y.^^mmmfmmmmmmMm - * ^.^^^mmmmmm^.iipipjiw.. MRODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 80. New , ©. o3s:-bo"fc>:r?a, 1900. Loto "VIH. 0 strajku premogarjev. £trajk tudi v Panther Creeku. Shamokin, Pa., 2. okt. Včeraj A večer je bil v Panther Creeku velik ■hod, k t« rog a se je udeležilo nad 3000 rudarjev. Slednji delajo v premogokopih okolice in so ae doBedaj izogibali velikega širajka. Več izvrstnih govornikov je navdušeno poudarjalo, da bi štrajk v Panther Creek dolini primoral vso poBeBt-nike v okraju trdega premoga dovoliti pravične zahteve štiajkujočih premogarjev. Shod bo zaključili s sklepom ostaviti delo. Drugi dan, ko je prišel čas iti na delo, pokazal se je učinek včeraj-Suj-ga zborovanja, kajti na stotine premogarjev je stalo na obeh straneh ceste k premogokopu in pregovarjalo na delo idoče sodelavce, ostati doma. Posledica je bila tako ugodna, da je danes le malo ljudi delalo v premogokopih, v kterih bodo uajbrže Ae danes morali ustaviti delo. Tega se uradniki Lehigh Co. niso nadejali. V miuolih 10 in 15 letih se ti delavci niso brigali za unijo in se izogibali bojev za boljšo plačo. Kolikrat so tudi delavske zadruge poskušale vprizoriti med njimi kako gibanje, ostalo je vedno le pri starem. I)uh štrajkar-jev, ktnri seje polastil njihovih delavcev, je podjetnikom uerazum-* ljiv. Med našim krajem in Centralio delajo še v M id val ley in Natalie premogokopih. Pred Atrajkom je del slo tam 2200 mož in dečkov, se-daj pa dela komaj Sh 400 mož in še to število se vedno manjša, ker s» veduo več delavcev pridružuje Strajku« Velika demonstracija štrajkarjev. Wilkesbarre, Pa., 2. okt. Več ne-go 20.000 premogarjev, mož, žensk in otrok se je dreujalo danes okolo govorniškega odra v West Side parku, kjer so razni govorniki iz-podbujali štrajkarje v svojih govorih k vstrajuosti. Velikansko navdušenje je vladalo med vsem zborovanjem in taka guječa, da bi bili kmalu več ljudi zmečkali. Pred zborovanjem se je vršila parada, ktera se je pomikala dve uri mimo gotovega kraja. Udeleženci so bili v prazničnih oblekah in korakali slovesno in resno. Na cestah je stala tiaode glav brojefta množica in korakajoče štrajkarje pozdravljala ? navdušenimi klici. Iz vseh krajev, dvajset milj okrog Wilkesbarre so privreli skupaj vsi prebivalci, da st udeležijo demonstracije, samo hromi iu bolniki so ostali doma. Žrtev štrajka. West Pitts ton, Pa , 3. okt. Danes je umrl v bolnici delavec Charles Mardus, kterrga je minoli petek deputij obstrelil. Deputiji zatrju jejo, da je hotwl Mardus z jednim tovarišem ulomiti v urad rova in ker je Mardus bežal, ustrelil je d»-putij Ur ga v hrbet zadel. Spočet ka seje mislilo, da rana ni nevarna, toda daues se je naenkrat nje gov položaj poslabšal vslud fvsai je umrl. Pripoznanje unije. Kakor se čuje, so posestniki pre mogokopov v Pennsylvaniji pr volji svojim štrajkujočim premo-garskim sužnjem še več odnehati Pravijo celo, daje večina neodvi snih inahh posestnikov pripravljena pripoznati premogarsko unijo. Ako se to uresniči, bode zmaga štrajkarjev popolna in unija za mnogo let uepremagtjiva. Ako ne-odvisui posestniki premogokopov unijo pripoznajo, bode slednja s pogojem 10—15 odstotnega povišanja pJaAe, pričetek dela mogoče zopet dovolila. S tem se bode malim po aeBtnikom premogokopov nudila prilika z velikimi zadrugami celo tekmovati. Seveda se to zgodi le v slučaju, ako žel< znične družbe, kte-re so odvisne od velicih zadrug, ne zvišajo vožno ceuo. Toda to je rav no najboij kočljiva Btvar. Tovorne cene najbrže ne bodo znižali in to bode konec neodvisnih. Prej ali slej bodo tako ali tako pri mora ni rove prodati trustu. In potem bi imela unija le še s temu opraviti. ZaBtopniki trusta pravijo sedaj še, da ne pripozuajo unije „pod ui-kakimi okoliščinami". Toda tudi to bode sčasoma prišlo, kajti unija je sedaj tako močna, da se ji ni treba bati nadaljnih bojev. Položaj v okraju štrajka se ni spremenil, ali vsaj na kvar štrajka ne. Vsi premo-gokopi, le z malo izjemo so zadrti; radost štrajkarjev jo splošna in tisoče mož je včeraj b korakaujem, g 'dbo in bakljado praznovalo zmago nad skupnim sovražnikom. Tisoče pristopilo k uniji. Pottsville, Pa., 3. okt. Valnd včerajšnjega splošnega Bhoda so pre-mogarji v Woods i de in Good Spring pristopili k uniji iu tamošnji pre-mogokopi ao sedaj zaprti. leti so lastnina Philadelphia 11 Heading Co. Skupno število premogarjev, Kteri so daneB pristopili k uniji, znaša 1400. Ker se j« ustavilo delo v premogokopih pri Minersville, je Pennsylvania železnica ustavila pr >mnt na svoji tamošnji črti. Shamokin Coal Co. je svoj premogokop Natalie zaprla. OJkar seje začel štrajk je v t«-mu prnm« g.-kopu od 1200 mož delalo samo še 300. Tower City, 3. oktobra. Zaprtje vseh premogokopov v Schuykill okraju je praznovalo danes večer kakih 2000 premogarjev. Korakali so s svojimi lampijoui štiri milje daleč od kraja do kraja in povsod bo ae jim pridruževali ljudje, kteri so dosedaj še delali. Samo iz Ly-kens se jim je pridružilo 1000 premogarjev. Tudi v sosednjih mestih so se vršile parade in bakljade. Za štrajkarje zahtevajo živež. Wilkesbarre, Pa., 4. okt. V krat kem je pričakovati važnih korakov bodisi od podjetnikov ali štrajkarjev. Posestniki premogokopov uvidijo, da bodo morali mnogo odne hati, ako bodo štrajkarji zamogli še dalj časa vetrajati. Kakor veselo vest smatrajo toraj poročilo o ua-raščaju bede med štrajkarji, in da morajo vodje unije storiti resne korake, uko hočejo isto odvrniti. Pri včerajšnji seji izvršovalnega odbora v Hazletonu je unija iz Wilkesbarre vložila prošnjo za živila. V isti je bilo navedeno, da dosedaj v tukajšnjem okraju 20—30 družin trpi pomanjkanje in so potrebne pomoči. Gotovo pa je, da bode število podpore potrebnih hitro na raščalo. Izvrševalui odbor seje gle de tega vprašanja dolgo posvetoval iu uajbrže bodo v vseh okrajih ustanovili skladišča, kjer bodo med štrajkarje delili moko, špeh, krompir iu kavo. Podjetniki bodo izve deli, da so njihovi delavci na zelo skromne razmere vajeni, in zamo-rejo vstrajati tudi pri malih podporah. držuje za slučaj večje potrebe. Ko so delali po vseh premogokopih, so družbe zamogle vsak dan odpeljati 2000 železuiških vozov premoga. Sedajna rezerva 1000 vozov je toraj pridelek pol dneva. Na železnicah je videti zelo malo premoga le tu pa tam je videti pri kakem tovornem vlaku kak voz premoga. Delavci Schuylkill okraja sedaj splošno razmotrivajo vprašanje, ako bode Reading Co. pripozuala unijo. Samo v jednem premogokopu Reading Co. namreč v Trevertonu še delajo, pa tudi tam bodo kmalu ustavili delo. Na stotine štrajkarjev obiskuje tamošnje premogarje v njihovih stanovanjih iu jih nagovarja se pridružiti štrajku, kar ne more ostati brez zaželjenega vspeha. Milijonar — nočni čuvaj. Policaj je našel dne 3 okt. zjutraj odprta prednja vrata prazne hišo št 2012 na 2. Avenue v New Yorku. K>t je mislil, da so tatje v hiši šel je gledat in našel posestnika hiše James O. Westa v tretjem nadstropju mrtvega. 671etui milijonar West jo ležal iz desk narejenem ležišču z volneno odejo pokrit in s lazino pod glavo. Policija je sumila vse mogoče o umoru, ropu in samomoru, ker si ni mogla miBliti, zakaj bi stari bogataš v prazni hiši spal in tako umrl. Ko so truplo raztelesili, pokazalo se je, da je West umrl vsled srčne bolezni. Tudi skrivuostno bivanje Westa v prazni hiši seje po-jUHuilo. West je namreč nameraval hišo prodati in ker Be je bal, da bi ie udrli tatje in pokrali svinčene c^vi, je več noči pred prodajo spal hiši in prepodil tatove, ako bi prišli. Umrli je podedoval od svojega očeta $333 000 in z raznimi špekulacijami v zemljiščih postal milijonar. Skočil raz visoki most. Peter Burke, 45 let Btar natakar je skočil dne 2. okt. s samomorilnim namenom raz visoki most v Harlem reko v New Yorku. Skočil je raz srednjega oboka, kteri je kakih 135 čevljev nad površjem vode. Dva mornarja sta ga potegnila v svoj čoln in odvedla nalligh Bridge policijsko postajo. Tam je Burke za kratki čas prišel k zavesti, imo-noval svoje ime in kmalu potem umrl. Štrajk v Schuylkill okraju. Reading, Pa., 5. oktobra. V vsem Schuylkill okraju praznuje Bodaj 50 tisoč premogarjev, železničnih služabnikov iu druzih delavcev. Sled nji dve vrsti sti vsled štrajka pre mogarjev primorani praznovati Danes večer so osnovali par unij in sedaj spada velika večina štrajkar jev k uniji. Pomanjkanje premoga postaja vedno bolj občutno. V Cressoni in Touuagui ima Reading Co. na svo jih tirih še 1000 b premogom nalo ženih železničnih vozov, ktere za Železniškega roparja ustrelil. Council Blufls, Iowa, 4. okt. Na Kansas City, St. Joseph o!j sigurnejše in popolnejše se je dokazala resnica prerokovanje onih, kteri so ie pred sto leti prerokovali o Trinerjevem amerikanskem grenkem vinu, da hode splošno spoznano kot zanesljivo najlnjlj priljubjeno zdravilo zoper vse bolezn želodca, ktere uničijo ysako leto yeč v dru gem ozirn zdravih ljudi, nego vse naravne katastrofe. Izdelovalec zdravila je JOSIP TRINER, 437 W. l8.,St Chicago, lil., kteri je po dolgih poskušnjah našel pravo mero, kteri se mora zmešati mnogo zdravilnih gren kih zelišč, da ima največji zdravilni vspeh ter podaja z istimi nedosegljivo zdravilo proti neprebavljivosti, zaprtju, n4čisto kri in prati vsemi posledicami, ktere izhajajo iz teh l>ole zni. Trinerjevo amerikansko grenko vino ozdravi neprebavljivost, čisti in daje kri, oliv lja in krepča na vsak načiu ne samo telo ampak istega tudi ozdravi in razjasni um Kdor isto redno pije, varuje sam sebe pred veliko hujšo nevarnostjo, nego so naravne katastrofe. Vrednost uničenega bom-b a ž a znaša $20,000.000. Galveston, Tex., 4. okt. Pri od-kopavanju razvalin našli so zopet 21 mrtvecev. Vsled uradnega iz-vestja našli bo dosedaj 2398 žrtev viharja. MeBtni nrad sklenil je obresti mestnih dolgov o l.januvarja 1001 izplačati, obresti zuašajo S50 000. Isto se jo vso potrebno ukreuili, da dobo mestni uradniki redno svojo plačo, kar se bode pokrila deloma z rezervnim zakladom, deloma z občinskimi davki. Fort Worth, TYx., 4. okt. Škoda, ktero je prouzročil vihar in povo-denj pridelku bombaža ceni se najmanj 820,000.000. Kvasenje napuhnenega Merriama. Denver, Colo., 3. nkt. General H. C. Merriam, zloglasni poveljnik McKinleyevih tolp, kteri je v Idahi na povelje ,,Standard Oil Co." na stotine uuijskih rudarjev oropal njihove prostosti in jih več mesecev zaprl v Bull Pen, je imel danes pred Loyal Legion govor, v kterem je omenjal zasramovanje Rooaevelta Victoru od razkačenih uuijskih rudarjev. Rekel je med drugim: ,,V moji pisalni mizi imam imena 30 morilcev in zločincev iz Coeur d'Alene, kteri so bili vsi v Victorju, ko je Roosevelt imel tam govor. Detektivi iz rudarskih taborov so mi dali imena iu tudi vem, da oni malopridneži črtijo in zaničujejo našo zastavo. Upam, da bodem kmalu imel dovolj dokazov, da bodem v Idahi zamogel postopati proti njim sodnijskim potom. Napadi v časopisih zaradi mojega službenega delovanja v Idahi, mi niso uiti jeduo noč oropali spanja. Dolžnosti, kakoršne je takrat tirjala služba od mene bo sicer neprijetne vojaku, toda ne obotavlja se jih izpolniti iu zato moramo Beda j poslušati kričanje proti militarizmu. Toda ta psovka ni primerna za amerikanskega vojaka, kajti nihče ne veruje, da bi amerikanski vojak sledil diktatorju, ali opravičeval Superintendent je potem razdelil med štrajkarje jabolka iu kolače v znamenje sprave. Tu vlada mnenje, da premogar-ake železnice, ktere imajo v lasti največje premogokope, hočejo neodvisne podjetnike prisiliti k prodaji. Toda to bode težka naloga, ker je med neodvisnimi.premogo-kopi mnogo tacih, kteri dajejo zelo dober premog in imajo tudi sredstva, da bi lahko sklenili pogodbe z drugimi železnicami. Suho sadje za Nemčijo. Washington, 2. okt. Ameriški konzul poroča iz Berolina, da je pričakovati velicih naročil za uvoz suhega Badja, zlasti sliv, aprikoz, breskev, krušk in jabolk iz Amerike v Nemčijo, seveda, ako cene ne bodo previsoke. Povpraševanje po ameriškem sadju bilo je v minolem letu tako veliko, da lanski uvoz zahtevam ni zadoščal, in bode toraj letošnji uvoz muogo večji*od lanskega. Zlato iz Cape Nome. Seattle, Wash., 2. okt. S pami-k »m „Senator" vrnilo.se je 113 zlatoiskalcev iz Cape Nome, kteri bo priveli seboj za $500.000 zlata. Kapitan parnika ..Senator" poroča, da je na skalovju ,,Rocky Point" pri otoku Sv. Mihajla ponesrečeni parnik Orizaba" le malo poškodovan, in da ga je lahko rešiti, treba je le izeezati vodo in prihodnja i plima izpl&vila bode parnik. Priporočilo. Rojakom dospevšim v Nev York toplo priporočamo 9Wahrenberger hotel' 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čeduo stanovanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam Bhajajo. Ako bi bilapo noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Tou... ako Bi kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE . . Bosch Brg. Co. LASS LINDEN. - - - HIGH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN 8TEKLB- . Jm-. . ^-»■t-i*:h,..... - Entered as second class matter at th« N«w York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajatelj in urednik: Published by F. SAKSEK. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, sa pol leta..............$1.60, Za Evropo sa vse leto . . .gld. 7.—, „ „ pol leta...... 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve fttevilki ,Glas Naroda" ixhaja vsako sr«d< in soboto. GLAS NARODA („VoiCK OF THE PkoPLIC") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa m osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po M on »v Order. Pij spremembi kraja naročnikov orosuno, da ho nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Oopibom in pošiljatvam naredil oaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3705 Cortland t. New York. 3. ok t Držite k uniji; glasujte za kandidate delavske stranke. Poskus republikanskih politikar jev, kterim dela premogarski štrajk v Pennsylvania mnogo preglavice, odpraviti ta neprijeten prepir z po-yršjj| s zvišanjem plače, ne da bi pripozuali unijo bode unjbrže iz-podletul. Jasno je, da bi zboljšanje V tej obliki prav nič ne pomenilo, ker hi isto po volitvi prav gotovo odvzeli. Pred vsem pa hi bila uni čena moč unije, ako hi delavci sprejeli to pogodbo. Prav značilno so pripomnili ntkteri štrajkarji, ko so zvedeli vest o nauiuravanem povišanju plače, da hi bilo boljše, ako bi se zadovolili s pri poznanjem unije, brez povišanje plača, nego obratu o. Vedno je šo na svetu veliko ljudi, žal tudi mod delavci, kteri so s takim stališčem ne morejo sprijazniti in kteri mislijo, da se ne strinja ■ ,,prostostjo dela'4. Ako tedaj gospod Carnegie, Frick, Rockefeller, Stumm in cesar Viljem morda izusti tak izrek, jo lahko umevno, da jim te vrste,.prostostdela" jamči ne samo neovirani najem skabov, ampak jim tudi omogoči uničiti skoraj vsak štrajk hruz velikih težav. Ako bi se tudi delavci sklicevali na omenjene zloglasne tri besede, ne vedeli bi kaj delajo. Ia pri tej priliki se pokaže zopet kako potrebno je pri množici delavcev buditi razredno zavest, brez ktere imajo celo vs« zmage ožema-nih le malo vspdlia. Delavci morajo najprej jasno spoznati, da med njimi in bosi — naj bodo skdnji posamezniki ali korporacije — ni-kaka osobna razmera ne obstoji, ali bolje rečeoo, obstati ne sme, kolikor se namreč tiče pogojev glede dela, da namreč pri tej priliki razred delavcev stoji nasproti razreda kapitalistov. Delavcu, ktere-mu se je vkreuila ta nepretresljiva resnica, ne bode prišlo nikdar na misel kot posameznik ali skupaj s posamezniki se v kakem gospodar-stvenem boju ločiti od unije in na tvojo roko skleniti mir z bosom. Kajti oo v£, da bi tak mir ne mogel imtei nikakega obstanka, ako je istega odkupil bslovesom od svoje bojne zadruge, — unije. Celo naj-ugoduejši pogoji, ktere bi morda dobil sa sebe, ali za svojo delalni-co, ne mogli bi odtehtati popolno onemoglost, v kteri bi se nahajal pri prihodnjem, gotovo ne i zob ta-lem raz poru. Zato se pa tudi bosi pri poznanju unije naj trdo vratnejše upirajo. Veliko preje bi bili pr volji dovoliti zvišanje plače, ako bi se pogajali samo „8 svojimi delavci". In kako verojetuo don> zgovor kapitalistov, da je ven štrajk le zadeva bosa s ,,svojimi delavci'4, v ktero se „zunajni" nimajo vmešavati. TodaBtvarje lahko umevna, ako si predočimo, da sta kapital in delo, pri sedajnem dro-žbinskem redu v veduem boju, da sta oba dela podobna dobro osno vanim armadam, in da bi bilo prav nespametno in neprimerno, ako bi del armade na lastno roko Bklenil premirje b sovražuo armado. Videti je tudi, kakor bi bili štrajkarji to dobro spoznali. In ako je politikarjem v istiui tolikanj ležeče na tem, ta štrajk končati, je to za delavce dvojen uzrok trdovratno ostati pri svojih zahtevah. Njim je tudi vsejedno kaki povodi so družbe primorali k oduehanju, ako h tem ne do^žejo samo zaželjeno zboljšanj« svojih delavskih pogodb, ampak tudi ojačenje svoje organizacije. Toda kako bodo ti vrli štrajkarji, kteri v sedajnem gospod a rstvenem boju toliko žrtvujejo, dne 6. novembra glasovali? Ali bodo — seveda ne da bi vedeli — postali politični skabi in na mah zopet uničili kar so pridobili s svojim štrajkom? Ali bodo dovolj previdni in k go-HpodarHtveni zmagi pritisnili politični pečat, ter glasovali za delavsko stranko. Duefi novembrasebode pokazalo. Toliko je že danes gotovo, ako bi r>0.<)00 mož v premngarskem okraju I'ennsy 1 vanije glasovalo za delav-nko strauko, bi to vcepilo premo-garnkim družbam večjo spoštovanj« pred tamošnjimi delavci, kakor se to za m ore zgoditi na kterikoli drugi način. Hlinjeno delavsko prijateljstvo. Ako čitamo sedaj meščansko demokratske eafiopise in naivno vs* vrjamemo, kar se razpravlja na po-trpežjivemu papirju, moralo bi se nas polastiti mnenje, da so demo kratski politikarji pravi prijatelji delavcev, leti Časopisi pišejo kakor bi jim bilo gibanje amerikanskih delavskih zadrug posebno pri srcu, kakor bi bili „pravi člani unije" za ideal delavca. Prav posebno pa radi vedno trdijo, da so veliko boljši nego republikanci. Ta slednji način je za nje najcenejši in najpripravnejši, ker o slabem ugledu republikancev o delav *kem vprašanju ne more biti nikakega dvoma. V vseh večjih obrt-nijskih državah dežele je sedaj republikanska stranka ua krmilu, ne glede na zvezno vlado. Kolikrat bo toraj nastali večji razpori med ožemalci in prizadetimi delavci, je bila republikauska stranka primo-rana pokazati brez krinke gvoje brezpogojno prijateljstvo s kapitalisti. Demokratje uiso bili v tem za človeškolju be neprijetnem položaju, ali vendar samo v primeroma malo državah, toda tam kjer so bili, storili so ravno tako kakor drugje republikanci, to je postavili so se brezpogojno ua stran ože-malcev. To jih pa ne ovira kakor rečeno, v iztočnih ohrtuijskih državah in drugje, kjer so v manjšini, storiti kakor bi bili republikanci edini sovražniki delavcev. Nek uewyorški demokratski časopis meni: ,,Republikanci črtijo delavske zadruge, ker veliRa večina bogatili podjetnikov v Zjedinjeuih državah spada k republikanski stranki. Ti hočejo svoje delo imeti izvršeno kolikor mogoče ceno in po uajuižjih plačah, med tem ko se unije upi rajo proti podjetnikom, kteri nočejo plačati unijske plače. To je uzrok njihovega sovraštva." Kakor bi manjši podjetniki, na ktere se demokratska stranka opira, delavcem nasproti ne zavzemali istega stališča? Kakor bi ravno tako ne hrepeueli po ceuih plačah in po priležuih dobička obetajoč h delavskih pogodbah? Vsak kapitalist bodisi mali ali veliki, sovraži delavske zadruge teoretično in praktično kakor hitro se mu v njegovi Btroki taka zadrugs nasproti po« stavi. Ta lastnost kapitatistov je ravno, ktera vsaki stranki, bodisi pod kterokoli krinko, ako se ne postavi jasno in razločno proti v se m u kapitalizmu, vtisne znamenje sovraštva do delavcev. Toda saj ni potreba segati tako daleč po izvirnih točkah, da ozua-čimo demokratsko besedičenje. Demokratje imajo še dovolj premožnih in velikih kapitalistov v Bvojih vrstah. Kaj so druzega gospodje Tammauyti od ledenega trusta? Aii Tom Johnson od trusta za železne šine? Ali McLean, demokrat v Ohio? Ali Bryanoyi posebni prijatelji, monopolisti srebra? Ali baroni bombaža na jugu? Vsi so d om okratski ože-malci delavcev in zagrizeni sovražniki delavskih zadrug ravno tako kakor republikanski kapitalisti. Homatije na Kitajskem. Priporoča spravno postopanje. Washington, 2. okt. Wu Ting Fang, kitajski poslanec je danes državnemu tajniku uradno zagotavljal, daje cesarski razglasglede od-stavljenja in kaznovanja princa Tuana in druzih vodjev ustaje, pristen in ne ponarejen kakor je bilo rečeno. Pristnost potrjuje ravnatelj brzojava v Shanghaju, kteri brzo-javlja, da so v dne 25. septembra izdanem razglasu princi Chwang, Yih, Tsai Lien in Tsai Ying odstavljeni od svojih služb in časti, princa Tuana pa so izročili cesarskemu družinskemu sodišču, ktero bode določilo njegovo kazen. Zvezna vlada je s lem zadovoljena, ker misli da je boljši spravno postopanje, nego pretenje s silo. S francoskim predlogom, Kitajski za vedno prepovedati uvažati orožja in streljava zvezna vlada ni zadovoljna, ker bi to no bilo samo nepravično, ampak tudi nepraktično. Poslanec Conger brzojavlja iz Pekinga, da je ruski poslanec de Giers v iatini odpotoval v Tien Tsin. To bodA baje pospeševalo načrt Ilusije, kitajsko vlado pregovoriti, da se vrne nazaj v Peking, kajti čim proje bi se to zgodilo, tim preje bi se zamogle pričeti mirovne obravnave. Shanghai, 3. okt. Kakor se iz Pekingu poroča, tam skrbno opa zujejo načrte Nemčije, ta namerava poslati na Kitajsko veliko armadi in potem pričeti maščevalno vojsko Da take veBti plašijo kitajsko vlado pred mirovnimi obravnavami je samoumevno. Blizu Huang Tsuua so boxerji napadli vojni oddelek Nemcev. Vnel se je besen boj, v kterom so fanatično bojujoči se Kitajci zgubili 150 mrtvih in mo i ali bežati. V P^kingn ostala ruska vojska obstoji iz dveh bataljonov pešcev in baterijo topničaratva pod povelju) štvom polkovnika Trotiakova. Ge. neral Linevičaejo p..dal v Tien Tsin. Tudi italijanski pomorščaki se bodo umaknili iz Pekinga. Japonski ge neral Yamaguchi je kot najstarejši povelju 'k zaveznikov sklical posvetovanje poveljnikov raznih oddelkov. Mnogo iz P.'kinga ubeglili prebivalcev ge zbira blizu velikega zida ob severni strani mesta. Ljudje so v obžalovanja vrednem stanu in jim manjka najpotrebnejšega živeža. Ker so jim ceaarski vojaki oropali obleko, ne upajo se vrniti nazaj v mesto. Vest, da bo Rusi vplenili 100,000.000 taelov iz cesarske palače se vedno bolj širi. Sicer trdi ruski poslanec, da to ni res, toda verojetnost omenjene vesti vendar ni omajana. Zavezniki zasedli Shanhaikwan. Dunaj, 3 okt. Poveljnik avstrijskega brodovja v kitajskih vodah brzojavlja Bledeče: „V Boglasu z navodili vojnega maršala Walder-see je dne 28 septembra vojni svet ad mira lov sklenil Shanhaikwan zasesti. Ko je bilo vse pripravljeno, so britiške vojne lad i je zahtevale predajo mesta. Nato so se Kitajci umakuili in Angleži bo razpeli na trdnjavi britiško zastavo. Vojne ladije druzih narodov bodo storile jeduako." Rim, 3. okt Po poročilih italijanskega admirala Candiani je pri- šlo danes zjutraj 3500 Rusov, 1000 Augležev, 1100 Francozov, 800 Nemcev in 500 Italijanov napad na trdnjave Shanhaikwan. Tri italijanske vojne radije so podpirab apad. Kitajci še branijo trdnjave. Kitajska postopa odločno. Shaughai, 4. okt. Vsled cesarskega razglasa so princi Tuau, L mg )Ti, Hang Yi, Tang Fu Siang in drugi vodji gibanja boxerjev od stavljeni vsih služb in časti. Razun tega na severu še vedno premestu-|ejo uradnike. Mandžuje imenujejo za vse važne službe. V Mukden in Amur pokrajini poveljujoče generale so odslovili in ukrenili preiskavo njihovega gospodarstvenega delovanja, najbrže zato, da bi uzrok upora uašli ob ruski meji. Boxerji napadli Nemce. Shanghai, 4. okt. Vsled kitajskih poročil, je v Kau-Ku-Menu blizu Pekinga 2000 boxerjev napadlo dva bataljona nemških vojakov. Boxerji so zgubili 400 mož, Nemci pa samo 5. Sedaj baje slednji požigajo vasi v okolici Pekinga. Holandski vojni ladije ,,Gelderland" in „Holland" sti dobili povelje odriniti v Swan-tow oziroma Amoy. Iz naši! noj® kolonij Cela sot n i j a vjeta. Manila, 2. okt. Kakor se s^m poroča, seje iz54 mož obitoječa šotni ja F. pešpolka št. 29 pod poveljni-štvom kapitana D-veranx Shields dne 13 septembra na tnpni^arski ,,Villalobos" podala na otok Ma-rinduque. Ko seje moštvo tam iz krcalo, napadlo jo Amerikance 300 Kilipincev. Vnel s ; je več ur trnja-joč boj, v k te rem so bili štirje Aine-rikanci uerarteni. Ko ho slednji postrelili svoje streljivo, so Filipi tiči vjeli celo sotnijo. Poročnika Reeves in Bates sta se načelu moč* nega oddelka iz Bata' gas na top ničarki ,,Yorktown" odrinila pro ti Marinduque, da poskusita oprostiti vjetnike. Vsa poročila o po-drobroBtih je cenzura zatrla. Denarja imajo dovolj. Manila, 4. okt. Novi filipinski komisar je dovolil danes zjutraj 287.000 mehikaiiBkih dolarjev za razne vojaške stroške v prid oto ške vlade meB»*ca septembra Dalje S1500 za vdovo lojalnega filipinskega načelnika mesta Santa Cruz, kterega so baje vst^ši umorili. S tem hočejo postaviti izglnd, kako vlada Zjed. držav poplača službovanje svojih zvestih hlapcev. V ponedeljek po noči dne 1. oktobra so Filipinci umorili poročnika Wag nerja blizu Pavije na otoku Panay. Oddelek 44. polka je na otoku P.o-holu zadtd ob četo Filipincev. Vnel seje hud boj, v k te rem j«> bil usmr-ten jeden Amerikance in 30 Filipincev. Washington, 4. oktobra. General McArthur je brzojavil vojnemu oddelku, da je poslal pomoč na otok Maranduquo, kjer so Filipinci vjeli ali pobili kapitana Shields in njegovih 51 mož. Takrat je McArthur poslal polkovnika Anderaona in dve stutniji 38. prostovoljnega polka z nekaj topovi, kteri j* imel nalogo oprostiti tovar.Se, ako so še pri življenju. Ta pomožna ekspedi-cija pa ni bila dovolj močna Dalje brzojavlja McArthur, da je pet, vj«-tih Amerikancev sicer srnčno ušlo Filipincem, toda v gorah pokrajine Laguna lakote umrlo. Vojna med Boerci in Anglijo. Boerci vjeli b r i t i š k i transport-Durban, 3. okt. Ob Blood reki s--je vršil obupen boj med Boerci in Angleži. Konečno so vphnili Boerci močan transport živeža Angl«ž*;v Več angleških vojakov jf bilo usmr tenih in ranjenih. V okoJici Jo-hannesburga Boerci še vedno strugajo na prednje straže Angležev Tudi v Oranje River koloniji so Boerci prikazali v velikem števiiu. Loudou, 3. okt. Lord R)bort = p >roča, da se bodo dne 7. oktobra londonski prostovoljci vkrcali in odrinili v Southampton. Nadalje brzojavlja, da je 140 mož močan oddelek Boercev blizu Dejagers Drifta napadel iz 22 vozov in 30 konjikov obstoječ transport živeža. Samo dvanajst konjikov je ušlo; osoda druzih ni znana. Pri Pau postaji bo Boerci spravili vlak iz tira. Pet potnikov je bilo pri tem usmr-tenih. Boerci ne verujejo, da bi bil Kriiger pobegnil na portugalsko posestvo. Johannesbnrg, 3. okt. Vojni governer je obvestil glavni stan da bode po 10 oktobru pripravljen za povrat tri do štiri tisoč begunov na t'iden. * Požigajoči Angleži. Pretoria, 4. okt. Sedaj se Angleži naposled še trudijo vse v osvojenih pokrajinah spremeniti v razvaline. Angleži požigajo ona posestva, kteri h gospodarji se h >jujejo na strani B ;ercev. Ilazun tega preti lakota v mnogih okrajih. Razdejana posestva so večinoma lastnina vojakov pod De Wetovim poveljuištvom, kteri dosedaj o podaji nočejo nič vedeti. Lord Roberts je z'pet iadal razglas, v kt^rem naznanja, da se mora vse glmle provizorične vlade Transvaala poslati generalu Max welln. Potem sledi stnra p^H<'m glede kaznovanja upornih. Istim preti s požiganjem njihovih stanovanj, onim kteri se podajo pa obljubuje varstvo in popolno odškodovanju vsega kar so jim vzoli. Burgherjem naznanja, da bode proglašen mir in vsi vjetniki poslani domov kakor hitro bodo njihovi vodji odložili "rožjn in oddali vse topove. Izvzeti s«, člani obeh propnlih vlad, ktere smatrajo odgovornim za Bedajno vojsko. Sem dospe vsak dan veliko število vjetu i kov. General Krasmus se dosedaj š* ni podal. Najbrž« s^-je s svojimi čredami umaknil proti severu Isto je storil tudi poveljnik Gobler. Družinam angleških podanikov, ktere se hočejo v novih kolonijah naseliti, jamči britiSka vlada prosto prevožnio. Mladi Vanderbilt pričel delati. „('lov#.Sko življenje so sanj-*', je rekel te dni lluyh M xw«ll, vratar pisaru v poslopju N^w V >rku Central železnice na 42. esti v New Yorku, ko je videl kako so ravnali v pisarni z nekim uradnikom „Kako lepo bi bilo, toda je govoril s»m s seboj, ko je pometal pisarno in ogledoval pisarno mizo, kjer je ,,novi uradnik" opravljal svojo dnevno delo. Bilo je okolu devete ure dopolu-dne, ko je načelnik uradnikov staremu Maxwellu veleval postaviti pisalno miz ) in s;ol v kot na najlepši prostor v pisarni. ,,Nnjbrže za kakega n. vega uradnika", je mislil vratar, ko je spravil vse v red. V duhu je videl mnogo mladih ljudi, kteri so delali od ranega jutra do poznega večera za malo plačo, konečno pa so jih zapodili, da bi drugemu naredili prostor. „Ta je inp^t jeden tistih lačnih pisarjev'*, si j« mislil Maxwell, ko se vrata odpro in nek čeden, kakih 19. let star mladenič zgladko počesanimi lastni in klobukom v roki, vstopil jh v pisarno. Toda kaj je bilo to? Starec ni mogel zaupati svojim očem, ko jo videl kako je načelnik uradnikov, ta trinog pisarn sladko smehljaje in se večkrat priklonivši ,,novincu" vzel klobuk iz roke, kako so glavni aditor, superintendent oddelka za stroje, glavni nadzornik železnice in vsi drugi velikaši zapustili svoje pisalne mize, se drenjali okoli novega uradnika in mu stiskali desnici. ,,Kaj pa je z našimi načelniki?" si je mislil Maxwell. Ali bodo nove uradnike sedaj tako sprejemali? So vendar enkrat spoznali, da je delavec nekaj več nego stroj?" V ratar ni imel časa nadalje premišljevati, kajti ravno kar je slišal, ko je ,,novinec" vprašal, ako je prišel prepozno. „Nikakor ne", je menil načelnik uradnikov. ,,Naša ura kaže sicer 9. 15, toda ua vsak način ne gre prav, ne more biti še devet. Maxwell, demte uro nazaj l" Vratar je bil vsled začudenja popolnoma osupnjen. „Do olite mi, vas seznaniti z vašimi dulžnostimi, je nadaljeval načelnik, se zopet p -ib 1 mivSi pre i uradnikom. "Vse kar imate opraviti je, vsak mesec pripisati milijon dolarjev na dobiček železnice.4* „.Te to vse?" je vprašal uradnik. „Da, vse." „Vašo plačo si izvolite sami določiti", je vposegpl v besedo vsemogočni tajnik zakladnega oddelka. ,,Dovolite, da vam predložim najnovejše žurnale", je rekel drugi superintendent proti m*ademu moža in istočasno položil zvezek časopisov na pisalno mizo in Begloboko priklonil. ,,Dovolite, ako vas spomnim, da bi ne bilo napačno, ako bi sedai blagovolili kaj jesti," je rekel načelnik proti novincu. „Maxwellt pomaknite kazalo ure na 121" ,, K a j imam popoldne opraviti?" je vprašal novi uradnik. ,,Nič prav nič," je odgovoril načelnik in pomagal mlademu moža obleči elegantno gorenjo suknjo. M pxwell, vratar je kar debelo gledal, „Kdo pa je ta novinec, ta mladenič, kter^mu se vsi tako do-brikajo je vprašal nekega uradnika, kteri je dejal vpognjen čez svojo knjigo in ni upal pogledati kvišku, ko je novinec zapustil pisarno in so se načelniki trikrat priklonili. t,To je Alfred Gwynne Vanderbilt, predsednik železnice, kteri hočf sedaj delati," je odvrnil uradnik. Maxwell je bil kakor okamnel. Šlišul je še ko j« načelnik uraduikov rekel: „G«»spod Vanderbilt je vrl človek, izvrsten delavec, gotovo bode prištd šj zelo daleč." Samo vratar je majal z glavo io se še vedno čudil o sprejemu „no-vega uradnika." Napad na katoliškega duhovna. Boston, Mass., 2. okt. V župnišfiu katoliške ,,Redeemer" cerkve napadel je danes baje blazni John Gleason župnika Rev. L. F. Mc-Cart.hyja ter ga z revolverjem ne-varri" ranil. Zdravniki upajo, da bode župnik kljubu t* žke rane okreval. Napadalca so zaprli, toda vsled n go vega obnašanja se sodi, da je nmoholen Morilec prišedši v žop-mš^e, vprašal je župnika : ,,Ste li z Irskega doma ?" in ko mu je slednji vprašanje zanikal, pričel je streljati. Mehki premog za Anglijo. Chicago, III , 2. okt W. P. Read tt Co. vCliicagi je s tvrdko Kehra-Iihii & Co. v Londonu sklenila pogodbo isti poslati 5fi0.(XX) ton meh-kegapremoga. Premog bodo rabili ua britiških paruikih in železuič-iiih lokomotivah. - - aiPS Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,Kms", 3. . >kt. iz Genove s 1000 potniki. ,Tcul< >nic", potniki. ,Auguste Victoria 6'21 pomiki. ,pretoria". 5. okt. iz Hamburga. Dospeti imajo: ,Briiish Oueen" iz Antuerpena. , La Touraine" iz Havre. .Ftruria" i/ Liverpoola. .ll>eri.in" iz Liverpoola. okt. iz l.iverpoola s 1442 5. okt. iz Hamburga s Odpljuli so: ,,Fried rich iler Crosse", 4. fir^enwich St.. Ne» * ork. 7A P.VROBKOD AU ŽELEZNI« O jenajholje kupiti pri Fi\ANK SA KSEKJU 1 or Gre nwich Str., New York. Na kolodvor te prid iskat, spremi na parnik ; preskrbi CENO i . oN \ -SO BIVALIŠČE. Vse prednosti so h hiti pri njem. Zato naj se vsak Slovenec in Sloyenl a na njega obrne. Brzojavke k idaj in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Gortlandt in poten sl«yensko govorite. s». L l Li*. ' ■ / Jugoslovanska Katoliška Jednota. ||| Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pbzdirc, 1024 Bouth 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. „ Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1136, Soudan, Minnesota. PRISTOPILI: K .društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn. : Mihael Kmetič ■tar 34 let, Jane* Pintar 26 let, Josip Moravec, 28 let, Josip Šile 27 let, Anton Škerbec 27 let. Društvo šteje 255 udov. K društva sv. Srca Jezusa štev. 2V Ely, Minn.: Alojzij Petelin 19 let, Janez Meh le 36 let, Ignac Škrajnar 24 let, Anton Torlep 24 let. Društvo šteje 163 udov. K društvu sv. Barbare štev. 3, La Salle, III, Janez Mustar star 44 let. Društvo šteje 11 udov. K društvu sv. Barbare štev. 5, d udan, Minn.: Janez Kostelc star 24 let. Društvo šteje 26 udov. IZLOČENI: Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Miun. : Jure Ban, Peter R&bič, Daniel Hernjak, Anton Kobetič, Jure Vesni. Društvo šteje 250 udov. Od društva 87. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn.: Josip Levstek. Društvo šteje 162 udov. Oi društva sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn: Ferdinand Strucel. Društvo štej ■ 25 udov. Suspeudirani: Od društva sv. Barbaro štev. 3, La Salle, lil., Josip Rifel »u Jane« Demšar. Društvo štej* 9 udov. Odstopil od društva sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Fr. Pucelj. Društvo šteje 24 udov. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g u i Č, Box 266, Ely, Minnesota, po svojnm zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj Be pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Zarota proti McKinleyu. Canton, O , 3. okt. V Chicagi so baje prišli na sled zaroti, ktera j* nameravala usmrtiti predsednika McKinleya. V Canton so vso noč dohajali brzojavi od odličnih re-publikanskih politikarjev in druzih osob, kteri so hoteli vedeti, ako j« vest resnična, da je bil McKiuley umorjen. Ljudem so naznanili, da biva McKinley dosedaj še med živimi. Iz Chicage se je raznesla vest, da sta dva Italijana in nek posta ran mož na potu v Canton, da iz vršA nameravan nspad na našega predsednika. V Washingtonu pravijo, da je vsa vest o zaroti izmišljena. Požar prouzročit $300.000 škode. Williamsport, Pa., 3 okt. Danes pogorela je velika tovarna za čevlje, ki se je rasprostirala med štirimi ulicami. Vsozalogočevljevin usnja je vničil počar. Skoda se ceni na $300 000.TvrdkaD.yton &Co. ima škode za 9250.000. Isto dve drugi tvrdki, ki ati imeli v poslopju svoje prostore sti zdatno poškodovani Škoda je le deloma s zavarovalnino pokrita. Več gasilcev je ranjenih ker so bili preblizo podirajočt-ga se lidu. Črne skabe prepodili. Indianapolis, Ind., 3. okt. V Evansville premogokopih poslujoči unijski delavci kakih 200 mož, so se peljali včerajšnjo noč čez Ohio reko iu korakali k premogokopom pri Basket Station, Ky., kjer je bilo na delu mnogo zamorcev, kteri n^ spadajo k nobeni uniji. Prepodili so ljudi is jam in rekli posestnikom, da bodo to tako dolgo ponavljali, dokler ne bodo v premogokopih poslovali unijski delavci. Farmerji v Kentucky u so korakajoče unijsk« delavce navdušeno pozdravljali. Za jetične ljudi. Na tipadnem koncu Cleark jezera v Adirondack gorovju so s> poverjeniki državne bolnišnice za jetične ljudi izbrali 500 akrov zem lje, na kterem bodo na državn* stroške zgradili zavod. Zemljišč« bode veljalo $8000 in je po mnenja svedencev sa omenjeni namen bolj pripravno, nego kteri koli drug> kraj v državi New York. Adiron dacks gorovje je že 20 let znauo kot selo ugodna okolica za zdravljenj« pričetne jetike, kar tudi v Saranar Lake sanitariju nabrane izkušnj« . potrjujejo. Proti gradenj u zavoda ob Clet-lntna služkinja Marija Gržolj iz Podgrada je bila porodila nezakonskega otroka, kterega je v noči od 22. na 23. avgusta t. 1. odložila v Trstu v ulici Scoglio. Vsled tega je bila obsojena na 8 mesečno ječo. 19. sept. se je sklenila obravnava proti kaznjencu v koprski kaznilnici Ivanu Tomašiču, ker je bil umoril v zaporu iz maščevanja sokaz-njenca Tercola. Tomašič je bil v zaporu radi umora svojega strica. Obsojen je bil na smrt, potem pa pomiloščen na 20 let v ječo. Trdi, daje nedolžen na umoru strica in da je bil Tercol kriv, da je bil obsojen ; zato ga je umoril. Dobil je na novo 10 let ječe. * * * V Zagreba so prijeli 13, sept. nekega človeka, ki je rekel, da se piše Jos. Lindner ter je doma iz Mona-kovega. Ker se je klatil tamkaj brez opravkov, je bil pri soduiji kaznovan na 6 tednov zapora. Toda ko je slišal obsodbo, pa je izpovedal, da on ni Lindner, marveč da se zove Robert Krauss ter da je že drugič ušel cd vojakov; služil je pri kenijskem polku v Tridentu. Čaka ga dolga kazen, * * * Vsled varnostnih odreb je bilo v Gorici pred prihodom cesarja zaprtih že toliko oseb, da so polni vsi zapori. Zato so otvorili zapore na goriškem gradu. Če še tam ne bo dosti, so na razpolago pa še vojašnice. Are tovanjaaoae množila od dne do dn&, in jeden zadnjih dnij so zaprli nič manj nego 37 ljudij. Gleda se uajstrože na vsakega količkaj u^zna-nega človeka v mestu kakor na de želi, kjer imajo orožniki stroge ukaze v tem pogUdn. Svetujemo to raj ponovno vsakemu, kdor gre od d« -ma, najvznamesehojkak dokument da se lahko izkaže, kdo da j % ter izogne neprilikam in zaporu. Mnogo jih je imelo že Bitnosti v tem ozira. »Bote Dva sleparja zaprta. — Caharija Meneghini, vslužbenec pri Tomado-niju v Gorici, ie osleparil svojega gospodarja v kratkem času za 600 kron. Neko deklo hotela ,,Gunkel" je zual tako pregovoriti, da je vse zapustila in mu sledila. Dala mu je svoj prihranjen denar 2000 kron, in dogovorila sta se da se dobita v Veroni. Ali ko je uboga dekla doš-la tje, jo je bil Meneghini že popihal v Rim. Na zahtevo redarstva so ga sedaj zaprli v Rimu. — Drugi slepar se zove Karol Duches in pravi, da je inženir iz Duuaja. Nastanil se je na Vogrskem pri Goric:, kupil si je tam vilo, ktere seveda ni plačal, ker ,,ravno" ni potrebnega denarja na razpolago. Poklical j* zidarje in druge rokodelce, da mu napravijo hišo, kterih tudi ni plačal. 17. sept. je „inženir" naenkrat izginil z Vogrskega in se nastanil v hotelu ,,Union" v Gorici, kjer je tudi „pozabil" plačati dolžuih 80 kron. Tudi deuarja, kterega mu je posodil natakar, ni vrnil. Konečno bo se ga ljudje naveličali in redar stvo je dajalo pBendo-inžeuirja pod ključ. * Požar v Pierisu. — V noči od 16. na 17. sept. je pogorela v Pierisu vila Petra Clementa. P« žar je bil velik ter je napravil mnogo škodp. Vila je bila vredna okoli 20 000 K ter zavarovana. Pri tem požaiu ita zgorela 14 letni sin Clementa in neka starka Trevisan, kterih ni bib mogoče rešiti. * * * Poljak našel Amerike. — C«]i omikani svet trdi, da je Ameriki našel Krištof Kolumb 1 1492 A učenjaki so že davno našli razm listine, iz kterih je vidno, da so ž<< pred Kolumbom bili v Ameriki drugi smeli evropejski mornarji. K tem pogumnim mornarjem morami šteti tudi Slovana Jana iz Kolna, poljskega rojaka. Bil je moruar v službi pri Gdanjščanih, pozneje pri Dancih in kot poveljnik njih ladij je prišel v Labrador (v Ameriki) 1. 1476., toraj 16 let pred Kolumbom. O tem so že učenjaki vedeli pred stnletij. Tako piše o Jauu z Kolna neki Gomara v delu, izdanem leta 1553., in ga imenuje Joan Scoliio Drugi učenjak, Kornelij Wytfiet. piše o njem leta 1559. Sedaj p» poljski učenjaki iščejo v gdanjakih in danskih arhivih liBtiue, da bi kaj natančnejšega zvedeli o Janu z Kolna. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., v kterem vedno točim Bveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske viržinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, III. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. ga Iona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsak lm naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,CaU Smešnice. Dvoumno. HITROST ničaranje, pa£ samo ilolirc volje je potreba pri PO-— SILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo te najhitreji m najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK SAKSEK, 109 Greenwich St New York. Slovencem in Hrvatom v Rock SpriugB, Wyo., in okolici priporočava uajin saloon, v kterem veduo točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje Be lahko ua nas obrne vsak rojak v bližini gle-dč pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obiBk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock SpringB, Wyo. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceui in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Jacob Stonich ® 8&E. Madison St., Chicago, 111. § i Slika predstavlja aro za dame dvojnim pokrovom (Boss Case) in sc najboljši pokrovi sč zlatom pre-t* ijnjem (Goldfield) m jamčim za-u •« 20 let; kolesovje je Elgin uli Wa!tham ter velja samo Dame, ktere želč uro kupiti se J jim sedaj ponuja lepa priložnost, jj Ta cena je le za nekaj časa. ® Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba f in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, f 89 East Madison Street, Chicago, III. & Posebna ponudba. Koliisovje ure, ktere prodajam po najnižji ceni je najnovejše zboljšano ^RAILWAY SPECIAL" s 16 rubini in vzvišenimi dvojnimi pokrovi, pravi nikelj, s patentovanim regulatorjem in so dobro rojene, razne velikosti, navijajo se pri obodu. Pokrovi ho tanke oblike lično izrezljani dvojni Hit .Ting", 18 velikoBt, navijajo se pri obodu, se lato m orevb cpne, garantiram za 20 ifitj vredne bo te ure $25, t 'da nrodajam jih dokler mi zaloga ne poide samo po $12. S spoštovanjem Josi Zajec^ 1718 St. Clair St., Cleveland, O. SVOJI K SVOJIM! P Potnik: „Na koga čakamo toliko časa?" Kondukter (kazaje na žejnega strojevodja) : „Na njegovo pivo I" Grozno. Posestnik: ,.Ivan, zvedel sem, da je naš sosed včeraj proti tebi irene opravljal, kaj je rekel? Povej mi, jaz hočem vse vedeti.44 — Hlapec: „Rekl je, da ste osel, in ako ne verjamem, da mi pismeno dokaže/' — Posestnik: „Kaj? in ti si ga mirno poslušal?11 — H!apec: ,,Ne nikakor, jaz sem mu rekel, da dokazane potrebujem, ker mu verjamem!" Mali izdajalec. Mati: Mirko, daj roko teti — kako se reče, kadar teta odide?"—Mirko: „Hva-la Bogu I" Umira »redi i št? a. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.40 100 kron avstr. veljave, pri dej ati je še 20 centov sa poštnim ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. F. A. v Patersonu, N. J. Koledar bode ugotovljen koncem novembra, oblika mu bode večja in v njem lepe slike; skrbeli bo-demo, da bode lično tiskan in nadkri!jeval vse dosedanje izdaje. Cena ma bode 25 centov s pošto vred. Podpornik v Ely, Minn. Ni dosti na tem kje je ona Mre. kupila klobuk, ker je toliko zbinb, je mogoče celo za zhirek prijela. J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY. MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TKaOVIITO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE N DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KL BUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA PRAVA. Vedno sveže &EOC Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. m Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v /vezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom sa izdelovanje in popravo. Cene ao primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trn vrstni h harmonik je £18 do $35 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 KLNU ST., CLZVKLAXD, OHIO. Tri s^belsz-. Žete V. ( Konec.) Kmet videč kako Bramoto mu dela njegov sin, sklenil je na vsak način znebiti se svojega sina, iu kaj je sklenil? ,,Tone mora v Ameriko.*4 Sicer ga je slednji prosil, naj ga ne podi iz domovine, temveč naj mu da le toliko denarja, da bode zamogel v bližnjem mestu dobiti delo. Sicer bi to manj veljalo nego vožnji listek do Amerike . . . Toda kmet je dobro vedel kaj je hotel. Ljudje v vasi ga niso več tako čisiali, ker je on prouzročil, da je njegov sin propadal, zaradi tega mora sin daleč, daleč proč. tam onstran ogromnega morja gotovo ne bode nihče vprašal o njegovem očetu iu bogastvu, saj tam nihče ne pozna njegovega očeta. — Materi hotelo je srce počiti od žalosti, a vendar se ni upala ničesar spregovoriti, saj je vedela, daje tudi njen mož žalosten, a ne radi tega ker odide njegov sin, temveč, ker je moral precejšno svoto denarja šteti za potni listek Pri slovesu oklenil se je Tone svoje matere, od ktere se ni mogel ločiti, jokala sta oba pretresljivo, srčno, milo.... mati se je žalosti tresla ; — potem se je Tone vsedel v poštni voz in vid«! ni več svojcev niti domov i ue. . .. Spočetka je pisal parkrat domov. Tudi onstran morja ni bil srečen, naposled je vtihnil in več let ni bilo o njem ni duha ni sluha. Se le pred par dnevi je zopet pisal dolgo, a sila žalostno pismo, v kterem je očeta prosil za denar, prišel je jedva iz bolnice in niti novčiča ne premore. Molče spravil je kmet sinovo pismo v omaro, molče je zopet njegova žeua nadaljevala svoje posle im žela marljiveje nego vbb druge žanjice. Samo za trenotek je sred dela obbtala. Krog roke ovilasejej je kafta, kterej je med ianjenjem z srpom odrezala glavo, iz gadovega telesa kapala je hladna kri, a glava, ktere jezik je še migal, ležala je med žitom. Jednostavuo in brez strahu prijela je mrzlo kačo ter jc daieč zagnala, na to obriše srp z obelenim predpasuikomju zopet marljivo dalje dela-- Sol nce je zašlo le večerna zarja je še razsvetljevala okolico. Kmetica je večkrat pogledala na cesto, kajti pričakovala je svojega moža, ki mora vsaki čas priti iz mesta, kjer je bil, da proda železnicni družbi nekaj svojega zemljišča, po kterem mora družba napraviti želežnifini tir. Ze par mesecev so se pogajali radi zemlj:šča in cene, ne da bi sklenili kupčijo. Družba mu je stavila seveda prenizko ponudbo — a on je dobro vedel, kedaj je ugodni čas za napraviti izborno kupčijo. Daues je bil zadnji dan za kupčijo; radi tega seje tako radovedno ozirala njegova žena proti cesti. Konečuo se vendar pripelje domov kakor veduo, tako se je tudi danes njegova žena silno bala, ker je bil njen mož vedno Blabe volje, kadar je iz mesta prihajal. Danes je bil uenavadno rndeč, a njegovi koraki bili go iiejednakoruerni. Krog njegovih usti opazovati je bilo zadovoljen smehljaj. Ko sta prišla s ženo domov, Be je kmet odkril, nerofluo položil avoj klobuk na mizo ter je nekaj časa nepremično zrl na mizo, potem se približal svojej ženi je z roko po lici pogladi, čeear že naj man je četrt stoletja ni storil, in ona ga je razumela. Veduo trezni soprog je daues v mestu čez mero pil. Zana prinesla je večerjo na mizo, ktere se pa daues ni dotaknil, temveč zrl je nepremično na mizo ter se smejal z nekako odurnim smehom. Običaj no sta vsaki večer sedela po večerji pred hišo, toda daues ni hotel oditi pred hišo, temveč ostal je v sobi in še dolgo potem ko je družina že odšla k počitku se je on smejal. „Hej staral" „Hej stari kaj misliš?" ,.Prodali smol" Ona je prikimala, tudi na njenem obrazu opaziti je bilo nerazumljiv smeh. „Si li dobro prodal?" Odgovarjal je počasi, vsako besedo morala je posebej iz njpga izvaditi, toliko časa, da je izvedela: prodal je kos zemljišča za petkratno vrednost-- Nastala je noč, mesečina raz-tvetljevala je le na pol tiho okolico, a ona dva sta še vedno sedela v sobi pri svitu male oljnate svetilke. Prošla je ura za uro, danes je kme tica muogo govorila, zvedela je od svojega moža vse njegove tajnosti Vino in veselje radi dobre kupčije upijanilo je njeuega možu n kar je želela zvedeti, je vse zvedela -- Bilo je krog polunoči, ko je počasno odšel k počitku, radi zaužite jijače ni opazil, da je njevova žena še v Bobi ostala, isto ni opazil krutega pogleda, s kterim je gledala žena za njim. Konečuo je vendar zvedela, kar |e vse vas že davno vedela: njen inož je bil v resnici jako bogat, toraj ni zastonj ura življenja toliko časa jednakomerno kazala: „Delaj, hrani, hrani, delaj.... lan, seno in krava — nič nego slepilo, s kte-rimi jo njo bodril vedno k marlji-vejšemu deln, slepilo, za kterimi tudi pred svojo laBtn-^ ženo skri-val svoja bogastva. Kmetica ni mnogo premišljevala, ragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za sioo. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav tioliro ujemajo. — Ri>jaki, ki želite imeti dobre orylje, obrnite se na moža, ki vam bobro jiostreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. I^eadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Ihenville, La., Jakob Skrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in li naznanjam, da sem za ilovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested I'utte, Colo., M. Sod j a. PAUL SOHNELLEK. Notary Public v Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter Be Slovencem iu Hrvatom priporoča za oskrbovanja v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. IZVRSTNE SMODKE! 1 Vržinke z slamo, £20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov, j Seed Cigars S14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smodke od $14 do S40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljuduo priporoča: F. A. DUSHEK,: Office: 1323 2nd Ave., New York. Gompagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKS1 KJl 109 Greenwich St., New York. ^oolszi Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odprem 1 jujf. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evr p s-oglasiti doBpnvši v Firemen v naiU-j pisnrui, kjer »i denar najbolje zim njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko p<>t<»vali, ted»; jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri uaa bodo di>br<» p<.u«*i>iti kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni iu fi t<-m d'»nm zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno m vestno, KAREŠ in STOCKI. BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, mennee, ,n dolžna pisma. Izposlaje in isterjnje zapuščine in dolgcre. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. ruSTM 1'AKMKI S« > Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik 3?. GK POHBK sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central i Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljuhljenejših zdravnikov zaradi svojih zmoŽnostij pri tamošnjem ljudstvu. 3 >R. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega'v^zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. -VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, U on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krva\'o zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zd ravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in se Vam zaHvalim, Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, Tli. Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sera trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem Več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. RANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse hrez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Tohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $60 za amerikanske zdravnike. — Kadar hodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Toheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vas N. Bakač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vara pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše: sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vala zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: dr. 6. ivan pohek, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, HO. U. S. , I .a I .< irraini-", . 1 .a S;ivi . La Timrnine", . IAipiitaine", , l~a llretagne". , l.a 1 .\impagne* . I .a t »asci pjne*4 na dva vijaka... *2.000 ton. ij.ooo ,, 10.000 ,, 10.000 ,, >**» ,, S«MH> ,, Soo 25.(n>0 konjskih muči. 25.0c 10 ,, ,, 12.000 ,, ,, 10.000 ,, ,, 9"°° .» „ 91 >00 ,, M gooo Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, Morton Street: La Touraiue II. okt. 1900. La Tm.raine S. nov. 1900. La Lorraine La Bret ague L'Aqaitaine 18. ,, 25. „ 1. nov. 1000. 1900. I <>00. La Gascngne La Lorraine L' Aquitaine 15 22. 29. 1900. 1900. 1900. Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre 842 50 in višje. (ihiviin iiunirijii: M Iill0\l)\V\V, NEW YORK. RBO LINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEELAKD-', na dva vijaka, (sl- gradi).......12000 ton. ,-LjEELANjD", na dva vijaka, 12000 ton ..KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. SOUTHWASE", na dva vijaka, 8607 ton. ..FEI^SLAND".......7116 ton. ..WESTEENLAND".....5736 ton. ..NOOKDLaND"..... . 5712 ton. t'ri cenah za medkrovje so vpošt^te vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot ftftz Antwerpnu je jndna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz v Avstrijo I na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priniorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sr«do opoludne od pomola H. 14, ob vznožju F11 i ton St. — Iz PHILADELPHIA vaako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov b« je obrniti na: International Navigation Company 73 YORK43 La Salle St CHICAGO. - 30 Montgomery St. Third k Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. SAN FRANCISCO. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. " -"O-- ~ t||| J^ ^ | _______ POTSDAM, parnik z rlvojnim vijakom, BOTTEBDAlff, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. 8300 ton. 3TATENDAM. parmk z dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAM, SPAABNDAJI 'd 10500 ton. : WERKENDAIL Ssž?"" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. -Radi cene glej na poBebej objavljeuih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, Št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parnik i odpljujejo: fz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vaako s o Vi o t o ob 10. n r i zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St, New Yofk. i I ..... ....... „ . .. .,