem stroju. Prav tako kot svojo mater je Pavel lju“' movino. Mnogo je žrtvoval zanjo in trpel Z * Njegova pisma so polna topline in iskrene do nje. ljube*1’1 feSor Med vojno je živel v Ljubljani in bil Pr° na učiteljišču. Večkrat sva se sešla v Rožni “ ^ na obisku pri isti družini. Pozneje sva se sJ|e šla na Koroškem, kjer so z nama vred tisoči ' kov pili pelin trpljenja. A Pavel je bil vec*n°0t,-. der, nikoli ga nisem našel malodušnega in ^ tega. ]gS^| Leta 1950 sem ga zadnjič obiskal v spit*8 župnišču. Šel sem, da se poslovim pred 0 v Avstralijo. Nič nisem slutil, da je najino sr nje — zadnje. ^ Počivaj v miru, blagi Pavel, in lahka naj zemlja koroška! ^ i p k a ... (s str. 167) česar dati”. — Vesel sem takih fantov, s8^ požrtvovalnosti v Avstraliji tako zelo manjka' trled0 ★ Zadnjič sem obiskal družino in jjslo smo si stare in nove družinske fotografiJe- ju Jožico je flasti zanimala poročna slika očka — verjetno okrog petnajst let stara ,*■ nela slika mladega zakonskega para. In V' klo dekletce? “Ah, škoda, mamica, da nlS* pa!...” Morali smo se smejati otroškemu v . jej,e, I1' Jožica, mamica se je postarala tudi zaradi ji delaš skrbi. In čez petnajst let boš morda Jf A svoje fotografije od danes, pa vzgihnila: j9ltr*1 da nisem več mala!...” Mamica pa bo ime*3^c0i A verjetno že srebrne lase in še več gub n» ^ je tudi v materinih gubah je lepota, ki je ves ■ premore. JI PRILIKA O UKRADENI KOKOSI Kako je s pogajanji med vlado in Cervija * Jugoslaviji? Svoj čas smo poročali, da so p °* je “smeli” sestaviti in vložiti neke zahteve. °tem pa vse tiho je bilo... Naslednji člančič, y*et iz KATOLIŠKEGA GLASA v Gorici, po-Ja*»juje... lTr. HtS°SBD MI JK KOKOŠ UKRADEL. Ko sem eval< da mi kokoš vrne, je trdil, da nimam■ pra,-Ho Zakaj ne? Ker so pač taki časi in het ■ravnani<’ izvira iz naprednega gledanju na /K Ua Ves svet°vni razv0j- Ker pa le nisem od-k^r . " 8ai se osnovne človeške pravice le ne dajo Mi °eZ noc’ odpraviti — in ker so sj drugi hudo ■ ^ nad takim početjem, je sosed le zaprosil, naj P(l poravnava. Zahteval sem, naj mi kokoš vrne. ker bi tak korak pomenil ponižanje in P,t en,oo v njegovi domači ekonomski politiki. ' sa,«o to. Trdil je, da je moja krivda, če se i Vobotili, ker mu nisem odstopil kokoši. Pri- kol- . 1° vedno na spravo, a le pod. pogojem, da 'iOj , l‘ri njemu ostane. ^ckui podobnega se je zgodilo v Jugoslaviji. režim je Cerkvi odvzel skoraj vse, ili Se>n m°žnost za nemoteno poučevanje krščan-!*«»* in za krščansko vzgojo (mi primer: Ho šole, poučevanje verouka v šolah, last- 'zništvo itd.). Cerkev je vedno — v kolikor le *aio Vač • 7n°-^a — zahtevala, naj se njene pravice V»j,e. 1° in naj se ji da možnost, da nemoteno in n° vrši svoje poslanstvo. Zunanji pritisk jav- »ta Mnenja in potreba po pomoči iz inozemstva %^/cočila na pomoč. Tako so se komnnističn: % ■Bt\ J reyi °dločile in zaprosile, naj se vse potrebno i tj, da se ji vrne to, kar je njenega, in da se ^ie. yJ0*vebna svoboda za mirno sožitje in življe-*«•* pameten človek ve, da kaj takega koniu-nil n*so m°ffle sprejeti, saj bi ta korak r‘li, lzdajo mul komunističnim sistemom in idi-Zar” vodstvo, dasi je precej dosedanjih odbornikov qs-talo. Mislim, da je sprememba dobra in uvaja v društvo novo dobo napredka. Novi predsednik je Miro Celin, novi tajnik Rudolf Stavar, blagajnik, če me ne vara spomin, Martin Šileč. Novemu odboru čestitke, prejšnjemu pa želja za vse dobro v zasluženem pokoju. Upajmo, da bo z delom novega odbora prišla nova živahnost v društvo in pritegnila še one, ki stoje še vedno ob strani. O binkoštih smo zvedeli, da je naš “ata” Jože Plut moral spet odpotovati v bolnico. Sicer nam je ga. Kristina povedala, da ni nič hudega, vemo pa, da leta zahtevajo svoje. Želimo mu skorajšen povratek v New Farm (in k petelinom, dostavlja ur.) Kot prijatelj slovenskih knjig naročam dovinski atlas Slovenije” in “The Slovenes | rinthia”. Še več knjig bi rad naročil, pa za .g naj bo samo “lay-by.” (Glede omenjenih dveh je tako, da gredo naročniki na “lay-by”, ne K ker še niso dospele v novi nakladi. — Ur-) je|D Nekaj rojakov od tu je odšlo na sezonsko s trebuhom za kruhom, ko se tudi v Br’s*5anU,0lIi» na brezposelnost. Šli so deloma na “trsko”, d ^ej v bush na sekanje lesa. Pozdravili jih bomo bi W»' seboj pač spet tja o Božiču. Da jim le ne de zrasle tako kot kralju Matjažu pod Peco če jih ne bomo več poznali. . Ravnokar je padel blagodejen dež, M jg samo ohladil ozračje, temveč tudi osrečil f*r -eji ki so ga že težko pričakovali. Končno naj 12 ^ upanje, da se bo g. dr. Mikuli posrečilo drza sedo in ga bomo spet videli za pranike aPoS!?eI11o: mučencev Petra in Pavla. Že zdaj mu Dobrodošel! Vsem rojakom, posebej bralcem LI, pa najlepši pozdrav! — Janez Primožič- 2 Brisbane. — Spet nekaj poročil od nas- ^ seljem smo vzeli na znanje, da bomo v nede junija spet obhajali skupno slovensko službo sj Tzrednih obiskov našega duhovnika iz Sy“n iskreno želimo in radi prispevamo za kritje v vih potnih stroškov. — Po službi božji 21. m»Ja ‘ dr do| St. Mary’s cerkvi krstili četrtega otroka iz Denisa Cox in Ljudmile r. Čeh. Deklica Je ime Marija Kristina. Njena stara mama, " ji Čeh, ponosna na svoje vnuke, je priredila P ,jj* krstitko v Ashgrove. čestitke! — V soboto 13- • < je pa bila izredna slovesnost v Marijini cel s<. Bovven Hills — poroka dveh parov obenem mašo. Pravel Dekleva, doma od Šmihela P^1 ^ j? je povedel pred poročni oltar Boženo Toniasa> ^ pred nekaj meseci dospela iz Splita. Drugi P -p bila Jože Tomšič, doma iz Knežaka, in Dekleva, sestra prej imenovanega ženina, p>'el1 ^i■ kim došla iz Slovenije. Jože je za slovesni zrakoplovi] iz Canberre, se poveselil s Pova "^plO" na domači svatovščini, nato pa z ženko oc*zra vil nazaj v avstralsko prestolnico, kjer se ^ ^ V udomačiti. Obema paroma prisrčne čestitk®' soboto 27. maja sta obhajala naša splošno 1’ ^ ljena Mariborčana Franc in Hilda Brus srebin ^ roko. Srebrno slavje jima je priredila hče1^8 1 Stit!; Por. Papademos. Tudi mnogi drugi rojaki Se veselili z njima in želeli, naj jima Bog da lepem domu cvetoče Yo- »Hiob., , , tongg nac,aljnje sreče v ' Poročevalec. SOUTH WALES F • s)(i a'rf'eld. — Z zanimanjem sem brala v april-ta^8 ev'*ki MISLI člančič o dvojčkih, trojčkih in 'tftel 3 ®em Jaz dvojčica in dvojčke sem jor ' ^ članku sem brala zapisano: Imamo celo diij 01 °’ da so se leta 1600 nekje v Nemčiji ro-tne^Sec*morčki... Spomnila sem se, da imam nekje l9jj fev’jami nemški mesečnik HEUTE, ki je leta l)je J?lsa* o sedmorčkah v Nemčiji z naslovom: Kaj]a,e*)en*'nSe von Kreith. Bile so same deklice, še n Sern revijo, je pa tako raztrgana, da je samo enj So °.V ^*ar>ka dobro viden in tri slike deklet. Na «dtasi majhne skupno z očetom, na dveh so že •n ena ima podpis: Ein sensationelles Ge-S. so članek "'nis q j v Vite . ' *°dec po slikah so bile vse jako dobro raz-ie ji So lahko dočakale visoko starost, škoda, da »lo >fe - sam izgubljen in zato kaj več o njih na m Povedati. — Karla Twrdy. »Na Takol ^'srčne S|,eč0 ! °troci napredovali v milosti božji v svojo % p *n srečo skrbnih staršev. Edvard in Franki, ^list °SUtr|na mašna strežnika, bodita vrla junaka Usova i *Ii»lii June, 1961, Dr. I. Mikula. TUDI TE KNJIGE DOBITE PRI “MISLI H” V NAŠA KUHARICA, pravkar smo prejeli novo zalogo. £ 1-0-0. FINŽGAR, izbrani spisi 3. knjiga: Prerokovana, Boji, Sama, Veriga itd. £ 1-0-0. ARNEŽ, Slovenia in European Affairs, prejeli no-vo zalogo. £ 1-0-0. KUNČIČ: Gorjančev Pavlek, pravljična knjiga o Sloveniji. £ 1-0-0. MAUSER: Jerčevi galjoti, gorenjska povest. £ 1-0-0. PREGELJ: Moj svet in moj čas (samo še nekaj izvodov) £ 1-0-0. VELIKONJA: Ljudje (Samo še nekaj izvo- dov) £ 1-0-0. BERTONCELJ — ARKO: Dhaulagiri, velezanimiv opij vzpona na himalajske gore. £ 1-0-0. DR. FR. JAKLIČ: Knoblehar. Krasno branje o največjem slov. misijonarju v Afriki. £ 1-0-0. Dr. FR. JAKLIČ: Baraga Krasno branje o največjem slov. misijonarju v Ameriki.—£1-0-0. DR. TRSTENJAK: Pota do človeka, £ 10 šil. B. AMBROŽIČ: Tonče s Sloma, povest iz Slomškove mladosti. 10 šil. Pri vseh naročilih se priporočamo za nekaj šilingov več za kritje poštnine. SLOVESNOST V DRUŽINI TOMŠIČ ” «il 2'"IU)le piše prijatelj (ki naj bi se večkrat ogla- " Spfji^^eami iz Pertha in W.A.!): “V nedeljo K!. ” kih Srno ™eli družinsko slovesnost, da malo ta-^‘'st in birmo obenem. Krščenka je bila l ^ V.v sta V, Cerkica Slavka in Anice Tomšič. Botrova-Skof p 0 *n Milka Racman. Isto popoldne je nad-^ftia e.nt^ev'He birmoval v Osborne Parku in med ^**ie C1 S*a o*53 brata pravkar krščene ^k0v' ,K?Vardu je botroval dr. Koce, Franku Ivan .~lc' Pogostitev je bila v novozgrajeni pro- A 4 - MIRKO POTBERŠNIK •* ► < «■ & DRUŽINA * ” živi nekje v N.S.W. M ► Za njegov naslov prosi: -• ' ► Ivan Zupan, 2 Lothian St. ■i - K North Melbourne, VIC. 4 4 f»i rp °6osulev je Dna v novozgrajeni pro-W °*i«evi domačiji. Zbralo se je na lepo slo-W ^po število rojakov in drugih prijateljev '1 Ve družine, da se povesele s srečnimi starši °v° mladino, škoda, da niste mogli biti pri-N m:j. °nčam te vrstice z upanjem, da kmalu zo- irio v Perthu.’ čestitke Tomšičevim tudi od mene. % 8 » U s s) 8 i « ♦ ♦♦ *♦ *♦ ♦ • ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ • M •• ♦♦ • • • • *♦ ♦ • ♦♦ •• ♦♦♦♦ *♦ ♦♦ »H« KLUB TRIGLAV, S Y D N E Y vabi na zabavo v nedeljo 8. julija ob 8. zvečer DISPENSART HALL 432 PARRAMATTA RD., PETERSHAM Lep sprejem in prijazna postrežba Vsi lepo vabljeni 29. julija, 12. avgusta itd. Naslednje enake zabave prav tam: ■* * * * -* 8 >♦ .«« • ♦ >«4««*«♦>#.* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ •ttt? v 1 1 :: 8 I I I S :: tm. 191 NOVE UGANKE 1. Križanka (Milko Rakušček) Vodoravno 2 smučarski kraj 8 žaga (hrv.) 0 moško ime 2 sestavlja zid 3 skupina ljudi 4 zgodaj zjutraj 16 pokrajina nad Trstoi 17 slaščice 20 slikar (po domače) 22 pisatelj itd. 25 zrak (angl.) 2f> mesto v Beli krajini 29 revni 31 jak, krepak 33 ozka ulica (angl.) 34 slovenska reka 35 poletne vrtne rože 30 pokrajina v Srbiji Navpično 1 prepir, razdor 2 naropano blago 3 stradež 4 5 G 7 9 11 MAJSKE UGANKE REŠENE 1. Lestvica 1 alibi, 2 ajdje, 3 Tunis, 4 obisk, 5 Adela, 7 Koper, 8 omara, 9 pamet, 10 skala, ^ ne, 12 Mohor, 13 orgle, 14 ogled, 15 kamen, ren, 17 Omega, 18 pater. Pregovor: Ljubo doma, kdor ga ima. 2. Črke Marko — komar — mokra — rakom — kramo — rokam — kamor — kroma Komar 3. Kdo je tol Rešitve poslali: Barbara Erpič, Frančiška gtibi' •il°' nikalnica božji hram reka v Mandžuriji vsebuje žitno zrnje znamka zobne paste lastujemo 15 površinska mera 18 obračati brazde 19 reka v Tibetu 20 ime duhovnika v Avstraliji 21 Ameriške Brezje 23 prisiljen delavec 24 vsebujoč rudo 27 mesto na češkem 28 reže travo 30 glas v zboru 32 mesto v Burmi BIVŠI AVSTRALCI V KANADI V “AMERIŠKI DOMOVINI”, kanadska P*j ga, beremo: Kakih 80 milj od Toronta, severno od Lake, je slovenska podjetnost spremenila Z0P no farmo v prijetno letoviško podjetje, farmarska hiša je preurejena v majhen ho zemljišču je nastal umeten bazen za kopafJ ’ za prigrizek, igrališča za raznovrsten špo1*1 stor za otroške igre, taborenje in parkanje- ^ Letovišče leži v prijetnem zatišju pr°c stnega prahu in daleč proč od nervoznega n® ga vrvenja. Letna sezona je od 1. maja do tobra. Podjetnika sta gg. Zlatko Verbič >** 31-1 S**" .»li)( Šajnovič, ki sta prispela v Kanado iz Av*tr Novo letoviško podjetje sta zamislila, preš*0 la in oživotvorila v tedenskem prostem čašasta namreč zaposlena v Torontu. Vztrajno črtnega dela več kot enega leta je sedaj P° svoje sadove. ; | PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Avstralsk1 ^ venci svojima bivšima sodelavcema tu iskre110 titamoi' NA LJUBLJANSKI UNIVERZI študira ^ črncev iz takozvanih nevtralnih držav A*1 ^ . Azije, še več v Zagrebu in Beogradu Ti 'a , začuda hitro nauče našega jezika. V dveh ‘c p-. vore perfektno slovenščino, oni v Beogradu grebu pa srbohrvaščino. 192 Misli, J«ne- gotovo vam je znano, da rojaki PO SIENI AVSTRALIJI z največjim zaupanjem naročajo !'v ^ DARILNE P O S IL J K E J. ' V iivil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžiderl itd) I ZA SVOJCE v domovini efon: 4 2777 -M 7'"' 'x *s *.■«•* ■ -?' Sjri-i- ’ 'ii it r ■ ‘ C-M:? N© glede na to, a »o rojakom ZASTC loslovanje naše&li io dariln< na te 8 , SlraM I VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE | JE ZNANO | DA JE NAJBOLJE NAROČATI | DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN Tl Bt) II ^OmCDEKLE^(ZAROČENK). VSEM TISTIM NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INEORMAC ZASTONJ. POVDARJAMO, DA JE DR. KOCE PO TUK SNJIH VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPR^ CEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V . 1 *;; STRALLTO. ' ■ 6E NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NARC TE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI T SE NA NAS GLEDE P ODOV VSEH IDE POTNIŠKI iiti