LETO XXI. — številka 59 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 31. 7. 1968 Cena 40 pat ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednikj Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO XVIII. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju Letos 298 razstavljavcev Tokrat prvič devizna kvota za domača podjetja čez dva dni, to je v petek, 2. avgusta, ob 10. uri, bodo v Kranju odprli osemnajsti Gorenjski sejem. Na svečano otvoritev v Gregorčičevi ulici pred razstaviščem I je Povabljenih čez 300 predstavnikov oblasti in družbenopolitičnih organizacij iz vse države ter več gostov iz Italije in Avstrije. Sejem bo odprl predsednik gospodarske zbornice SRS Leopold Krese. S podrobnostmi o tem važnem gospodarskem dogodku Je na nedavni tiskovni konferenci zbrane novinarje seznanil Alojz Okorn, direktor Gorenjskega sejma. Med drugim smo zvedeli, da je letos prijavljenih 298 razstavljavcev — 34 več kot lani — vendar sejem po obsegu ne bo večji od lanskega, saj pomanjkanje prostorov tega ne dovoljuje. Prav zato so tudi morali odkloniti mnogo interesentov. Tokrat je sejem prvič uradno registriran kot mednarodna prireditev. Na njem bo razstavljalo poleg kopice domačih še 38 tujih podjetij, hi sicer 19 iz Avstrije, 16 iz Italije, 2 iz ZRN ter eno iz švedske. Inozemski razstavljavci bodo prikazali predvsem kmetijske in gospodinjske stroje. Zanimanje ki ga številna domača in tuja podjetja kažejo za Gorenjski sejem, dokazuje, kako velikega gospo-darskga pomena je ta prireditev. Nedvomno prevzema vodilno ekonomsko vlogo na Gorenjskem. Tej trditvi v prid govore tudi podatki o blagovnem prometu, ki raste *z leta v leto. Lani je dosegel že 2,2 milijarde S din Sejem bo, kakor doslej, na treh razstavnih prostorih. Razstavišči I in II sta namenjeni lesni industriji, elektro- industriji, prehrambeni, kovinski, gradbeni, kerai:*'čnii ter plastični industriji, kmetijskim strojem, motornim vozilom in drugemu. Na razstavišču II pa bo moč dobiti tekstil in konfekcijo, šivalne in pletilne stroje, kozmetične izdelke, obutev, usnjeno konfekcijo, dekorativno blago, stanovanjsko opremo, krzno in' druge predmete široke potrošnje. Na vseh treh razstavnih prostorih bo več gostinskih podjetij fkrbelo i za žejne in lačne obiskovalce. Cena vstopnic, ki veljajo en dan, je enotna — 300 S din. Razstavljeno blago bo naprodaj po nizkih cenah. Davek od maloprodajnega prometa je znižan za 2% oz. za 1% pri avtomobilskih delih. Kot zanimivost naj povemo, da bodo letos končno vendarle naprodaj tudi motorna vozila. Podjetje Merkur iz Kranja razstavlja avtomobile Škoda. Kupci jih bodo lahko takoj odpeljali. Povsem nekaj novega je devizna kvota, dolarski znesek, ki bo domačim podjetjem omogočil odkup blaga široke potrošnje tujih raz-stavljalcev. Upravi Gorenjskega sejma jo je dodelila posebna sejmska komisija pri Zvezni gospodarski zbornici. Le-1 a vsako leto razpolaga s precejšnjo dolarsko vsoto, ki jo določi sekretariat za zunanjo trgovino m ki jo potem komisija poljubno razdeli med vse sejme v Jugoslaviji. Za Gorenjski sejem so tokrat odrinili 10.000 dolarjev. Kot vsakič, so tudi letos poskrbeli za razvedrilo obiskovalcev. Vse dni sejma, od 19. ure dalje, bo za ples igral RADIO TRŽIČ. S samostojnimi koncerti pa se bodo gostom predstavili BORIS FRANK s svojimi KRANJCI ansambel MANJIFIKO iz Skopja, ansambel QUICKIES iz Kranja, SKUPINA 333, prav tako iz Kranja, slovenj-graški ansambel ŠTIRJE KOVAČI, ansambel MIHE DOV-ŽANA z vokalnim kvintetom GORENJCI in na zadnji dan sejma še ANSAMBEL LOJZETA SLAKA. V okviru sejma je na sporedu tudi modna revija, in sicer vsak dan ob 17., 18. in 19. uri. Razdeljena bo v tri dele; najprej lahka konfekcija, potem težka konfekcija in nazadnje dragocena oblačila (krzneni plašči in podobno). Omenjena prireditev bo v avli kranjske skupščinske stavbe. Za 2. in 10. avgust pripravljajo tudi dve posebni modni reviji z zabavnim programom v Festivalni dvorani na Bledu. Namenjeni sta predvsem tujcem. Pričetek bo obakrat ob 20.30. čeprav je lani sejem obiskalo 135,000 ljudi, jih prireditelji letos pričakujejo še več. I. Guzelj Prvi avgust — prasmik občanov Kranja in Jesenic tte^««©©©«©©©©©©«©®©©©®©©©®©©©®©©©©©«©®*, TRGOVINA S POHIŠTVOM V- DEKOR KRANJ KRANJ, KOROŠKA 35 V času Gorenjskega sejma prodajamo stanovanjsko opremo po najugodnejših pogojih: % hitra in brezplačna dostava na dom do 30 km oddaljenosti, % konkurenčne cene, % ugodni potrošniški krediti do 1,000.000 S din za pohištvo, preproge, posteljnino in zavese, brez 20 % pologa, % Prodajalna bo v času Gorenjskega sejma odprta dnevno od 8. do 19. ure neprekinjeno, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Priporoča se za obisk DEKOR KRANJ Nagrade in javna priznanja v Kamniku Na svečani seji skupščine občine Kamnik v počastitev občinskega praznika so podelili nagrade sklada Toma Brejca, šestim občanom pa javna priznanja za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo na gospodairskem in družbenem področju. Poleg odbornikov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, so se seje udeležili tovariši Franc Leskošek-Lu-ka, dr. Marjan Brecelj, predstavniki koroških borcev, zvezni in republiški poslanci in predsedniki gorenjskih občin. Da bi sklad finančno okrepili, je upravni odbor prosil delovne organizacije za denarno pomoč in predloge nagrajencev. Od precejšnjega števila kamniških podjetij je le eno prispevalo 250 novih dinarjev! Lani upravni odbor ni podelil nagrad. Zato je dotacija občinske skupščine — 5000 novih dinarjev — ostala nedotaknjena. Letos je skup- ščina v svojem proračunu sklada namenila enako vso« to. Tako je upravni odbor razpolagal z 10.250 novimi dinarji. Ker predlogov delovnih in družbenih organizacij ni bilo, je upravni odbor sklada po dolgem preverjanju sklenil, da se letošnje nagrade sklada Toma Brejca podelijo: planinskemu društvu Kamnik kot drugemu najstarejšemu društvu v republiku, avto-moto društvu za prizadevanje na področju avto-moto športa, profesorju Zvonetu Verstovšku zo dolgoletno literamo-zgodovinsko delo in urejanje Kamniškega zbornika in akademskemu kiparju Aladlnu Lancu za stvaritve v slikarstvu in pe> sništvu. Štefan Urbane, Rudi Kre« mesec, Pavel Kemperle, Štefan Repanšek, Karel Benko-vič in Pavel Volkar pa so prejeli javna priznanja za uspešno delo na družbenem in gospodarskem področju. J. Košnjek TE KSTILINDUS KRANJ GEPARD V KRANJU VEČ O TEM BERITE NA 18. STRANI laonaa© MEDNARODNI GORENJSKI V KRANJU, OD 2.-13. AVGUSTA 1968. 4 [veleblagovnica ljubljana POPUST od 1. do 13. avg. — v času gorenjskega sejma za: pohištvo, pralne stroje, hladilnike, štedilnike, peči, »osodo, steklo, porcelan, kovinsko galanterijo, TV in radio aparate, kolesa, konfekcijo, metrsko blago, perilo, pletenine, otroške vozičke, usnjeno galanterijo, športne potrebščine in orodje. BLAGOVNICA NAMA ŠKOFJA LOKA . DOSTAVA NA DOM — GARANCIJA — POTROŠNIŠKI KREDITI m blagovnica škof ja loka »1«»i>MM»lt— i S cj ; broditi težave, ki se kot dim ovijajo okrog železarne. Nekaj je zanesljivo: Na Jesenicah bo vedno manj dima in vedno več sonca. Za našo in bodočo generacijo. J. Vidlc Podjetje jj Sarajevo m poslovalnica i Kranj obvešča cenjene kupce da bo v času Gorenjskega sejma nudilo 5% popust na vseh svojih izdelkih ter takoj odobravalo kredit brez porokov in brez obveznega začetnega pologa. I I m m m DELOVNA SKUPNOST TRGOVSKEGA PODJETJA JESENICE ČESTITA OBČANOM JESENIC IN KRANJA ZA OBČINSKI PRAZNIK, OBIŠČITE NAS! IN SPOROČA, DA SODELUJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V ČASU od 2. do 13. avgusta Razstavno prodajni prostori podjetja bodo v I. nadstropju Delavskega doma — rt: '.stavišče III. VELIKI SALON POHIŠTVA, SPECIALIZIRANI ODDELKI ZA PRODAJO TEKSTILNEGA BLAGA, ČEVLJEV IN KONFEKCIJE! SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Z VSEMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI NA OBMOČJU OBČINE JESENICE ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK 1. AVGUST VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TEGA POMEMBNEGA PRAZNIKA avarovalmca bava POSLOVNA ENOTA JESENICE Poslužujte se zavarovalnih uslug, ki vam jih nudi ZAVAROVALNICA SAVA -poslovna enota Jesenice KOVINAR čestita VSEM ZAVAROVANCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DRUGIM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE JESENICE 3E SE HI CE SVOJO DEJAVNOST JE RAZŠIRIL NA IZDELAVO VARJENIH ARMATUR IN ŽIČNIH TKANIN IN DRUGIH PROIZVODOV — OB SODELOVANJU IN POMOČI ŽELEZARNE JESENICE NAMERAVAMO TO DEJAVNOST SE RAZŠIRITI Od 1. maja t.l. podjetje posluje pod imenom KOVINAR Jesenice OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAMO 8GP SAVA JESENICE proizvaja visoke, ni/ke, industrijske športne in turistične gradnje — Prav tako podjetje gradi tudi stanovanja za trg — Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev. Gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje OBENEM VSEM OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK JESENIC TRGOVSKO PODJETJE Delikatesa JESENICE želi občanom prijetno praznovanje OBČINSKEGA PRAZNIKA IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA NAKUP V SVOJIH BOGATO ZALOŽENIH POSLOVALNICAH ■¥■ ■ * T- OBRTNO PODJETJE KOMUNALNI SERVIS JESENICE SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ter priporoča svoje storitve: kemično čiščenje oblek, pranje perila in frizerske storitve OBRTNO PODJETJE KROJ JESENICE vam izdela po meri moške in ženske obleke, plašče, kostime in lovske obleke iz prinesenega materiala Izdelujemo tudi otroško konfekcijo. vw v OBENEM ČESTITAMO OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČAMO Kolektiv mesarskega podjetja JESENICE A A fl t I t A VSEM OBČANOM ZA OB [J H S rt FINSKI PRAZNIK IN ŽE- LI VELIKO DELOVNIH USPEHOV TER SE NADALJE PRIPOROČA ZA NAKUP MESA IN MESNIH IZDELKOV V SVOJIH POSLOVALNICAH Stanovanjsko podjetje Jesenice čestita VSEM OBČANOM OBČINE JESENICE OB OBČINSKEM PRAZNIKU. Podjetje poleg osnovne* dejavnosti s svojo stransko dejavnostjo opravlja za investitorje in prodajalce stanovanj in poslovnih prostorov vsa dela v zvezi z dobavo dokumentacije, oddaje del, gradbenega nadzora in prodajo ter druga opravila po pogodbah. V servisni delavnici opravlja vsa večja in manjša kleparska, ključavničarska, inštalaterska in mizarska dela. Za naročila se priporočamo! Stanovanjsko podjetje Jesenice ""iiimiiuiiiiimiiimuiiimiiiiiiimiiiiiiNiiiiimmiiiiuiu^ Svojevrstni rekordi Peter Schell iz Miinchna, ki je pod tušem vzdržal neprekinjeno 168 ur, ni najiz-virnejši niti edini svetovni rekorder svoje vrste. V Buenos Airesu je Alber-to potolkel rekord Filipinca Furuhašija, ko se je obdržal na morski površini 32 ur in 37 minut — z zvezanimi rokami in nogami. Belgijec Johann Massis je pokazal nenavadno moč svojih zob, ki bi mu jih svoj čas zavidal še naš Matijevič — »junak iz Like.« Z zobmi je zgrabil vrv in jo tako močno potegnil, da je za seboj povlekel tramvaj tri metre daleč. Indijec Herbans Singh je dosegel v Bombavu rekord posebne vrste: okrog mestnega parka je hodil nepretrgoma 155 ur in 45 minut. Nakit v stranišču Potniki na neki železniški postaji v nekem angleškem mestu so se pritožili postajnemu načelniku, da je stranišče zamašeno. Delavci so preiskali cevi in odkrili v njih robec, v katerega so bili zavili diamantni prstani, zapestnice in drug nakit. Nakit je bil ukraden v bližnjem hotelu. Illllllh.llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Začetnik Pozno zvečer je neznanec klical policijo v Aachnu, da ti je zlomil nogo in jih prosi pomoči. Policija je res prisila na označeni naslov. Našli so vlomljena vrata. Ko so vstopili, so našli na stolu 20-letnega Karla Heinza, bledega kot zid. »So vas pretepli vlomilci?« »O, ne,« je odgovoril Kari in se spustil v jok. »Vlomilec sem jaz. Padel sem po stopnicah in si zlomil nogo.« Zlom noge je bil težak. To je bila kazen za njegov prvi vlom. BOGOMIL DEBELJAK a S e "■■qiiilliii.ii>i>»»iiilllli.................•.....•■■■■■iilllliiilllliiilli.dlliilll"......■........■■■■■i.m........luni.........■■■■■.....i,.iiiin $ z zvezdami. Toda potem se začne Pot. jI-le počasi vleče in se celo večkrat tistav'^v opazita. Oče razpreda svoje načrte o tr» . urediti že prihodnje dni. . jrf »Denarja nam sedaj ne primanjkuj*« gJ postaviti na noge. Bogve kakšna leta nas ^ Slavkovo šolanje bo trajalo dolgo. Zat° j desetletje naprej!« Ob tem pogovoru šteli občuti vno dobroto. -t»eli O, takih očetov je malo, ki bi sk» .., dobr^J je je deležen sedaj tudi Slavko- , za Slavkovo šolanje na očetovih v. delala, z dobičkom pa bodo razpolaga'1 in ki breme za Slavkovo šolanje v^>_.~ - .fi redno služiti tudi sama. Oče ji je priski : obrt. Zato ne sme odlašati. Toda ta t'"£ § marveč bo last vse družine. Ona v$j. Tako pripoveduje očetu. Toda oče C misliti. Marija se bo poročila, Rozika tu ,g, zasidrana v svoje delo in domačo preromati tako te/.kc zakonske poti Doma bosta delala le Jakob in Anton. 0^' jp in se mimogrede lotila še kakega dn'8L" Moste nekdaj in danes (Nadaljevanje) Naj omenim še gradnjo gasilskega doma, ki so ga delali Moščani in 2ejčani — ne samo kmetje — s prostovoljnim delom 1929. in 1930. leta. Kupili so tudi brizgalno in voz. Ob ustanovitvi je imelo PGD Moste 40 članov. Član je bil lahko vsak fant, prost vojaščine, in moški do 50. leta starosti, ne glede na to, ali je bil kmet ali delavec. Vsako leto so priredili vrtno veselico tisto nedeljo pred Pustno pa tombolo klobas. Tradicija se je obdržala do danes. Bajtarji in delavci — Večji delavci so imeli na svoji zemlji blizu doma ali na drugi zemlji v vasi lesene hiše — bajte. Največje kmetije so imele tudi dve ali več takih bajt. V njih so živeli ljudje, ki so jim pomagali Pfi delu na kmetiji to so biH bajtarji. Nekateti od njih so prebivali tudi v gospodarevi hiši, v kakšnem kletnem prostoru, tam, kjer dru-Ei niso hoteli' stanovati. . Bajtarji so delali za hrano *n denar. Ker so imeli stanovanje pri kmetu, so bili Prisiljeni najprej delati pri njem; drugam so smeli šele potem, ko mu je dela zmanjkalo. Seveda so morali najprej odslužiti za stanovanje, šele potem je prišla na vrsto hrana in drugo. Posebno hudo je bilo pozimi, ko ni bilo dela na polju, denarja pa so čez leto premalo zaslužili, da bi lahko vsaj skromno živeli. Vedno so bili slabo oblečeni. Nekaterim bajtarjem se je posrečilo, da so dobili v najem košček zemlje in da so lahko imeli kozo. Vendar so kozo imeli tudi taki, ki niso imeli zemlje. Koza je po starem pravilu bajtarska krava. Čeprav ni dajala ne vem koliko mleka, nekaj pa ga je vendarle; vsaj toliko, da so imeli za najnujnejšo potrebo. Za koze so bajtarji pokosili meje, če so jim lastniki dovolili, kakšne ozare ipd. Pasli so jih tudi po robovih gozdov, za steljo pa so poleti napleli bivje. Bivje so pleli same za malico, več jim gospodar ni dal. Za zimo so pripravili za koze vejev-ke: leskovje, robidovje in drugo z listjem vred. Kozo so to pozimi posušeno rade jedle. Pozimi so se ženske ukvarjale z domačo obrtjo; plet-le so kite iz slame, ki so jo poleti pripravile, nekatere pa so pomagale delati krtače. Zaslužek je bil majhen, toliko, da so životarili naprej. Kateremu od bajtarjev se je celo posrečilo, da je pozno jeseni ali spomladi pomagal cestarjem na cesti posipavati in je tako nekaj zaslužil. Nekateri so spet pomagali — če pozimi ni bilo snega — sejati pesek v gramoznih jamah. Nekateri bajtarji so imeli tudi precej otrok, kar je revščino še povečalo. Otrok je v rani mladosti veliko pomrlo, ker niso imeli prave nege in hrane. Bilo je tudi tako, da sta imela dva otroka iste čevlje, šele, ko je prvi prišel iz šole, je drugi tekel k popoldanskemu pouku. Za drva so nabirali suhe veje, polovili so tudi les za vodo, največkrat pa so sproti hodili v gozd po drva. Bajtarji so se morali vsakih 9 let seliti. Ce bi bili 10 let v občini bi dobili občinsko pravico in zato so jih pravočasno odselili, da ne bi živeli na občinske stroške. Tako so ostali še vedno »last« tiste občine, v kateri so se rodili. Kmet je moral po nekem nenapisanem pravilu bajtarja šest tednov prej opozoriti, da se bo moral odseliti. Selili so se spomladi in jeseni: spomladi v sv. Juriju, jeseni v sv. Mihaelu. Takšno stanje za bajtarje je bilo pred prvo svetovno vojno in kmalu po njej. Z razvojem industrije pa se je življenje tudi za bajtarje izboljšalo. Iz bajtarjev je nastal v vasi nov sloj — delavci. Pred prvo svetovno vojno delavcev v Mostah skorajda niso poznali. Le nekaj delavcev je hodilo v Kamnik (9 kilometrov peš), kjer so kopali jarek za Mlinščico. Po vojni pa se je razmahnila industrija na Količevem, na Duplici, na Petrovem in drugje. Počasi so nastajale velike delavnice, podjetja, tovarne; takrat so bile še last privatnikov. Ljudje, ki prej niso imeli prave zaposlitve, so radi hodili delat ,saj je bil tam reden zaslužek, čeprav ne posebno velik. In ne samo bajtarji; delati so začeli tudi tisti s kmetov, ki so bili doma odveč, ki jih delo na kmetiji ni potrebovalo, kruha pa tudi ni bilo za vse. V začetku so hodili na de lo večinoma peš, pozneje pa so vedno bolj kupovali kolesa. Moste so oddaljene od Perovega 6 km, od Duplice 4 km, od Domžal 7 km, od Mengša 3 km. Vse tovarne so torej v bližini Most in zato je razumljivo, da je bilo delavcev v tej vasi vedno več. Branjevci — Že pred prvo svetovno vojno in tudi po njej je bilo v Mostah več ljudi, ki so nosili razno blago na trg. S tem so nekaj zaslužili in tako lažje živeli. Največkrait so pokupili in prodajali tuje stvari, saj svojih niso imeli. V Mostah je živela ženska, ki je pri ljudeh nakupila jajca ,gok>be, kokoši, piščance in drugo, potem pa je vse to naslednji dan peljala v Ljubljano (18 km). Vse je naložila na lesena kolca, ki so imela velika kolesa. Vstala je s svitom ,da je bila že pravi čas na trgu. Za pot je potrebovala okrog 4 ure. V Ljubljano je hodila navad.io vsako soboto, domov pa se je vračala šele pozno popoldne. Ivan Slivec (Naprej prihodnjič) & prvič zapuščala a. u&la, jo še dolgo zvezde že nagibajo ^trkala pri bratu a\ bi raje nada-:av\ oče in požene konj lahko teče. *d dviga iz reke, 'ečje in bogatejše vzpenjati ki konj ^daj tega niti ne Vi jo mora šteti oče. »Treba sc je •aio v prihodnosti? na misliti za celo očetovo skrb in r za dva rodova, tolikokrat deležna le srne ostati vse f*ttrvefc mora začeti 'Menje za trgovsko lc bo samo njena, vodila in v njej ji o tem ni treba ^osta imeli moža, cn'v ne bo treba 1« morala šteli. ahko gospodarila »Nekaj mi pravi, da bo prihodnost lepša in boljša kakor preteklost, govori oče in pozablja priganjati konja. Šele svit ju opozori, da je konj med potjo več počival kakor vlekel, onadva pa sta še vedno na poti nekje pod Kobaridom. »Kako hitro je minila noč,« pravi Štefi. »Hitro. In prav nič nisem zaspan,« se čudi oče in rahlo ošvrkne konja. Ura je že okrog sedme zjutraj, ko vozita skozi Kobarid. Tedaj pa nekdo zgrabi konja za uzdo in ga ustavi. Kmet Kragulj je. Le kaj neki dela tu? In zakaj je segel po uzdi in ustavil konja? »Boš prisedel?« ga povabi oče, ne meneč se za zlo, ki ga je Kragulj že prizadejal njemu in drugim. »Ne,« ga Kragulj ošine sovražno. »Tja poglej! Ujeli so dezer-terja, ki sta spravila moja sinova iz varnega zaledja na Piavo. Le dobro poglej, Uršič! Tvoj sin je!« »Anton?« zmrazi najprej starega Uršiča. Tudi štefi prvi hip pomisli na brata Antona, ko zagleda skupino žandarjev in dvoje zvezanih jetnikov, s hrbtom obrnjenih proti steni. »Tvoj boljševik je! Tvoj Jakob!« »Jakob?« zastane očetu dih, da prebledi. »Zares, Jakob je,« zadrhti tudi Štefi. »On in tistile Kranjec sta ščuvala k uporu, potem pa pobegnila! Onadva sta spravila moja sinova na fronto! Za kazen so ju poslali, ker sta bila s tvojim dezerterjem predobra! Dobrota je sirota! Zato se ne splača biti dober! Tako sem ju vselej učil in jima dopovedoval, naj bo človek dober samo do sebe, ali pa bo zaradi i dobrote do drugih izdan in trpel!« Tako govori stari Kragulj, boleče prizadet že od dne, ko sta mu pisala sinova, da morata zaradi pobega Uršičcvega dezerterja in nekega Kranjca na fronto. »Pa bi jima ne bilo treba! In tudi tvoj bi ne bil sedaj v verigah, ko bi ostal tam dol pri Ljubljani. Zdaj pa bo prišel pred naglo sodišče! A kaj ga čaka tam, sam veš! Zaslužil je! Toda moja sinova? Moja sinova sta brez krivde! Brez krivde sta, pa sta morala na fronto, na Piavo . . .« »Jakob?« strmi Uršič proti steni, ob kateri stojita zvezana in zastražena jetnika, Štefi pa stopi z voza in se skuša približati nesrečnemu bratu, o katerem še ne vc, da je bil s človekom ob njegovi strani pobegnil iz taborišča in se napotil proti domu, kjer so ga zgrabili žandarji pred samimi domačimi vrati, še vedno ne more verjeli, da bi bil zares Jakob. Šele, ko se približa, ga spozna. »Jakob, moj nesrečni brat,« zaihti. »O, oče, oče, Jakob, Jakob je...« Jakob se za trenutek obrne in zagleda Štefi, a takoj nato očeta. »štefi, oče . . .« vzklikne, kakor da bi jima rad zaklical v slovo, a mu udarec s puškinim kopitom zaduši glas. »Ne bij te mojega sina! Pride čas, ko boste plačali krvavo ceho,« bi stari Uršič rad vzkliknil, toda njegove ustnice se samo premikajo in spreminjajo glasove v nerazumljivo momljanje. Ne-nadejano in grozljivo srečanje s svojim prvim sinom, s svojim najstarejšim otrokom, ki naj bi nadaljeval Uršičev rod, ga je ohromelo in zvilo v krč, podoben, kakor bi ga zadelo božje. Pa je samo krč, ki le počasi popušča. Toda dan, včeraj še tako svetal v njegovih očetovskih očeh, je zdaj siv in otopeL Ve, da Jakobu ne bodo "prizanašali; ustrelili ga bodo... 7 Ti, zadnji septembrski dnevi se za Uršičeve utapljajo v žalosti in grozljivem pričakovanju trenutka, ko jim bo stari pismonoša prinesel erno novico o Jakobovi obsodbi na smrt in ustrelitvi. Novica jih ne bo presenetila, saj vedo, kakšni so cesarski zakoni do vojaških ubežnikov. Strogi in neusmiljeni so in Jakobovo usodo bi mogel spremeniti le čudež ali pa, da bi bilo ta hip konec vojne in konec starega habsburškega cesarstva. Tega pa ne bo še tako kmalu, čeprav gre zadnje čase cesarski vojski vse po zlu in so v ponedeljek, dan po svetem Mihaelu, prinesli časopisi novico, da je Bolgarija položila orožje pred antanto in bila tako tudi »uradno« premagana. Ta novica o porazu na balkanski fronti, ki napoveduje polom, kakršnega Habsburžani v svoji večstoletni zgodovini še niso doživeli, pa se Uršičevih komajda dotakne. Le Rozika nekoliko bolj razmišlja o njej, njeno upanje v »čudež«, ki bo zbrisal s sveta staro, v teh mesecih v Rozikini duši tako resnično zasovraženo cesarstvo, ki ne bo umorilo samo brata Jakoba, marveč že od maja streže po življenju tudi bratu Antonu, štivcu, a predvsem njenemu ženinu Andreju, pa postaja trdnejše. »Zdaj bo cesarstva konec! Mora ga biti konec!« ponavlja, toda njene besede se ne dotaknejo ne očeta ne matere, ki od dne, ko je Jakoba doletela nesreča, vidno hujšata in hirata, kakor da ju je minila sleherna volja do življenja. »Ko bi mogla, bi se pustila ubiti namesto Jakoba,« vzdihuje mama. »Tudi jaz ... tudi jaz bi stopil namesto njega pred zid,« se očetu trgajo besede iz duše, potrte do brezupa. »Kaj ti, jaz, jaz naj bi umrla,« se v babici, očetovi materi, zgane materinski čut do edinega sina, ki ji pomeni prav toliko, kakor pomeni sinu in snahi Jakob. Niti pomisliti si ne upa, da bi njen osiveli sin, oče petih otrok, res stopil pred vojaške sodnike in se jim ponudil, naj bi ustrelili njega namesto Jakoba. »Mene pošljite pred tisto krvavo rihto, če že ne more služiti cesarju brez ubijanja,« bi se starka rada žrtvovala za svojega sina in za svojega vnuka, čeprav ve prav tako, kakor vesta snaha in sin, da je to nemogoče in da bo moral Jakob umreti pod streli sam. »Zakaj bi obupavali?« bi Rozika rada tolažila starše in babico. »Jakob je še vedno živ in bo živ, dokler ga ne bodo postavili pred sodišče. Do takrat pa sc lahko še marsikaj zgodi.« Poglejmo v Beneško Slovenijo! (Konec) Naše potovanje po slovenski Benečiji gre h kraju. Bilo je seveda dosti prekratko — le bežne vtise smo si ohranili v srcih; kajti za kako teme-ljitejše pisanje bi morali dlic časa živeti med rojaki, k; so že čez sto let ločeni od nas ne le z državno mejo pač pa tudi z nezaupljivostjo stoletne tuje nacionalne nestrpnosti. Pa vendarle, vsemu navkljub — slovenska beseda v gorskih vasicah okrog Kanina in Matajurja le še ni utihnila . . . S to tolažečo mislijo v srcih bomo danes vzeli slovo od Beneške Slovenije. Kajti ostala nam je tokrat le še pot ob Nadiži navzgor do Robiča, mejnega prehoda med Jugoslavijo in Italijo. STARE PRAVICE Od Šempetra Slovenov ubere cesta ob Nadiži strogo severno smer. Lepa in rodovitna je dolina ob Nadiži, tej čudni gorski reki: prve vode dobi na naši, jugoslovanski strani, teče nato dlje časa po Breginjščini, usmerjena proti Soči, a se iznenada pri Robiču obrne in steče proti jugu, kot bi hotela sleherni dan ponesti naš pozdrav rojakom onstran nesrečnih meja. Največja znamenitost Na-dižke doline je vsekakor Laudarska jama. Preden pa kaj več spregovorimo o njej, se moramo seznaniti s starimi pravicami navezanimi prav na Landar. Beneški Slovenci so bili dolga stoletja podložni fevdalnemu redu — njihovi pravni gospodarji so bila mesta, opatije ali graščaki, ki so imeli v rokah tudi vse sodne pravice. Vendar pa vse to fevdalno sodstvo ni prav nič oviralo domačih mirovnih sodišč, ki so bila sestavljena iz m no gih manjših sosedenj. Kakoi tudi drugi Slovenci, tako tu dj beneški rojaki BUM pc.ua li velikih občin, pač pa le male soseske, sosednje ah srenje. Očitno je, da so bile te soseske že zaradi svoje majhnosti naslednice nekdanjih staroslovanskih zadrug. V zbor soseske so prihajali vsi možje, ki so bili družinski poglavarji in hkrati hišni gospodarji. Na čelu so/ske je bil župan, ki je nosil kot znamenje svoje oblasti palico (ne meč ali sulico kot pri Nemcih!). Na srenjske posvete so prihajali možje na znamenje zvona ali pa jih je sklical poseben obhodnik. Potem so razpravljali o vseh zadevah, ki so bile pereče za sosesko: o pašnikih in njih mejah, o javnih poteh, prepirih med sosedi, o odlokih gosposke, desetinah in drugih dajatvah, o duhovnikih, njih bivališču in vzdrževanju, o popravljanju cerkva idr. Pri glasovanju je odločala večina. Prisotni pisar je napravil kratek zapisnik; če pa pisarja ni bilo, je vaški obhodnik v palico zarezal število glasov. To palico so imenoval- roš ali rovaš. Na posvetih srenjskih mož so morali tudi cerkveni ključarji podajati račune o dohodkih in i/datkih. Ce je bilo kaj prebitka, so tega porabili za olepšanjc cerkve ali pa za zboljšavo poti v soseski. Župana so v srenjah volili vsako leto z večino glasov. Ker so voljeni župani dejansko uživali ljudsko zaupanje in bili takorekoč glasniki javnega mnenja, so jih tudi go sposke cenile in upoštevale. Celo nekaterih davkov so bili župani oprošteni v času svo jega mandata. Vse soseske ene fare so tvorile veliko županijo. Župani iz sosesk so izvolili iz svojih vrst velikega župana, ki je. vodil zborovanja pri velikih kamenitih mizah pod starimi lipami. Zaradi p:>dob-nosti teh miz s kamen.;.mi klopcni, so zborovanja kar na kratko po meno banko, ki je | družila 21 sosesk nadižke doline in mjersinsko banko, ki je družila 15 sosesk sovod-njiške doline (ob Aborni, Kozici in Arbeči). Sedež landarske banke je bil v B jačah pod Landarsko jamo, mjersinska pa je stolovala v Gorenji Mjersi, vzhodno od Šempetra Slovenov. Naloga obeh bank je bila predvsem ta, da so branili svoje stare privilegije nasproti beneški vladi. Izvrševali pa so tudi manjše sodstvo. Imeli so celo svoje ječe, za manjše prestopke pa klade in trlice, v katere so hudodelce za krajši ali daljši čas zapirali. Zgodovinar dr. Anton Po-drecea (1804-1870) pravi, da sta bili tidve sodolini (Nadiž-ka in Sovodenjska) s svojimi bankami pravcati avtonomni "državi v državi. — To je trajalo vse do leta 1797, ko je Avstrija prvič okupirala te j kraje. — A stopimo sedaj iz zgodovine spet na trdna tla današnje resničnosti. KRALJICA VIDA Prva večja vas ob Nadiži, ki smo.jo zagledali po slovesu iz Šempetra Slovenov, so male Bjače (Biacio). Od tu ali pa iz bližnjega Tarče-ta (Tar^tto) nas vodi pot v hrib na zahodni -strani doline. Najprej pridemo v vas Landar (L'Antro), ki ima ime po bližnji jami (ital. Tantro pomeni jamo). Po strmih stopnicah, menda jih je natanko 115, se vzpenjamo proti nenavadni cerkvici, vzidani v naravno jamo. Imenuje se sv. Ivan v cele — ali pa kar sv. Ivanac. Jama ni kraškega izvora kot so naše tudi kakih kapnikov ni v njej. So pa dokazi, da so se v to jamo že od nekdaj zatekali ljudje, če je pretila nevarnost. Furlanski zgodovinarji so tej jami rekli kar »trdnjava Slovencev« (la forte/./.a degli Slavi). Mnogo legend in pripovedk kroži o skrivnostni Landar- ski jami. Eno od teh, četudi j napisana z dokaišnjo poetsko i licenco, kar zdajle povejmo: Slovenski pesnik Anton Aškerc je ljudsko izročilo o hunskem kralju Atili in slovenski kraljici Vidi zlil v lepo pripovedno pesem. V njej govori o Atili, ki je pridrl tudi v doline slovenske Benečije: «Prehodil že dosti sem sveta, pokoril ga s svojim mečem, krasnejše dežele nego je ta ni, bogme, to vam rečem! — In ker je lepa, moja zato ta zemljica bodi slovenska, dobiti je pač ne bo pretežko, kraljica ji samo je — ženska!« Divjali so nato Huni po vaseh in morili može in otroke, ženske pa vlekli kot sužnje v svoje šotore. »Hun vlada ob Nadiži bistri povsod, ni varnega več pred njim zida. Kje vojski domači je trdni kot? Kje, zdaj si, kraljica Vida? — Pod Krasom, kjer stena skalna zija, kjer širi se Landrska jama, tam vojska kraljičina tabor ima, tam našla skrovišče je sama. — Pred jamo je prijahal Atilov sel in zahteval predajo kraljičine vojske. Sicer jih bodo Huni oblegali toliko časa, dokler ne bo Vida in njena vojska od gladu umrla. Pa je hrabra kraljica odgovorila: »Gladu in pesja-nov se jaz ne bojim! Tu vzemi za dar si meh žita, k rojakom povrni se hitro z njim, če vojska še vaša ni sita! — Cuj, kolikor zrn ta-le hrani meh, vreč žita še toliko ima- Laudarska jama mo — po tajnih donašajo nam ga poteh, nikdar se vam mi ne udarno!« Pripovedka pravi, da je Atila kraljici verjel in je zato opustil misel na obleganje: »Benečiji lepi on da slovo ter x dolgim nosom odide.« Ko pa je Vida potem hotela speči kruh, se ji je zmračilo mlado lice: » . . . odnesel bil Atilov ogleduh poslednji je mernik pšenice . . .« LANDARSKA JAMA Omenili smo že, da je ta jama hkrati tudi cerkvica posvečena Ivanu Krstitelju. Stene in strop, to je živa skala, le spredaj je zidana stena z okencem, ki daje edino svetlobo. Klopi v tej stari božjepotni cerkvici ni, ljudje kleče na trdih kamnitih tleh — taka je navada slovenskih Benečanov že od nekdaj . . . Naj povem še mere te čudne votlinske cerkve: po dolgem 16 m, po čez 10 m, višina pa ji je 14 m. Starost cerkvice v Landar-ski jami ni natanko izpričana. V kamnite stopnice, ki vodijo iz doline v hrib, je vklesana letnica 1007. » cerkvici sami pa je mojster Andrej iz Loke poleg svojega imena napisal še letnico 1477. Ali so takrat cerkvico kaj popravljali ali le posli-kavali? Zanimivost, ki jo do* mačini še zdaj radi pokažejo obiskovalcem jame, je stara krušna peč in vdolbina tA mletje pšenice. Pa tudi knp" ta je v cerkvici. Pod kamenito ploščo leže kosti nekega učitelja Feliksa. Tako govori vklesan latinski napis. Zgodovina pa ve tudi p°" vedati, da je bil prav v La* darski jami zaprt čedadsld vojvoda Pemmo, ki so ga bi11 r.V~cignali z! langobardskeg* prestola. Z mešanimi občutki, trpk1" mi in vzpodbudnimi, nadaljujemo pot ob Nadiži na^' gor. Ob Nadiži, % tako b;stn in sinji, kot je Soča v Jr sednji dolini. Vsaka od njiJ je rodila svojega poeta: Ča Simona Gregorčiča, Nav' ža Ivana Trinka. Brišče, Podbonesk, ^ Stupica - sama imena, jim niti podaljančena obli*" ni mogla vzeti slovenskflr značaja, čiste vasi ob P0.^ prijazni pozdravi ljudi pred hiš — je to pravo slo ali le »nasvidenje«? Tako je tudi s temi zap-*'; ali naj se poslovimo in n* " šemo več o daljni, izgubU • ^slovenski Benečiji, ali Pa 0 se še kdaj vrnemo v m15'1 njej? ^ Saj nismo še skoraj povedali o Terskih ^IO^.j, cih, ki žive visoko v okrog Viskorše, o najb odpadni slovenski vasi J*^, severno od Tarčenta. 1 -e-še nič kramljali o *r'v% tjah, teh beneSkoslovefl* žalik-ženah. Nič nismo Pjjji dali o ekonomski ^'^j* naših rojakov onkraj "^jj. Nič nismo še govorili o 0 vu naš.h Bricev na g°v jo-starogorskih in idrijs*1^^* M 31 .i i w jj, \J i oniu tu iv»--j _ y» sedov onstran meja, P \jVu ko nismo govorili o vv,ziH bovške slovenščine 113 ^it' domačinov ob Nadiži- v ^{fl> ■ ro smo preleteli tudi *■ ^1 ko bi vendar morali sleherno tamkajšnjo t sfr vasico in da bi še en»rj^ šali ponosen stavek v 8 jff ni rezijanski slovcnščin'-ny sbmo Laške, my Slovlnske, RozojanuvJ" Zato sedaj ne morenj^«, či drugega, kot: na »*J Beneška Slovenija! Črtomir Pulj 1968 — festival jugoslovanskega filma Odsev današnjega dne V Pulju je vse pravzaprav tako kot je bilo pred leti. Kdove koliko ljudi, ki sodijo v svet jugoslovanskega filma, je tu, in kdove koliko je tistih, ki spremljajo festival izza kulis, izza velikega filmskega platna v areni. Spremljati festival, čeprav nacionalne kinematografije, je naporen posel, posebej naporen za tistega, ki spremlja prav vse prireditve. Pravijo, da so turistične sobe v Pulju zasedene predvsem v času festivala. Nekateri so prišli gledat filme, drugi se udeležujejo zgolj sprejemov in družabnih večerov, tretji se pogovarjajo o tit-«»ih in sklepajo pogodbe, mnogo pa je tudi takih, ki živo spremljajo festival v njegovem celotnem utripu. KlJiib vsej spektakularnosti, ki si jo je navzela »Pula« v času festivala, Predvsem po festivalih širom po svetu, pa vseeno ostaja puij-ski festival pregled najboljših stvaritev v jugoslovanski kinematografiji, kakršen se ponuja spremljevalcu jugoslovanske-8a filma zgolj enkrat na leto. Čeprav sem našel v svojem novinarskem predalu marsikatero povabilo na najrazličnejše sprejeme, cel kup vsakovrstnega materiala o filmih, slik, prospektov, publikacij najrazličnejših producentskih hiš in biltenov, je med vsemi pritegnil pozornost prospekt Dunav filma, ki |e opozarjal na projekcijo "jordjevićevega filma Pol-f11«. Puriša Djordjevič, ki se te pojavil v jugoslovanskem filmu pred leti z nekaterimi filmi, segajočimi v polpreteklost, v čas NOB in prvih dni osvoboditve, je imel posebno čast, da s svojim novim filmom prvi seže v konkurenčni festivalskih nagrad. Po otvoritvenih ceremonialnih dolžnostih organizatorja in Antona MaTtija, ki je režira! Otvoritveno svečanost, se je Pojavila na platnu »glava« filma Poldne. S svojim najnovejšim filmom Djordjevič končuje svojo trilogijo, ki jo je začel s Snom in nadaljeval z Jutrom. Inevom prinaša Djor-to svojo trilogijo ij sonca, kot ga sicer pri-sončno opoldne. Res je, S Poldr djević manj naša marsikatero resnico spoznamo ° času (letu 1948). resoluciji Informbiroja in ljudeh, ki so i'h zajeli tedanji burni dogodki. Kljub vsemu pa je Presenečenje ob pogumnosti, °Prede';jcvanjem za poetičen, Umetniško principielen odnos junakov, dogodkov, ki jih °bravnava. z^oij ponovitev že ni in predlanskim ob Djor-jevičevih filmih. Jutro, ki se vseskozi ponuja v primerjavo s Poldnevom, je imelo marsikaj, kar bi v zadnjem Djor-djevičevem filmu težko našli. Predvsem je avtor Poldneva zanemaril ljudi, svoje junake, ki so se znašli sredi neusmiljenega povojnega časa, nenadnih preobratov in skrajnih diferenciacij. Liki so neizdelani, ritem filmu pada, lani še avantgarden pristop k obravnavi snovi, se spremeni v običajno filmsko pripoved, raznorodno in prepleteno s kadri ,ki filmu niso v nikakršno korist. Premalo prostora je, da bi lahko nadrobno analiziral posamezne filme, ki se pojavljajo v areni. Djordjeviću je sledil Krešo Golik s filmom Imam dve mami in dva očeta. Golik pripoveduje zgodbo, z velikim dodatkom sentimenta, preračunljivosti in konvencionalnoga filmskega izraza. Otroci, ki so se znašli v povsem sociološki situaciji, med dvema ločenima zakoncema, so Goliku težišče filmi. Zasluga, da film ni zunaj današnjega časa, da je ohranil vsaj del vrednosti, gre Miljami Tušek, ki je pred leti napisala roman, po katerem je Golik film posnel. Goliku je sledil Kokan Ra-konjac. V areni .se je znašel s filmom Pred resnico. Scenarij za film je napisal Branimir Sčepanovič. No, tako režiserju kot scenaristu gre n<*esa videnega, doživeta la- ■ Wwi|"HiiitimimiiiiiiiiitiiHtiiiiiiiHmiim ^ova letala, prospekti, vozovnice ]an^ acr°-taksijem alpskega letalskega centra Lesce se je bi inV?,Zll° 3600 potnikov, od tega 2500 tujih turistov. Da ^čol'1 i polniki na vožnjo lep spomin, bodo v kratkem bod0' i ^iUl P°tn*kom vozovnice z motivi z letališča. Seveda letai - .P0 letalske vozovnice obenem dobra reklama za Al c t barvn- sce ->e v Avstriji naročil pod zelo ugodnimi pogoji AtC s tUris,i.čni Prospekt v nakladi 15.000 izvodov. Uprava dvp «C *e dni Pogaja z banko za kredit, s katerim bi kupili ^novu letali. gene , can imajo 5 jadralnih letal, od tega sta dve na o zast 7" P°Pravilu. Štiri letala so stara prek 10 let, da letali vat1' tipa sP,on nc govorimo. (V Lescah imajo dve strnili ■ in eno 'ctailo ŽERJAV, ki jih je 1937. leta kon- Jj™1 mg. Jakobsen). slu>.i 7 motorni letali, in sicer vlečno letalo in aero-3, ki ktalstvi S°ian'c in trenažo motornih pilotov, sta last vojnega Sestavi3 pa se voJno letalstvo modernizira, v njenem nameiie ^ b° VCČ leta1, ki bi Jih la,lko Uporabili v športne tiarilr; *zaratb hitrosti, potrebi po večjem letališču in ra- zasluga, da sta ideološko polemizirala, razpravljala o času, ki nosi s seboj neizbrisne sledi težke preteklosti zadnje vojne. Če bi sodili po filmskem izrazu sodi Rako-njac v šolo simbolistov polpreteklega filmskega obdobja, Sčepanovič pa v čas anali-tično-simbolistične drame XX. stoletja. V nedeljo zvečer se je znašel v areni s svojim filmom Zivojin Pavlovič, z nagradami in že dobljenimi priznanji. Njemu je sledil Hadžič s Tremi urami za ljubezen. Pa-vlovićev film Ko bom mrtev in bel se je Hadžiču postavil po robu z živo prizadetostjo, z naturalizmom, ki je značilen samo zanj v jugoslovanskem filmu. Hadžič je v areno pripeljal služkinjo, ki se izgubi v velikem svetu velikega mesta. Razlika je bila preečitna. Hadžič sledi z veliko zamudo vlaku francoskega novega vala in Go-dardu, Pavlovič se opredeljuje za pripoved, izsek iz življenja, podkrepljenim z njegovim odnosom do problemov današnjega časa, tistega, ki vodi ljudi leta 1968 do vrste tragičnih križišč. Pavloviče-vega junaka Džimi Barko srečamo v tesnobi, ki se je sam ne zaveda. Džimi Barka je sklop usode, je personifikacija usode, kot so to tudi antični junaki v delih velikih dramskih piscev. Vendar usoda ni določena od Boga, pogojena je z okoljem, v katerega sodi Džimi Barka, s stvarnostjo, današnostjo in kruto resničnostjo, ki ga pripelje do tragične smrti. Hadžič pa je ostal v krogu malomeščanskega okolja, v katerega je postavil svojo služkinjo, nosilko in predstavnico vsega, s čimer se srečujejo mladi ljudje v današnjem času. Napaka je bila že v takšnem izhodišču. Trud. da bi se znašel v vizuelni pripovedi, ki je seveda predvsem domena filma in ne gledališča, odkoder Hadžič izhaja, se je avtorju Treh ur za ljubezen poncsrcčiL V sobi, kjer so shranjeni filmi, ki jih je izbrala žirija pod predsedstvom Aca So-pova, čaka še deset filmov. Doslej je Džimi Barka tisti, ki je stopil pred de>ettiscč-glavo množico v areni, najbolj živ, najbolj današnji in presunljiv, o tistih, ki bedo prinesli v areno nove odtenke današnjega dne, dne, ki ga živimo, pa bomo še poročali. Doslej smo. se sreča val i predvsem z junaki, ki živijo danes. To pa je, poleg Pavlo-vičevega filma in Djordjevi-čevoga neuspelega poskusa povedati nekaj novega, mimo deklarativnih stališč in skoraj sladkobnega prikazovanja politične situacijo, ki je pustila v ljudeh marsikatero življenjsko sled. tudi edino resnično presenečenje festivala. -BOZO SPRAJC PIKNIK 1968 Škofja Loka je nedvomno eno izmed tistih čudovito lepih slovenskih mest, ki ohranjajo inir v dušah, ponos v srcih, ki iz pradavna kažejo pot v bodočnost. Ta slikovita naselbina med Alpami in Krasom, na Sorskem polju, je že od fevdal-stva sem pomembno stikališče gospodarskih in kulturnih vrelcev, sopotij bližnjih in daljnih sosednjih dežel. To je pravo slovensko mesto! Tradicija je ostala, pričujoča je danes in prav bo, če tudi jutri ne bo drugače ... Letošnji — XIII. IZSELJENSKI PIKNIK je privabil od blizu in daleč mlado in staro; delavci in študentje, kmetje in tisti, ki vrtinčijo prah za pridobljenimi avtomobili nespretnim pešcem naravnost v obraz, da so beli kot tisti delavci, ki so sami postavili delavsko samoupravljanje — stavbo, ki njih same vselej pokoplje pod sabo! Vse je hitelo v škofjo Loko. Zbirališče rojakov, pozdravni govori, razstava Groharjeve slikarske kolonije, ogled muzeja, kulturni program in še in še — vse prehaja iz enega v drugo — lepo, če ne bi bilo nečesa, kar moti, kar celo zelo moti! Pride zamudnik popoldne v mesto, na poti proti loškemu gradu pa mu sicer prijazno, a za naše socialistične razmere kar preveč energično dekle — zasiavi pot: — »Prosim —5 din; vstopnina, značka ...«! Človek ne ve, kaj bi — za tak denar mora dve polni uri temeljito in pošteno delati (!), ne more kar takole razmetavati, v še bolj mučno razpoloženje pa ga pahne njen tovariš: — »ima vrlo dobar program«; bogme — kaj res?! Državljan se je preplašen ozrl okrog sebe, ker — kaj se ve, v bližini je lahko še kakšen Kitajec, Arabec ali Turek in bi mu trda predla! Tako kot je nedavno prej »nekdo« storil vse, da bi prešernoslovca na njegovem rednem dopoldanskem sprehodu na Rožniku — s prav južnjaško tempera-mentnostjo zadavil, da — ANTONA SLODNJAKA ! ! ! Naj v Sloveniji slovenski Slovenci za osebno varnost nosijo odprte »pipce« v žepu? Kdo bi vedel — je to bolj tragično kot komično, ali obratno — dejstva pa so takšna ... Težko je iskati krivce za takšne nastajajoče nemožne možnosti, gotovo pa tega ni zakrivil Trubar, ne Vodnik, niti Prešeren, Levstik, Cankar, niti Balantič, niti Kajuh itd. — ob privzemanju neslovenskosti tu in tam in povsod, terja od človeka pomisel — kaj naj si Slovenci predstavljamo in kaj naj si vsi ostali, ki slučajno niso turškega porekla — predstavljajo?! Nujno je — ne pozabiti, da so za to zemljo, ki nam ohranja življenje, za ta jezik, ki nas enakovredne ramo ob rami postavlja k ostalim narodom — ne pozabiti, za to SVOBODO — pohabljeni, potlačeni naši dragi — zavedno izkrvaveli: — SLOVENCI, ljudje torej, ki so ljubili — ne zgolj sebe, kot se nam vsak hip obeta vseokrog neka utvarna »nova bodočnost« — žrtvovali so se za socializem, ki ga mi vsled svoje samopašnosti neodgovorno izkrivljamo v p-r-i-d-o-b-i-t-i-z-e-m brez najmanjšega posluha do enakovrednosti sočloveka! Današnji človek v svojem samoutopnem koristolovstvu pozablja na tragično dejstvo, da kljub materialnim ugodnostim, ki jih sogradi, s surovo in brutalno realnostjo obenem razbija mladini poslednji ideal življenja, potem pa se »vzvišeno« čudi — huliganstvu ... Zanosni upi in pričakovanja so splahneli v miselnosti absolutnega ugodja, samovšečnosti, samozadostnosti in intri-gantstva na višji ravni. Zelo smo začudeni nad mladino, pozabljamo pa, da se prav mladina, ki je vselej veljala in bo tudi v bodoče — za »up in nado«, da se prav mladina našega časa — človeško še nezgrajena, ker m i smo visoki, zaradi dvomljivih uspehov »upravičeno« zapeti, nedostopni vzgojitelji — ta mladina si oblikuje značaj v resnici kalne in moreče vode špekulantstva, izoblikuje pa si ga v »naših« vzgojnovarstvenih ustanovah, ali pa se ji preneha na vrvi — dejstva so takšna! Tako vzgajani mladini ni težko indirektno vsiliti mlačnost pripadnosti k lastnemu narodu, kot je rene-gatstvo postalo v poslednjem času pri nas že nekaj povsem samoumevnega, da to ni več nobeno vprašanje. Ljudje so bili na PIKNIKU, vprašanje pa je, kako so razumeli reklo — ŽELIMO VAM PRIJETNO SNIDENJE V DOMAĆIH KRAJIH, NA PIKNIKU PA UGODNO DOMAČE POČUTJE ! ! ! Vprašanje, ker — tako »buržujsko« vstopnino si res ne more privoščiti kdorsibodi ... Težko pa, da bi si z idilo in romantiko XX. stoletja postavili nadomestni obelisk, ki nam ga tako trdno vnaprej ohranja Cankar — brez zahteve plačila; svojčas smo ob prirejanju raznih mitingov to še razumeli, danes pa za denar dobiš vse! Kaj si res prireditelji ne morejo omisliti vsaj slovensko govorečih vodičev? Kako grbasti postajamo — smešno grba-stl... Politično jugoslovanstvo je tedaj izven diskusije. Druga stvar pa je kulturni privesek tega vp-aša-nja, ki se mi zdi utopičen, nepotreben in celo škodljiv. (J. Vidmar: GROTESKNO POGLAVJE) Dejstva novodobnih malomeščanskih zmot, ki utegnejo postati škodljive, nas vsled površno razumetega bratstva — »dvigajo« v smešno poziranje utvaram in ob tem ne poznamo več ne časti, ne iskrenosti... —monos — PISMA BRALCEV Bled večkrat brze zelenjave Sklenil sem, da vam napišem nekaj vrstic o preskrbi Bleda z zelenjavo oz. polj-skit>ii pridelki, ker je le-ta poiHvi\ \i crna IflHHOHdS A 3PN3MOD A3rpHAS j t i i i i ii i ii i ii i i 1 l!liltllllllllllllllll!!l!!!lll!!rii:illllllllll||!ll'r Gepard v Kranju Gepard je nova bombažna tkanina, delana z apretU*J proti madežem Sj Scotchgard C«**! gard). Gepard s ta* apreturo odbija vse že na vodni, alkoholni 1 oljni osnovi. Gepard ) primeren za /en. .e ob'c*J kostime, krila ter žens^ In moške hlače. GeparO keper vezavi ter svetlih obstojnih barvah b'dcll'Ji TEKSTILINDUS Kr»» 0/1 § ZA OBČINSKI PRAZ*lK MESTA KRANJA čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM. ■IllllllllflllllllllIIIIl»ii*iiilliil»l*»,li*li,ll,iitU SREDA — 31. JULIJA 1968 un on ^ n r fl n J TURisTično pRomemo poDjeue pripravlja predlog programske in tehnične dokumentacije za avtobusno-postajno poslopje v Kranju ob cesti Staneta Žagarja. Avtobusno-postajno poslopje bo sodobno, estetska poslovna zgradba v skladu z urbanističnim načrtom razvoja mesta Kranja, v kateri bi se združevale Poleg dejavnosti, ki so potrebne prometu, tudi dejavnosti drugih gospodarskih panog, v obsegu zanimivem za uporabnika prometa. Tu mislimo predvsem trgovske storitve (samopostrežne trgovine, prodajo tobačnih izdelkov, spominkov, cvetličarno, prodajo časopisov in publikacij), turistične storitve, reklamne službe, avtomate raznih vrst ter druge osebne storitve (frizerski salon), skratka storitve in služnosti, ki bi bile umestne v takem ambientu. CREINA — turistično prometno podjetje meni, da je avtobusno-postajno poslopje z neposredno okolico vredno posebne pozornosti. Zato se je odločilo, °-a zainteresira širšo javnost in objavi VABILO ZA PRIJAVO K SODELOVANJU PRI GRADITVI OBJEKTA AVTOBUSNE POSTAJE V KRANJU, OB ISTOČASNI PREDLOŽITVI OBVEZNIH PONUDB. Ponudniki naj v svojih ponudbah navedejo: — naziv dejavnosti in obseg potrebnega prostora; posebne zahteve glede dostopa, povezave, okolice itd.; — kakšen obseg osebnega in blagovnega prometa pričakujejo v svoji dejavnosti; -*- s kakšnim zneskom, kdaj in pod kakšnimi pogoji so pripravljeni sodelovati pri gradnji av-tobusno-postajnega poslopja ter v kakšni obliki (kot bodoči najemnik ali kot kreditor). Interesenti naj pošljejo do 31. 8. 1968 svojo prijavo in ponudbo skupaj s priloženo pravno veljavno CRp°' 'e HmMi ponudbo kot obvezno na naslov KEINA — turistično prometno podjetje Kranj, Trg ^evolucije 4. Na podlagi rezultata prijav in ponudb 0 komisija podala oceno glede obveznosti ponudb n Predlogov za izbiro najugodnejših ponudnikov. Komisija bo dala prednost tistim ponudnikom, ki j. ° nudili najugodnejše pogoje za oblikovanje in 'gradnjo avtobusno-postajnega poslopja, večjo fi-ančno udeležbo, v krajšem roku in pod ugodnejšimi pogoji. je p°sebcj bo CREINA — turistično prometno pod-za "^ranJ objavilo razpis za izdelavo idejne skice p n°vo avtobusno-postajno poslopje v Kranju ob es» Staneta Žagarja. . Vs Pričetka- gradnje bosta določena naknadno, str nat,a,JnJa pojasnila dobijo interesenti pri turilo prometnem podjetju CREINA Kranj, Trg re-""»ucije 4. Nova klavnica in mesnice na Jesenicah Jeseniška klavnica je bila zgrajena 1880. leta na Spodnjem Plavžu. 1905. leta so jo nekoliko popravili, od tedaj pa je ostala nedotaknjena. Razumljivo je, da so delovni pogoji v stari klavnici nemogoči. Novi republiški pravilnik o ureditvi klavnic točno določa pogoje, ki jih mora izpolniti vsaka klavnica. Klavnice, ki ne bodo do maja 1970. leta urejene po teh predpisih, bodo postopoma zaprli. To je bilo za Jeseničane znamenje, da pohitijo z začetkom gradnje nove klavnice. Nova klavnica, ki jo bodo začeli zidati prve dni avgusta, bo na polju med železniško progo in reko Savo na Spodnjem Plavžu. V prvi fazi bodo gradili klavnico s hladilnicami in hlevi, v drugi etapi pa predelovalne obrate in stavbo uprave. Jeseniška klavnica na domačem trgu kupi 25 odstotkov živine za zakol, drugo pa kupijo v okolici Sombora, prašiče pa kupujejo v Vojvodini. Kmetje jeseniške občine so lahko brez skrbi, da ne bi mogli prodati živine za zakol. Če jo kakšen teden ne odkupujejo, je to zato, ker mora mesarsko podjetje najprej spraviti v promet živino, ki je prispela iz južnih krajev. Zanimiva je primerjava gibanja cen ob reformi in danes. Stara goveda so ob reformi kupovali po 500 S din za kg, prodajna cena mesa pa je bila 1170 S din. Zdaj je nabavna cena 440 S din, prodajna pa 1113 S din. Mlada goveda so bila ob reformi po 600 do 660 S din, prodajna cena pa 1280 S din za kg, zdaj je nabavna cena 560 do 600 S din, prodajna pa 1180 S din. Teleta so bila ob reformi po 750 do 800 S din, prodajna poprečna cena pa po 1400 S din; sedanje odkupne cene telet so enake kot pred tremi leti, prodajne cene pa tudi poprečno 1400 S din za kg teletine. Odkupna cena prašičev in cena svinjskega mesa je okrog 100 S din nižja kot 1965. leta. Kar zadeva odnos med dinarjem in mesom je dinar danes več vreden kot ob reformi. Mesarsko podjetje Jesenice gradi na Plavžu novo mesnico, ki bo že oktobra izročena prometu. Brez opreme, zemljišča, kanalizacije in zunanje ureditve bo ta investicija znašala 18 milijonov S din. V Ratečah so odkupili biv- ši bife trgovskega podjetja Živila Kranj. Prostor že obnavljajo in bo v kratkem v njem prodajalna mesa, ki bo odprta dvakrat tedensko. O gradnji nove mesnice v Žirovnici smo že poročali, Mesarsko podjetje pa namerava kasneje graditi nove mer snice tudi na Koroški Beli. : J. Vidic VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE SSSZm «ggg WW asa* t m m 1 Izbira je lahka in pravilna Uporabljajte vedno zobno m Signal SIGNAL je svetovna znamka — Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG Ljubljana Kolektiv čestita vsem gorenjskim občanom ob njihovem prazniku in jim želi prijetna praznovanja t Razkrinkana in kaznovana objestnost Akcija kranjskih miličnikov proti kršilcem prometnih predpisov Sobota popoldne je. V uredništvu zazvoni telefon. »Tu postaja prometne milice Kranj. Jutri bomo izvedli zanimivo akcijo. Bi poslali svojega novinarja?« In so me poslali. Adijo, prosta nedelja, pa še sončna povrhu, sem si mislil. Le kakšna akcija bo to? Se bomo morda podili po razbeljeni gorenjski avtocesti in lovili podivjane šoferje? Zares smo jih lovili. Pravzaprav so se sami ujeli. Nobenih voženj v stilu Fangia ni bilo treba. Ves popoldan sem lepo mirno stal v senci ob robu ceste in gledal, kako grešni kozli na znamenje miličnika ustavljajo ter bolj ski zvezi z glavno skupino miličnikov, nastanjeno ob Koroški cesti pred podjetjem Vodovod v Kranju. Številko, barvo in tip vozila, ki bo zagrešilo prometni prekršek, naj bi sproti javljala po radiu. Potem bo stvar enostavna. Table z znaki za omejitev' hitrosti ter končni »stop« nekaj deset metrov pred ekipo naj bi zavrle kolono in grešnike ne bo težko prepoznati. Možje v modrem so se drug za drugim odpeljali. Pridružil sem se skupini pred podjetjem Vodovod, izvlekel beležnico in čakal. Ni minilo niti pet minut, že se je tam naokrog nabralo lepo število jo skozi sprednje steklo in potem se mi nasmehne. Pozabim na pogovor med miličnikom in rahlo živčnim šoferjem. Medtem se tudi drugi zberejo ob zaprtem desnem oknu simce. A že avto sunkovito odpelje. Konec. Ne, ne, kje pa! šele začelo se je. V službi si, bedak, si rečem. Ze- so tu novi grešniki. Neki elegantni, osamljeni voznik, naše gore list, v svetlečem se prinzu je pri Podtaboru junaško prehitel avtobus. Sedaj se tega več ne spominja. Silno se razburi, pravi jezni mož je. Nazadnje vendarle izvleče tri jurje, potem pa užaljeno odpelje. Na tem klancu je prehitevanje prepovedano. Voznik te škode očitno ne misli tako. 3000 S din ga bo veljalo tole, seveda, če srečno pripelje do Kranja. ali manj zlovoljni plačujejo; 1000 starih din, 3000 starih din ... Toda najbolje bo, če gremo lepo po vrsti. Kranjski prometni milici povzroča nova gorenjska cesta nemalo preglavic. Ob prometnih konicah — nedelje in prazniki — je vedno prenatrpana z vozili. To ni še nič slabega, če ne bi bilo nesreč. Teh pa je precej. Povzročajo jih nestrpni vozniki, ki na nepravem kraju skušajo prehitevati vozila. Id prav proti njim je bila naperjena akcija minulo nedeljo. Ko sem malo pred tretjo uro vstopil na postajo prometne milice, so miličniki imeli »bojni posvet«. Komandir Rado Mohorič je dajal zadnja navodila. Načrt je bil tak: dva prometnika v civilu *- da ne bi zbujala pozornosti — bosta stala ob avtostra-di in opazovala vozila; prvi v Naklem, vrh klanca na Polici, kjer zaradi nepreglednosti prehitevanje ni dovoljeno; drugi pri naselju Pod-tabor, ob cdcepu ceste proti Ljubelju. Tudi tam prehiteva-V&nje in prenagla vožnja pomenita prekršek. Oba moža bosta nepiestano v radij- pešcev. Spraševali so, komentirali, ugibali. Nekdo je končno zvedel, kaj se pripravlja in brž pohvalno izjavil: »Tako je treba, da. Zadnji čas je že, da se norcem stopi na prste.« Bila pa so tudi drugačna mnenja. Neki sedemnajstletnik ali osem-najstletnik z dolgo grivo je bleknil: »Ze spet zaje... ljudi!« čuteč, da je v manjšini, je naglo izginil. Dogovorjeno je bilo, da bo akcija zajela le šoferje, ki vozijo proti Kranju. Reka avtomobilov je obetala naporen dan za miličnike. Vsi sodelujoči so še zadnjič preverili, če radijske zveze v redu delujejo. Potem se je začelo. »Modra simca z nizozemsko registracijo v klancu na Polici prehitevala več vozil,« je javil glas iz aparata v mi-ličnikovih rokah. Napeto čakamo, kaj bo. Dobri dve minuti mineta in roka z ru-meno-rdečo tablico med prsti se dvigne. Avto zavozi v stran in sc ustavi. Dva sta v njem. On in ona. On debelo gleda, pravi, da ni videl znaka, a brez besed plača. Cna, plavo-laska z lepimi očmi, se prav nič ue razIiJt;*. Opažu em Takoj za njim miličnik Janez Kavčič za 30 novih dinarjev olajša nekega Avstrijca. Lota pelje poln avtomobil sorodnikov kdo ve kam in vsi so silno ogorčen1. »To je slaba reklama za vaš turizem!« izjavijo in že jih ni več. Potem je neki fiat prav pred nami, pred znakom »stop«, je dovršeno prehitel več vozil. Očitno je kar močno pohodil pedalo za plin, kajti ustavila ga jc šele piščalka. »Vozil sem le 40, oni pa so skoraj stali! Ne bom plačal!« je vpil. Res ni plačal. Z njim bo imel opravka sodnik za prekrške. »Halo! Zagrebčanom v sivem fiatu 850 se zelo mudi. Prehitevali so na Polici.« je javil miličnik iz Naklega. In že so pri nas. Janez je moral preizkusiti tudi svoje znanje srbohrvaščine. »Pa može, da sam nekoga prejurio, ali stvarno neznam.« Mrmraje je plačal. Se in še so prihajali. Avtomobili vseh znamk, vozniki raznih narodnosti. Tisti, prehitri, io plačali samo 1000 S din. Nekdo jc miličnikom zabrusil: »Samo promet ovira-4 te!«. Za smeh je poskrbela Miličnik v civilu opazuje vozila po radiu svojim kolegom. neka ženska za volanom škode. Vozila je silno počasi, komaj 40 km na uro. Za njo se je nabrala dolga kolona. »Hitreje, hitreje, tovarišica! Pravi polž ste!« jo je opozoril prometnik. No, plačala pa ni nič. Bolj se je dan nagibal k večeru, gostejši je bil promet. Vzporedno s tem je naraščalo tudi število grešnikov. Miličniki so garali. Med drugim so ustavili znanega slovenskega dirkača. Očitno je velik ljubitelj hitrosti, saj dirka tudi v običajnih dneh. No, možak ni imel s seboj denarja in je moral ponj domov. Dva fanta v najbolj divjih letih na razrvanem mopedu sta z vso hitrostjo pridrvela mimo nas — kar po sredi ceste. Stal sem poleg ko je miličnik od njiju iztržil 1000 S dinarjev. Tisti na zadnjem sedežu, z lasmi kot biblijski Absalom, oblečen v ro/asto srajco (kaj hoCcmo, otroci cvetja so danes moderni), me je grdo pogledal in se zadri: »Kaj pa je sedaj, a bi rad še kdo kaj doplačal?«. Imelo me je, da bi segel po njegovi nepopisljivi grivi, a sem se raje premislil. Namesto mene ga je utišal miličnik Janez. na cesti. Grešnike bo °P v - tl> Ob pol osmih zvečer, ' pred koncem akcije, so vili še dva zanimiva Prl ^ ka. Neki naš državljan v tomobilu z nemško re^oj cijoje takole komentira1 -t »podvig«: »Prehitevanji zame užitek, veselje, vožnje. Prehitevam qj ne glede na prepoved' tega me ne bo odvrnil n« Užitek pa tak! Za^ neka J so trije tisočaki očitno majhna kazen. Takoj zatem so zalotfl* koga, ki je na najbolj J1 < glednem delu cestišč*^ Podtaboru, pustil za ^ strnjeno kolono vozil-/v^: ritež je potem mili^111^ še grozil. »Res je, da p-prehiteval. Toda o teji'^, frkanciji bomo še 2°*°^ Prometnik bo za tega * ; na ustreznem mesU' lagal odvzem vozniške? p voljenja do enega 'e kazen do 30.000 S d}«^ Če je »tovariš« res «jjjjr živina, si bo že znal P" gati. ^ Ob koncu nam jc postaje prometne mil'cCv pf Mohorič zaupal, da bo ^ hodnje še več takšnih ' in to tudi ob delavnik1 ' Foto: F. Perdan I. GuZ Miličniki na delu. Brez tehle napravic v rokah brez moči. TRGOVSKO PODJETJE KRANJ na Gorenjskem sejmu: Ob obisku Gorenjskega sejma v Kranju vas vabimo na ogled našega prodajnega prostora - V PRITLIČJU - razstavišča II v tekstilni šoli, kjer vam nudimo: moške elastične nogavice ženske nylon nogavice ženske hola-hop otroške hola-hop 1—2 let otroške hola-hop 3—5 let otroške dokolenke otroške kratke nogavice pletenine proizvodnje RAŠICA po sejemskih cenah V PRVEM NADSTROPJU levo po Din 3,00 2,90 in 4,00 9,75 6,20 9,90 2,80 in 3,90 1,50 po Din moške obleke 299,00 do 539,00 moške zimske plašče 190,00 ženske zimske plašče 170,00 moške hlače 35,00 ženske letne obleke 25,00 otroške nvlon plašče 40,00 otroške elastične hlače 24,00 do 28,20 otroške elastične hlače - večje 69,10 do 118,45 In bogato izbiro vseh konfekcijskih oblačil. — Popravila bomo izvrševali takoj na sejmu. moške avto jope ženske puloverje garn po Din 80,00 27,00 po znižanih cenah prodajamo tudi: kamgarne za moške obleke, vso posteljnino, brisače, žensko perilo in otroško blago. Pripravili smo bogato izbiro lepih in kvalitetnih otroških vozičkov avstrijske proizvodnje. Pričakujemo vas v paviljonih trgovskega PODJETJA ELITA KRANJ ^ j y * . Nesreče zadnjih dni V petek, 26. julija dopoldne sta na Trgu svobode v Tržiču trčila osebni avtomobil KR 115-00, voznica Marta Kravcar, in motorno kolo, ki ga je vozil Stanislav Meglic. Nesreča se je pripetila, ko je voznica osebnega avtomobila nenadoma zapeljala s parkirnega prostora na cesto in s tem zaprla pot motoristu. Pri trčenju se je Stanislav Meglic hudo ranil. V petek popoldne pa se je srečanje tovornjaka CE 215-25 s kolesarko Ivanko Zupančič, roj. 1948, kaj tragično končalo. Tovornjak, voznik Franc Kern( je vozil po cesti četrtega reda iz Pristave proti Križem pri Tržiču. V Kr-žah se je srečaval s kolesarko, ki je peljala na kolesu dveletnega Emila Kocjana. Pred srečanjem se je Zupančičeva zapeljala na skrajno desno stran ceste, se ustavila in se 7. roko oprijela železne ograje. Ta pa se je nenadoma odtrgala in to prav takrat, ko jc privozil tovornjak. Pri tem je kolo zapeljalo čez otroka, ki je na kraju nesreče umrl. Na odseku ceste Moste — Žirovnica se je pripetila v petek zvečer prometna nesreča, pri kateri pa je povzročitelj odpeljal dalje. Za kolesarjem Valentinom Krivcem iz Radovljice je namreč pripeljal voznik osebnega avtomobila citroen s prikolico. Pri srečanju s kolesarjem je prikolica le tega pritisnila ob škarpo, tako da se je laže ranil po nogah. Voznik osebnega avtomobila je po nesreči odpeljal dalje ENTRAL Vsak četrtek od 15.30 do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca v igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem parku v Kranju. proti Kranju in verjetno nesreče niti ni opazil. Ker motorist Ciril Kopitar z Jesenic zaradi prevelike hitrosti ni mogel speljati blfc-gega ovinka v vasi Gozd Martuljk, je zapeljal v obcestni jarek. Po njem je vozil še okoli 40 metrov nakar sta s sopotnikom padla. Sopotnik Franc Malej se je pri tem huje ranil, motorist pa laže. Franc Malej je v nedeljo za posledicami nesreče umri v jeseniški bolnišn,c:. V soboto nekaj pred deseto uro zvečer se je na cesti četrtega reda v Goricah osebni avtomobil KR 98-59, ki ga je vozil Karel Oman, zaletel v železno ograjo. Pri tem je bil sopotnik laže ranjen, škode na vozilu pa je za 3000 Ndin. Na prehodu za pešce na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v nedeljo dopoldne voznik osebnega avtomobila KR 83-18 Djordje Tautovič z Jesenic zbil triletnega Marjana in sedemletnega Eda Lambergerja. Pri tem je bil Marjan huje, Edo pa lažje ranjen. Pri prehitevanju osebnega avtomobila je v ponedeljek hudo padel motorist Janez Soklič iz Polja. Nsreča se je pripetila na cesti drugega reda v Ribičevem lazu v Bohinju. Med prehitevanjem je Soklič zapeljal preveč na skrajno levo stran ceste, pri tem pa je zadel v cestni smernik in padel. Na Koroški cesti v Kranju je v ponedeljek okoli ene ura popoldne voznik tovornega avtomobila LJ 619-56 Milan Gornik zadel Antona Rakov-ca, Id je nenadoma stopil na cesto. Hudo ranjenega Ra-kovca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V ponedeljek popoldne se je pri gostišču Kepa v Mojstrani prevrnil s ceste tovorni avtomobil KR 122-77, ki ga je vozil Marjan Krivec. Nesreča se je pripetila, ko je osebni avtomobil 428-Z 36663,0, ki ga je vozil Ovven King iz ZDA pretesno prehiteval tovornjak. Ta je zaradi tega zavozil preveč na kraj cestišča in se pri tem prevrnil. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na tovornjaku pa je za 30.000 N din. L. M. matere z otroki od i. do 7.leta S S i i S Ugod izkoristite september na morju v novigradu! na cena pensiona: matere 20 Ndin otroci 15 n din ^Prejema Zavod za klimatsko zdravljenje 220-5*) nj' Sklro*ćina občine Kranj, soba 206 (tel Plačljivo v 4 mesečnih obrokih! Letovanje je 10 ali 20-dnevno in to od 29. 8. do 18. 9. 1968 Zdravniška nega zagotovljena! Zahvala Ob težki in nenadni izgubi mojega ljubega moža, brata, svaka in strica Pavleta Ferna se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, mi izrazili sožalje in mi pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujem Lebar Danici, družini Fern in dobrim sosedom. — Zahvalo sem dolžna dr. Janezu Bajžlju, dr. Tckavcu, č. duhovščini in društvu upokojencev. Sc enkrat vsem iskrena hvala. Stražišče, 28. 7. !968 Žalujoči: žena Minka, Gustelj, Janko z družino in drugo sorodstvo.