287 Letnik 43 (2020), št. 2 Ključne besede: črne k oze, v ak cinacija, epidemije, 18. st oletje, zgodo vina Ljubljane Key-words: Smallpo x, v accination, epidemics, 18th century , hist ory of Ljubljana 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 94(497.4Ljubljana):616.912"1793/1794" Pr ejet o: 6. 11. 2020 Epidemije črnih koz v Ljubljani v drugi polovici 18. stoletja MAR J AN A K OS mag. zgodo vine, ar hi v sk a s v etnica Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, Mestni tr g 27, SI–1000 Ljubljana e-pošta: marjana.k os@zal-lj.si Izvleček Članek iz ohr anjenih ar hi v skih vir o v na primeru Ljubljane os v etljuje epide - mije čr nih k oz v drugi polo vici 18. st oletja. T o je čas, k o se je v E vr opi že u v elja v ljal (a ne množično) post opek v ariolacije, tj. namerne ok užbe, ki je v ar o v al pr ed nadaljnjimi napadi virusa v ariola. P osta v lja se vpr ašanje, ali je mor da pris pe v al k hujšim in daljšim epidemijam. Pr eostala vrsta zaščit e pr ed boleznijo je bila izolacija, k ajti v ak cinacijo so v Ljubljani vpeljali šele leta 18 01. Kak šen je bil splošen odnos do t e hude nalezlji v e bolezni, ki je bila, k ot k ažejo dosedanje r azisk a v e, smrtna v okr og 25 %, lahk o r azber emo iz gr adi v a upr a vnih or g ano v , ki so r eše v ali situacijo v obsežni epidemiji leta 1793/94. Abstract SMALLPO X EPIDEMIC S IN LJUBLJ AN A IN THE SEC OND HALF OF THE 18 TH CENTUR Y The article f ocuses on the smallpo x epidemic in Ljubljana in the 18 th century , w hich is w ell document ed in ar chi v al sour ces. A t this time, the t echnique of v ario lation, i.e. the int entional inf ection of indi viduals with the purpose t o pr e v ent futur e v ariola virus attack s, w as being implement ed in E ur ope. The question arises if it mig ht be that this t echnique actuall y pr olonged and w orsened the epidemic? Since v accination has been a v ailable in Ljubljana onl y aft er 1801, the onl y other measur e f or pr e v ention w as isolation. The gener al attitud e t o w ar ds this hig hl y inf ectious disease, w hich w as deadl y in almost 25%, can be r esear ched thr oug h documents of the local administr a - tion, w hich dealt with the situation in the y ears 1793 and 1794. 288 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Uvod Epidemije črnih k oz so bile do 19. st oletja znan in pona v ljajoč se social - nozdr a v stv eni poja v , zat o med sodobniki niso vzbujale nobene posebne pozor - nosti. Bolezen je bila endemična, po malem je tlela med pr ebi v alstv om in v sakih nek aj let izbruhnila v epidemijo. Bila je tak o v sak danja, da se ljudje niso delili le po spolu in stanu, ampak tudi na tist e, ki so k oze že pr eboleli, in na k andidat e za naslednjo epidemijo. 1 Zagot o v o za vzemajo črne k oze med nalezlji vimi boleznimi eno izmed naj - pomembnejših mest . Odločilni mejnik v zgodo vini t e bolezni je odkritje v ak - cinacije, zat o jo str ok o vnjak i delijo na obdobje pr ed in po njem. Danes, k o je cepljenje pr oti najr azličnejšim boleznim samo po sebi ume vno, si t ežk o pr edsta - v ljamo gr ozot e pr ed v ak cinacijsk eg a časa, k o so k oze in druge nalezlji v e bolezni neo vir ano kr ožile po s v etu t er puščale za sabo bedo in smrt . Še t ežje je r azumlji v odpor do cepljenja, čepr a v g a še danes lahk o št ejemo za edino zar es učink o vit o obr ambno sr edstv o pr oti t ej bolezni. Pr a v zah v aljujoč v ak cinaciji so črne k oze doslej edina nalezlji v a člo v ešk a bolezen, ki nam jo je s cepljenjem uspelo načr - tno izk or eniniti. Povzročitelj Kak o so k oze nastale in od k od so prišle … »se nič prav ne vé,« je ugota v ljal ljubljanski zdr a vnik dr . Vincenc K ern tik ob k oncu 18. st oletja. Danes v emo, da je epidemije k oz po vzr očal virus, imeno v an variola. Klinična slik a je bila gr ozlji - v a: pacienti so bili vr očični, po k oži in ustni sluznici pa gost o posuti z odprtimi gnojnimi izpuščaji, št e vilni so tudi notr anje krv a v eli. Naj v eč žrt e v se je ok užilo k apljično ozir oma z v diha v anjem ok uženeg a zr ak a (k ašljanje, kihanje). Bolnik je bil k užen od ink ubacije do tr enutk a, k o je odpadla zadnja kr astica približno tri t edne k asneje. Za pr enos virusa so bili ne v arni tudi pr edmeti, zlasti oblačila in odeje, zat o so se pr ek o njih lahk o ok užile tudi osebe, ki niso bile v neposr ednem stik u z bolnim. P omemben vir ok užbe so pr edsta v ljala tudi k užna trupla. Virus je izr edno odpor en, pri sobni t emper aturi ostane k užen približno let o dni, pri t em - per aturi 4 °C v eč mesece v , pri t emper aturi od –20 °C do –70 °C pa celo v eč let . 2 Kadar je virus v st opil v t elo sk ozi k ožo (pr ek o r anice), ni izzv al tipične in hude bolezni, t em v eč pr ece j milejšo oblik o. T o lastnost v ariole so upor abili za post opek t . i. v ariolacije. Zboli približno ena četrtina izposta v ljenih, najpogost eje otr oci. Zat o so k oze imele značaj otr ošk e bolezni, k ajti star ejši so jih pr eboleli že v otr oštvu in postali nanje imuni. Simptomi in posledice Ljudje, ki so ži v eli v času k oz, so zelo dobr o poznali sim pt ome. »Kozé so ena znana bolézen, de jeh ni tréba popisvati, « je pisal dr . K ern. 3 A je bolezen v zgodnjih f azah zelo podobna nek at erim drugim boleznim, npr . ošpicam. K ern je opozoril, da jih celo najbo lj izk ušen zdr a vilec lahk o zamenja za k ak šno drugo bolezen in pr edpiše napačno zdr a vilo. Člo v ek v prv em t ednu po ok užbi ni imel še nik akršnih znak o v bolezni, zat o tu di ni mogel v edeti, da je ok užen. Prvi znaki so se poja vili okr og de v et eg a 1 R ogina: Historija variole , str . 24. 2 P okr ajac: Biot er orizem, str . 37. 3 K ern: Nauk od kose stavlenja. 289 Letnik 43 (2020), št. 2 dne: g la v obol, vr očina, mrzlica, nahod, bolečine v hr btu, v časih tudi kr či, delirij in môr ast e sanje. S v etlopolt im se je po licih ali celem t elesu r azširila nek ak šna r dečica. P o nek aj dneh je t emper atur a padla in oseba se je začasno počutila bo - lje. P ot em so izbruhnili značilni izpuščaji, s čimer je v ariola nezmotlji v o nazna - nila s v ojo pris otnost . Iz r de čk astih lis so vzniknili suhi mozolji, ki so se kmalu spr emenili v mehur čk e, napolnjene z gnojem. Izpuščaj se je najpr ej poja vil na obr azu, nat o se je pr ek o r amen r azširil na vzdol na prsi, hr bet in dalje do nog. Najgost ejši je bil na obr azu, dlaneh in st o - palih. V nek aj dneh se je r azboleni nesr ečnik spr emenil v gr ozlji v o ot ečeno člo - v ešk o poja v o. Gnojni mehur čki, t . i. pustule , so se odpr li in tak o so nastale gnojne r azjede, ki so se z dne vi polagoma posušile in spr emenile v kr ast e. 4 Bolniki so zaudarjali z značilnim, posebno ostudnim v onjem. Neprijet en ustni zadah je bil pogost o tudi prvi znak ok užbe z v ariolo, saj so se na sluznici dihal poja vile bo - lezensk e spr emembe še pr ed izpuščajem na k oži. »… strup pride v' pluča inu od znotraj rojiti začne,« je pojasnil dr . K ern. 5 V časih so zdr a vniki tudi pri puščanju krvi že po v onju le-t e v edeli, da je oseba ok užena. 6 In k o je bil člo v ek enkr at ok užen, uspešneg a zdr a v ljenja ni bilo v eč. Št e vilni bolnik i so umr li že v prvih dneh po poja vu iz puščaja. Videti so bili, k ot bi imeli omrzline ali opečeno k ožo, sami pa so po v edali, da se poču - tijo k ot v ognju. 7 K oža je od padala v v ečjih k osih, virus pa je napadel še gr lo, pljuča, sr ce, jetr a, čr e v esje in druge notr anje or g ane. In t o je bilo tist o, k ar je v r esnici ubijalo . Smrt je običajno nast opila v tr eh do petih dneh zar adi splošne zastrupitv e al i neusta v lji v e notr anje krv a vitv e. Hudi bolniki v časih sploh niso imeli značilnih k ožnih mehur čk o v , ampak le neenak omerne, v časih med seboj spojene podk ožne krvne lise, k er je nesr ečnež krv a v el notr anje in zunanje. T o je bila najhujša, hemor agična oblik a bolezni in sk or aj v edno usodna. V splošnem je eden od štirih pacient o v običajno umr l, pr eži v eli pa so postali na bolezen imu - 4 H opkins: Princess and Peasants , str . 4–5. 5 K ern: Nauk od kose stavlenja. 6 R ogina: Historija variole , str . 22–23. 7 H opkins: Princess and Peasants , str . 4. Noga bolnika z začetnim izpuščajem črnih koz. (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Early_pustules_of_smallpox_Wellcome_ L0032956.jpg (Wellcome Library, London, 3. 12. 2020) 290 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time ni za v se ži v lj enje. V endar je znala biti bolezen usodna tudi, k adar ni pot ek ala v ne v arni obliki. Bolniki z milejšo oblik o so po na v adi imeli v eč po vršinskih iz puščaje v . T ak r at je smrt nast opila nek olik o k asneje, k er so bile vzr ok sek undarne ok užbe r an in r azjed. V netni izpuščaj je uničil žle - ze lojnice, ki so najgost ejše na obr azu. Pri pr eži - v elih je posledica – k oza v obr az – ostala za v se ži v ljenje. T ak obr az do 19. st oletja ni bil nobena r ed - k ost , t em v eč običajna stv ar , tudi med sla vnimi in kr onanimi g la v ami. 8 V časih je bolnik e dolet elo vnetje možg ansk e opne, k ar se je k azalo v mo - tnjah spanja in go v or a. Nek at eri so imeli vnetje r oženice, ki se je v elik okr at k ončalo s slepot o. T e vrst e dodatna vnetja so bila pogost ejša pri šibkih in slabo hr anjenih osebah. Pri moških je bila mo - žna posledica neplodnost . 9 T o je bila bolezen, ki jo je po vzr očal virus variola major in v taki obliki je v ladala sk or aj do k onca 19. st oletja. T akr at je pr e v ladal milej - ši virus , imeno v an variola minor , ki se je obna - šal po v sem enak o k ot variola major , le da je zanj značilna izjem no nizk a smrtnost , k omaj nek aj odst otna. Variolacija in vakcinacija Ok užbo lahk o pr epr eči le eno – nar a vna ali s cepljenjem pridobljena imunost . Črne k oze postanejo epidemične, k o prvič pridejo v populacijo, ki se z mikr obom še nik oli ni sr ečala. Zanj so do vzetni v si člani sk upnosti in v ečina zboli. T ak o se je zgodilo npr . pri indi - janskih star os elcih v Ameriki, kjer virusa v ariole do prih oda E vr opejce v sploh niso poznali. T ak o je os v ajalcem iz Star eg a s v eta virus pomag al pri za v oje v anju no vih ozemelj. Č esar ni zmog lo or ož - je, je nar edila bolezen. 10 Tis ti, ki so bolezen pr e - ži v eli, so postali imuni in v ariola je za nek aj let zamr la. P ono vno se je vrnila, k o se je v sk upnosti spet nabr alo do v olj do vzetnih oseb, bodisi se je r odilo do v olj otr ok ali doseli lo v ečje št e vilo no vih pr ebi v alce v . Zat o so bili ob izbruhu v ne v arnosti pr ed v sem otr oci. V lit er atu ri najdemo na v edbo, da so otr ok a dojemali za pr a v eg a družinsk eg a člana šele, k o je pr ebolel v ariolo. 11 8 Npr . a v strijsk a cesarica Marija T er ezija, ki je k oze pr ebo - lela leta 1767 (Hopkins: Princess and Peasants , str . 63). 9 H opkins: Princess and Peasants , str . 1–5. 10 H opkins: Princess and Peasants , str . 204–205. 11 R ogina: Historija variole , str . 24–25. Bolnica z izpuščajem črnih koz na obrazu (https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Pustular_eruption_of_smallpox_on_face_ Wellcome_L0032957.jpg (Wellcome Library, London, 3. 12. 2020) 291 Letnik 43 (2020), št. 2 E dino učink o vit o sr edstv o, ki pr epr eči r az - širjanje virusa v ariole med pr ebi v alstv om, je ce - pljenje. Kar zade v a post opek, mor amo r azlik o v ati med vakcinacijo in variolacijo (imeno v ano tudi va- riolizacija, inokulacija). V ak cinacijo je prvi znan - stv eno opisal Ang lež E d w ar d Jenner leta 1796 in je ostala v upor abi do današnjeg a časa. Variola- cija je star ejši post opek in so g a v Indiji, na Kitaj - sk em in mor da tudi v Afriki pr akticir ali že st oletja pr ed v ak cinacijo. 12 Šlo je za namerno ok užbo s k o - zami tak o, da so pr enesli gnoj ali kr ast e z obolele na zdr a v o osebo. T a je nat o zbolela, a naj v ečkr at v zelo mili obliki, k er so v ariolizat orji k užnino za v ariolacijo jemali od bolnik o v z blago oblik o bo - lezni. Slaba str an post opk a je bila, da je bila s v eže v ariolizir ana oseba zat o d v a do tri t edne k užna. T o pa je pomenilo, da je bila lahk o začetnik no v e epi - demije. P ost opek vakcinacije je bil enak, le da so v k ožo zdr a v eg a člo v ek a v sta vili virus kr a vjih k oz, ki pri člo v ek u ni izzv al značilnih izpuščaje v (r azen mehur čk a na mestu cepljenja k ot odzi v imunsk e - g a sist ema), s v eže cepljena oseba pa tudi ni zbo - lela niti ni bila k užna. V ak cinacija zat o pr aktično nik oli ne po vzr oči smrti, v ariolacija pa v 1–3 %. Žal pri v ak cinir anih tr aja imunost le nek aj let , pri v ariolizir anih (ki bolezen dejansk o pr ebolijo in s t em pridobijo imunost) pa v se ži v ljenje. V primerja vi s Kitajsk o, Indijo in Bližnjim vzhodom, kjer so st oletja pr akticir ali v ariolacijo, je imela E vr opa do 20-ih let 18. st oletja k ot edino or ožje pr oti ok užbi le izolacijo ali k ar ant eno. Šele na začetk u 18 . st oletja so prišla na Zahod prv a por očila o v ariolaciji, a niso vzbudila nobeneg a zanimanja. Le k do bi se ho t el namerno ok uži - ti s smrtno ne v arno boleznijo? T udi zdr a vniki so se zar adi str ahu pr ed izgubo dobr eg a imena met ode izogib ali. Šele po prizade v anju sopr oge britansk eg a v eleposlanik a v T ur čiji lad y Mary W ortle y Montagu so sr edi 18. st oletja začeli v a - riolizir ati tudi v E vr opi. 13 A k er v ariolacije zar adi znanih pr edso dk o v in pomanjk anja denarja niso splošno izv aja li, so še v edno umir ali tisoči. T ak o je v E vr opi v ariolacija ostala bolj naključje k ot pr a vilo in ni mog la pr edst a v ljati k ak šneg a po - sebneg a za vir alneg a deja vnik a v času epidemij. 14 V Ljubl jani se je z v ariolacijo ukv arjal lju - bljanski zdr a vnik Vincenc K ern. Leta 1798 je naj - pr ej v nemšk em in let o k asneje še v slo v ensk em jezik u opisal post opek in njego v e pr ednosti. A že v pr edgo v oru je dal v edeti, da na Kr anjsk em 12 R ogina: Historija variole , str . 42. 13 R ogina: Historija variole , str . 42–43. 14 H opkins: Princess and Peasants , str . 62–65. Vincenc Kern: Nauk od kose stavljenja. Ljubljana, 1799 (Hrani NUK). 292 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time stavljenje koz (v ariolacija) kljub dolgi tr adiciji ni r azširje na: »Sami Krajnci komaj po imenu poznajo, kaj se pravi: kozé staviti [cepiti].« 15 VARIOLA V LJUBLJANI Do prvih v ak cinacij leta 1801 so se v Ljubljani epidemije črnih k oz vrstile v nek ajletnih int erv alih. P odatki v virih so sk opi in nanje naletimo v ečinoma slučajno. Izjema je epidemija iz leta 1793. Izvrst en vir za ugota v ljanje epidemij so mr lišk e matične knjige. Za ugota - v ljanje epidemij posameznih bolezni pa so matične knjige zaneslji v e šele od leta 1783, k o je Jožef II. odr edil ob v ezno na v edbo vzr ok a smrti. No v a rubrik a Bole- zen oz. vzrok smrti (Krankheit und Todesart ) nam danes omogoča jasen r azvid, k daj so bile k oze v por astu in kje. Ist eg a leta je Jožef II. tudi določil, naj se pr e v e - lik e župnije r azdr obijo. V Ljubljani so se od obst oječih d v eh župnij (s v . Nik olaja in s v . P etr a) odcepile tri no v e: s v . Jak oba, Marijineg a oznanenja in trno v sk a (s v . Janeza). 16 Ljubljansk e župnije so začele v oditi mr lišk e knjige po no v em obr azcu med let oma 1784 in 1786. Isk anje epidemij pr ed let om 1786 deloma omogoči spiso vno gr adi v o Deželneg a g la v arstv a za Kr anjsk o. 17 T u poleg nek at erih drugih sanit etnih zade v najdemo šop izpolnjenih mr lišk oog ledniških obr azce v (Tod- tenbeschauzettel ) za obdobje 1758–1763 in let o 1770. Epidemije v obdobju 1757–1770 P otr dila mr lišk eg a og lednik a k ažejo, da so v 13-letnem obdobju ljubljan - sk e otr ok e zagot o v o napadle v saj tri epidemije, in sicer v zimskih sezonah: 1757/58, 176 2/63 in 1769/ 70. Mor da je bila še k ak šna, k ajti potr dil za obdobje 1764–1769 nimamo. A t o je malo v erjetno, k er so k oze pr er asle v epidemijo približno na štiri do šest let . Epidemija 1757/1758 R azpolag amo samo s potr di li za let o 1758. V erjetno je bolezen začela r az - sajati že a v gusta 1757, k o mr lišk e knjige beležijo v elik por ast št e vila smrti, ki je pr oti k oncu leta še nar aščalo. Da so bile za ta por ast kri v e k oze, je se v eda samo ena od možno sti. Možna je na primer tudi epidemija tifusa, ki se je r ad r azcv e - t el v poletnih mesecih. Zagot o v o pa je bilo januarja 1758 od sk upno 60 mrtvih k ar 14 mrtvih zar adi k oz. F ebruarja se je v ariola že umik ala, k er je t erjala le še sedem smrtnih žrt e v . Od sk upno 122 mrtvih v januarju in f ebruarju so si k oz e t or ej vzele za s v oj delež 21 nesr ečneže v. T o znese 17,2 %, v endar je tr eba upo - št e v ati, da je šla januarja epidemija že h k oncu in je bil najbrž odst ot ek celotne epidemije višji. P ot em imamo v t em letu zabeležen po en primer k oz še maja in julija. Naslednje let o ni bilo niti eneg a smrtneg a primer a (od 419 umr lih), leta 1760 so vzele tri otr ošk a ži v ljenja in leta 1761 eneg a. 18 15 K ern: Nauk od kose stavlenja. 16 V r ho v ec: O ustano vitvi šentjak obsk e, fr ančišk ansk e in trno v sk e f ar e v Ljubljani, str . 149. 17 SI A S 7, Deželno g la v arstv o za Kr anjsk o, t .e. 162–165. 18 SI A S 7, Deželno g la v arstv o za Kr anjsk o, t .e. 162, 163, mapa T . 293 Letnik 43 (2020), št. 2 Epidemija 1762/1763 P ono vno so k oze udarile k onec no v embr a 1762, če zanemarimo tri osamljene primer e v pr ejšnjih mesecih. Že decem br a so t erjale deset ži v ljenj. Najpr ej so obole v ali pr ed v sem otr oci iz Kr ak o v eg a, pot em se je virus selil pr oti vzhodu, najpr ej v šentpetrsk o pr ed mestje in od tam na P oljane. Za januar 1763 se mr liški listi žal niso ohr anili. Glede na k užnost trupel je možno, da og ledo v niso dosledno izv ajali, t em v eč so r aje poskr beli, da so se mrtv ece v čim hitr eje znebi - li. Epidemija je nar aščala: f ebruarja 25 mrtvih, mar ca 23, aprila pr a v tak o 23. Maja se je situaci - ja že umirjala (12 mrtvih), zadnja žrt e v je umr la junija. 19 P ot em ni bilo do k onca leta nobeneg a smrtneg a primer a v eč. Epidemija je vzela ži v lje - nje 99 Ljublja nčanom, k ar je pr edsta v ljalo 25 % v seh smrti (366). Epidemija 1769/1770 T a epid emija ni bila tak o silna, mor da zat o, k er je bila pr ejšnja t olik o t emeljit ejša. K daj se je začela, ni mogoče r eči. Mr liških list o v za let o 1769 ni, matične knjige pr a v tak o ne k ažejo no - benih št e vilčnih odst opanj. V endar je januar za - čel let o 1770 s šestimi mrtvimi (zar adi k oz) in podobne r ezultat e je bilo mogoče zaznati tudi v naslednjih sedmih mesecih. Od januarja do a v gu - sta je za k ozami umr lo 44 ljudi od 289 (15,2 %). V t em letu je sledil le še en smrtni primer . 20 Pr ed - posta v ljamo lahk o, da so se k oze z januarjem že izt ek ale, v endar bi tak o počasen izt ek epidemije tr ajal nena v adno dolgo. T o pa ni bilo v nar a vi v a - riole, ki je po na v adi prišla, hitr o pomorila in od - šla. V er jetneje je, da je bolezen r azsajala v milejši obliki in je t erjala ži v ljenja le najšibk ejših. Zat o se posta v lja vpr ašanje, ali ni ta epide - mija mor da k ak or k oli po v ezana z obisk om zna - neg a nizozem sk eg a v arioliz at orja Jana Ingenho - usza v Ljubljani. Sept embr a 1768 so namr eč na dunajsk em d v oru uspešno v ariolizir ali štiri otr o - k e cesarice Ma rije T er ezije in 1. okt obr a je v lada - rica s slo v esni m T e Deumom v k at edr ali s v . Št ef a - na ur adno vpeljala v ariolacijo v s v oji drža vi. Nat o je pr osila Ingenhousza, da je pr edsta vil no v o me - t odo tudi v T rstu, Gorici, Ljubljani in Celo v cu. 21 Če je Ingenhousz v Ljubljani r es v ariolizir al, je 19 SI A S 7, Deželno g la v arstv o za Kr anjsk o, t .e. 165. 20 SI A S 7, Dežel no g la v arstv o za Kr anjsk o, t .e. 165, mapa T . 21 Lesky: Österreichisches Gesundheitswesen im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus str . 151–152. Nizozemski variolizator dr. Jan Ingenhousz (1730–1799) (https://commons.wikimedia.org/ wiki/File:Portret_van_Jan_Ingenhousz,_RP-P-1905- 4588.jpg (3. 12. 2020) 294 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time po v sem mogoče, da so otr oci, ki so bili pod vrženi post opk u, v naslednjih t ednih širili ok užbo dalje. K t ej t eo riji na v aja tudi dejstv o, da zar adi majhneg a št e vila mrtvih bolezen očitno ni r azsajala v hudi obliki. Pr a v t o je bila bistv ena značilnost v ariole, ki so jo upor abljali za v ariolacijo. Epidemije v obdobju 1770–1788 Od leta 1770 napr ej ni v eč ohr anjenih mr lišk oog ledniških potr dil, matič - ne knjige pa postanejo r ele v ant en vir podatk o v šele z let om 1786. V isk anju epidemij t eg a 15-letneg a obdobja se lahk o opr emo le na št e vilo smrti. Mr lišk e matične knjige k ažejo, da je v Ljubljani v sak mesec iz r azličnih vzr ok o v umr lo po vpr ečno 17 ljudi. 22 Odst opanja so zaznana v letih 17 67/68 in 1772–1774 . V t eh letih je jeseni in pozimi, k o so k oze najr aje napadal e, opazen por ast št e vila otr oških smrti. Še zlasti zanimi v o je let o 1774, k er je bilo samo v mesecu sep - t embru 40 smrti. 23 Ni pa r ečeno, da so bile za t e smrti kri v e pr a v k oze. Mogoč vzr ok bi bil tudi peg a vi tifus. Še posebno, k er so nek at er e epidemije k oz pot ek a - le tak o, da po višanja splošne r a vni umr lji v osti sploh ni zaznati. Epidemija 1784/1785 Pri s v . P etru in v župniji s v . Nik olaja so no v način v od enja matic u v edli maja 1784. Odtlej lahk o sk or aj nezmotlji v o sledimo smrtnosti v posameznih epidemijah. Od maja 1784 do mar ca 1785 v maticah obeh župnij najdemo vpi - sanih 69 primer o v črnih k oz. 24 Pri 293 umr lih pr edsta v lja t o 23,5 % v seh umr - lih. Do k onca leta 1785 je umr lo še pet otr ok in s t em so se k oze za kr at ek čas poslo vile. Glede na pr ecej visok odst ot ek mrtvih je bolezen očitno pot ek ala v hujši obliki. Epidemija 1788/1789 T ri leta zat em so se k oze vrnile, k ar je bilo g lede na pr ejšnje int erv ale pričak o v ano. Medt em se je no vi način v od enja matičnih knjig tudi v no vih tr eh ljubljan - skih župnijah že ustalil, tak o da r azpolag amo s sk or aj celo vitimi in zat o zane - slji v ejšimi podatki – manjk ajo le knjige za trno v sk o župnijo, ki je bila k sr eči po št e vilu pr ebi v alce v najmanjša. Že za januar 1788 najdemo tri primer e k oz pri s v . P etru in v župniji Ma - rijineg a oznanjenja. 25 Do mar ca se je bolezen še držala vzhodneg a dela mes ta, pot em je pr eš la tudi na območje župnije s v . Jak oba, t or ej pr ek o mesta v T rno v o 22 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Nik ola j, mr lišk e matične knjige 1735–1 779, 1771–1812; ŽA Ljubljana – s v . P et er 1749– 1779, 1779–181 2. T o je nek olik o nizk a št e vilk a, upošt e v ajoč, da je g lede na mr lišk e list e s k onca 50-ih in na začetk u 60-ih let 18. st oletja v Ljubljani mesečno umr lo okr og 40 ljudi. Zak aj prihaja do takih r azlik, ni jasno. Ljubljansk o območje sta t edaj pokri v ali župniji s v . P etr a in s v . Nik olaja in po v sem ist eg a zajemajo tudi mr liški listi. 23 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Nik olaj, mr liški matični knjigi 1735–17 79, 1771–1812; NŠ AL, ŽA Lju - bljana – s v . P et er , mr liški matični knjigi 1749–1779, 1779–1812. 24 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Nik olaj, mr lišk a matična knjig a 1771–1 812, NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . P et er 1779–1812. 25 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . P et er , mr lišk a matična knjig a 1779–1 81 2, ŽU Ljubljana – Marijino oznanjenje, mr lišk a matična knjig a 1784–1807. 295 Letnik 43 (2020), št. 2 in Kr ak o v o. 26 T rinajst primer o v so beležili celo na Viču. Z januarjem 1789 se je bolezen že umik ala in do jeseni sk or aj ponehala. P o en primer najdemo še v sept embru, okt obru in no v embru. V v sej epidemiji je g lede na doseg lji v e podat - k e (manjk ajo podatki za trno v sk o župnijo!) za k ozami umr lo 125 ljudi od 944. 13,2 % je mor da videti k ot nizek odst ot ek, v endar se je bolezen v lekla 19 me - sece v in počasi posla v ljala. Kaže, da je šla k ozam na r ok o tudi izr edno huda in mrzla zima. Na Dunaju so v olk o vi silili v mest o in pošk odo v ali 12 ljudi, v T rstu pa so poledenele ulice t erjale pr ecej padce v s pošk odbami ok ončin. 27 Epidemija 1793/1794 V prim erja vi z opisanimi epidemijami lahk o zar adi primerne k oličine ohr anjeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a nar edimo dok aj natančno analizo tist e, ki je morila leta 17 93/1794. V vihr o smrtnih ok užb je mor al a z izr ednimi ukr epi po - seči tudi oblast . Gr ozot e epidemije so še dolgo ostale v spominu Ljubljančano v , saj jo je še 40 let k asneje v s v oji t opogr afiji Ljubljane omenil zdr a vnik Viljem Lipič. 28 Gla vni vir za natančen vpog led v dog ajanje v epidemiji je dr oben s v eženj iz gr adi v a mestne r egistr atur e, ki g a hr ani Zgodo vinski ar hi v Ljubljana. 29 Do - k umenti v njem so odloženi kr onološk o in tak o bom do g ajanje med epidemijo obr a vna v ala tudi tu. Kadar so podatki iz k at er eg a drugeg a vir a, je t o posebej citir ano. Januar–april 1793: epidemija se napove Prvi smrtni primer zar adi k oz v t em letu se je zgodil 4. f ebruarja, k o je v Kr ak o v em umr la deset t edno v star a deklica. 30 Dv a mes eca k asneje je v župni - ji Marijineg a oznanenja umr la še ena deklica. 31 T o sta bila osamljena primer a, k akršni so se v es čas poja v ljali tu in tam. V endar je od zadnje epidemije minilo pet let , k ar je pomenilo, da se že pripr a v lja no v a. K ot k ažejo matične knjige, v pr ejšnjem letu ni bilo nobeneg a smrtneg a primer a zar adi k oz. Maj–avgust 1793: epidemija izbruhne in se razširi T r etja in naslednje žrtv e (šest) so sledile šele čez dober mesec, v se še v e - dno v župniji s v . Jak oba. K ot k aže, so se k oze gibale še najbolj v območju župnije, ki je obseg ala Kr ak o v o, Stari tr g, tr g pri s v . Florijanu, R eber , Gr ajski hrib, Kar lo v - šk o pr edmestje, Hr eno v o ulico, R ožno ulico, Žabjak in K urjo v as. Šele z junijem se je usul plaz otr oških smrti po v sem mestu in pr edmestjih. Epidemija je bila tu. Pr eden so oblasti spoznale, da t o ni le običajna epidemija k oz, t em v eč gr e za dog ajanje z v elik o hujšimi posledicami, sta minila d v a meseca. Do takr at je umr lo že v eč k ot 80 otr ok. 32 P o drugi str ani so v t em času Kr anjsk o že doseg le v esti o hudih epidemijah dr ugje po E vr opi. Zat o je deželni ur ad 20. julija izdal 26 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Jak ob, mr lišk a matična knjig a 1785–1808, NŠ AL, ŽA Ljubljana – T rno - v o, mr lišk a matična knjig a 1785–1789. 27 Laibacher Zei tung, 8. 1. 1789. 28 Lipič: Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach , str . 140. 29 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubl jana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29. 30 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Jak ob, mr lišk a matična knjig a 1785–180 8. 31 ŽU Ljubljana – Marijino oznanjenje, mr lišk a matična knjig a 1784 –1807. 32 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 447–473. 296 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time d v ojezično slo v ensk o-nemšk o ur adno na v odilo, k ak o nego v ati za k ozami obole - leg a otr ok a (»Navuk kako se imajo ludjé zaderžat, kadar kozé regirajo…« ). 33 Zdi se, da je ta nauk služil izdajat elju k ot nek e vrst e izgo v or , da je v r esnih r azmer ah spr ožil nek e ukr epe. Bolezen je bila v endar le star a in znana. A mor da je ur adni nauk izšel zat o, k er so se ljudje r adi posluže v ali neur adnih in pogost o šk odlji vih ljudskih pr ak s, v sili so pač posk usili v se. V na v odilu je bilo poudarjeno, naj bol - ni otr oci pa tudi tisti, ki še ne k ažejo znak o v bolezni (»se za kozé perpravlajo «), uži v ajo manj mesa, zat o pa čim v eč sočivja , k amor spada »sploh vse zelenje«. Za zelenje so v eljali špinača, kislica, (k uhana) solata, r epa, k or enje in podobno. Okr ožni ur ad je magistr atu nar očil, naj na v odilo r azdeli pr ebi v alcem Ljubljane, pr ed v sem tistim v T rno v em, Kr ak o v em in Gr adišču, kjer je bilo naj v eč primer o v . Sr edi a v gusta so na v odilo pr ek bobnarja r azg lasili tudi drugim pr ebi v alcem Lju - bljane. Deželni ur ad je od okr ožne g a ur ada zaht e v al, naj se mestneg a fizik a in še eneg a pomočnik a opr emi s črnilom, per esom in pap irjem, pot em pa naj se odpr a vita na t er en in ljudem pr edpisujeta r ecept e. V endar se je tu usta vilo. Okr ožni ur ad, ki je izv ajanje odr edbe pr enesel na ljubljanski magistr at , je od le-t eg a dobil odklonilen odgo v or: »Magistratno osebje trenutno sestoji iz petih mož, in sicer iz četrtnega mojstra, dveh sodnih slug in dveh t. i. uradnih slov. Četrtni mojster je ves čas prisoten pri rekrutacijah in na- stanjevanju vojaštva. Oba sodna sluga sta obremenjena z dostavljanjem nalogov po mestu in podeželju. Od uradnih slov pa eden leži bolan pri usmiljenih bratih, drugi pa je zaposlen s strankami v mestni hiši in mestni blagajni. Za izvajanje nove naloge torej magistrat ne more pogrešati nikogar od teh.« Dodali so še ciničen nas v et: »Naj mestni fizik naredi enako kot podeželski: vzame črnilo, pero in papir ter gre na teren sam, kjer bo pisal recepte. Če tako ne bo šlo, naj si okrožni urad blagovoli pomagati z vojaško policijo.« Okr ožni g la v ar Gollma y er si je na tak šen odgo v or dal dušk a in jezno pripi - sal: »Poročilo sprejemam, ker z ugovorom tako ali tako ni mogoče ničesar doseči. « S t em je zade v o odložil ad acta. P ot em se je za opr a v ljanje naloge dogo v oril k ar ustno s tr emi možmi iz ubožneg a inštituta. Gr egor Gr egorič z Žabjek a, Mat e vž Šliber iz Šentpetrsk eg a pr edmestja in Se v erin Gries senpök z R ebri so se v sak dan po 13. uri z deželnimi fiziki odpr a vili oskr bo v at bolnik e. Če k do k ak šen dan ni mogel na t er en, si je mor al priskr beti zamenja v o. Ja vnost je bila o njiho vih obiskih ob v eščena. Star - še, r ejnik e, skr bnik e in stanodajalce bolnih otr ok so opozarjali, naj se natančno držijo na v odil zdr a vnik o v in njiho vih pomočnik o v , sicer bodo br ez milosti k a - zno v ani. Izgo v or o pomanjk anju denarja ni prišel v pošt e v . Leta 1788 je namr eč notr anjea v strijski gubernij določil, da so v epidemijah zdr a vila zast onj za v se, ki pr edložijo ubožno spriče v alo. Str ošek zdr a vil je v višini d v eh tr etjin plačal er ar , pr eostalo tr etjino je prispe v alo prist ojno zemljišk o gospostv o. 34 Lek arnar Nik o - laus F aber je zdr a vila t or ej izsta v ljal br ezplačno, v endar si je mor al odjemalca v estno zabeležiti (priimek, ulica, hišna št e vilk a, datum ). Celotno dog ajanje so v s v ojih r ajonih nadzor o v al i tudi četrtni mojstri in o t em por očali fizik om, še posebno, če so ugot o vili kršitv e. Ljubljansk a zd r a v stv ena služba se je mor ala zar adi kriznih r azmer ustr e - zno r eor g anizir ati. Ljubljano s pr edmestji so r azdelili na tri zdr a v stv ene r ajone (distrikt e). Pr a vzapr a v so t o f ormalno st orili že nek aj let pr ej z odr edbo notr a - njea v strijsk eg a gubernija. 35 V sak r ajon je dobil s v ojeg a fizik a. Za župnijo s v . Ja - 33 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 367–371. 34 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atu r a, f ascik el 43, f ol. 238–239 (K ur enda Notr anjea v strijsk eg a gubernija z dne 17. 9. 1788). 35 Odr edba notr anjea v strijsk eg a gubernija, 22. 8. 1787. 297 Letnik 43 (2020), št. 2 k oba in pr edmestji T rno v o in Kr ak o v o je skr bel dr . Ant on Ka st elic. P omag ali so mu zdr a vniki Geor g Detma y er , Joseph Hartl in Jožef Str oj. Ž u - pnijo s v . Nik olaja in poljansk o pr edmestje je po - kri v al dr . F r anc Jugo vic. P omag ala sta mu mlada zdr a vnik a dr . Jak ob Pf andl in dr . Bernhar d K ogel. V župniji Marijineg a oznanjenja in šentpetrsk em pr edmestju sta fizik u dr . Ant onu Jelo v šk u po - mag ala zdr a vnik a dr . Ant on Je vnik er in dr . Jožef Str oj. Zar adi r esnosti bolezni je zdr a v stv eno ose - bje posebno pozornost namenjalo bolnim otr o - k om iz r e vnih družin. V ečinoma so zdr a vniki t e družine poznali že od pr ej, za druge so jim podat - k e posr edo v ali četrtni mojstri. Nad celotno situ - acijo v mestu je bdel magister sanitatis in mr liški og lednik Joseph Melzer . 36 Mestne meje v ariole k ajpada niso zausta - vile in si je hitr o utr la pot na podeželje. Ok oli - šk e gosposk e in župniki so dobili nalogo pouči - ti ljudi o r a vnanju pri stik u z boleznijo. Spet so natisnili posebno na v odilo z napotki, k ak o ne - go v ati k oza v e otr ok e (»Navuk sa kmetiške ludi, kaku imajo otroke v' kozáh, kadar Arcata nimajo, sami vardévati «). 37 V Ljubljani so na v odilo r az - g lasili župniki s prižnic in mestni bobnar , v endar je oblast skr belo pr ed v sem, k ak o bodo za s v oje otr ok e poskr beli na podeželju, kjer zdr a vnik o v sk or aj ni bilo. Pr ebi v alstv o je bilo na v ajeno, da je za okr e v anje poskr belo samo. S t em je bilo tudi bolj do vzetno za r azne vr aže in vpr ašlji v e zdr a - vilsk e post opk e. V endar , g ledano z današnjeg a vidik a, ljudsk a pr ak sa ni bila v edno napačna, saj je izhajala iz ostr eg a opazo v anja zak onit osti nar a v e. Št e vilna zdr a vila, ki so jih pr edpiso v ali zdr a vniki, so bila pr a v tak o nena v adna in v časih celo ne v arnejša k ot bolezen. »Navuk za kmetiške ludi« je t or ej v skladu z ur adnimi zdr a v stv eni - mi smernicami s v et o v al sk or aj v semogočni kli - stir: »Skozi célo bolezen je tréba na to gledati, de bolnik zmérom odprtega života ostane, in ako se prav po ordengi ne more spraznit, se mu klistire dajo; če pa nobenega [člo v ek a] ni, ki bi jih dati znal, se mu mora en košček loja ali žajfe v' rit vta- kniti.« Dok ument je d v ojezičen (nemški, slo v en - ski), v sebinsk o r azčlenjen in lep primer dojema - nja t er obr a vna v e črnih k oz v t edanjem času in pr ost oru. 36 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r e - gistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 372–385. 37 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r e - gistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 386–394. Pouk za kmečke ljudi, ki imajo otroke, obolele s kozami, 1793. (SI_ZAL_LJU/0489, fasc. 84, sv. 29, fol. 21) 298 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time September–december 1793: vrh in obrat k izteku epidemije Da bi še po v ečali nadzor nad epidemijo, je okr ožni ur ad 13. sept embr a odr edil ob v ezno prija v o v sak eg a no v eg a bolnik a. 38 Starši in skr bniki so mor ali nemudoma ob v estiti zdr a vnik a, da je otr ok zbolel, celo v primeru suma ali samo gr ožnje, da se ut egne ok užiti. P oleg t eg a je magistr at k ot sanit etni k omisariat na zaht e v o deželneg a g la v arstv a imeno v al posebne k omis arje, ki so hodili od hiše do hiše in v tabelarični f ormular vpiso v ali v se k oza v e otr ok e v tist em letu. Pri v sak em so mor ali označiti, k ak o se je bolezen k ončala (ozdr a v el ali umr l) t er ali je bil med boleznijo deležen zdr a vnišk e obr a vna v e. Obolelih je bilo namr eč kljub v sem ukr epom in na v odilom iz dne v a v dan v eč. Distriktni zdr a vniki kmalu niso v eč zmog li ob v ladati situacije. T o je bilo jasno tudi oblast em. Magistr at je mestnemu odboru nar očil, naj t or ej imenuje v saj tri k omisarje (po eneg a za v sak eg a distriktneg a zdr a vnik a), ki bodo skr beli za spo - št o v anje ukr epo v in dajanje na v odil staršem. K omisarji so mor ali tudi zbr ati po - datk e za čas od 1. januarja do 31. a v gusta. Kaže, da so za t o nalogo pr ed videli k ar četrtne mojstr e, ki so že tak o skr beli za pr eg led nad dog ajanjem v s v ojih r ajonih. V endar je mes tni odbor (odbor meščano v) g ladk o odklonil, da bi isk al po - piso v alce in se sklice v al na t o, da ni v njego vi prist ojnosti uk azo v ati četrtnim 38 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 398–404. Seznam zbolelih, ozdravelih in umrlih za kozami od 1. januarja do 16. septembra 1793. (SI_ZAL_LJU/0489, fasc. 84, sv. 29, fol. 425-426.) 299 Letnik 43 (2020), št. 2 mojstr om. P opustil ni niti, k o g a je magistr at opozoril, da mu je podr ejen in zat o dolžan izk azo v ati potr ebno spošt o v anje. Na prvi pog led se zdi tak šen odnos med upr a vnimi or g ani ner azumlji v , še zlasti sr edi zdr a v stv ene krize. V endar je odklonilno obnašanje mestnih odbornik o v posledica v ečdesetletnih tr enj, ki so jih spr ožile absolutistične r ef orme drža vne upr a v e. Okr ožni ur adi (z okr ožnim g la v arjem na čelu) so si prilastili sk or aj popoln nadzor nad mestnimi or g ani in star a mestna a vt onomija je bila pr aktično odpr a v ljena. Mestno upr a v o sta sesta - v ljala mestni s v et in župan, v endar je mestne s v etnik e v olil pr a v mestni odbor v na vzočnosti okr ožneg a g la v arja. 39 R ok za oddajo por očila je pot ek el v petih dneh, zat o so kritično situacijo pono vno r eše v ali ubožni očetje. T udi mestni s v etnik Gr egor R auniher je podob - no k ot Gollma y er z ogor čenim pripisom odložil zade v o med r ešene: »Ker mestni odbor ni bil sposoben med toliko meščani najti treh mož za popis stanja, so ubožni očetje za to nalogo poiskali tri prijatelje ubožnega inštituta.« 40 T ri dni po uk a - zu (16. sept embr a) so k omisarji pr edložili zaht e v ani se znam z najbolj s v ežimi podatki, celo z ist eg a dne. Magistr at g a je posr edo v al okr ožnemu ur adu in ta napr ej višjim oblast em (deželnemu g la v arstvu). Odgo v or je prišel 9. okt obr a. Deželno g la v arstv o je seznam zar adi nedosle - dnosti in napak za vrnilo. Seznam je zajemal čas od 1. januarja do 16. sept embr a in ne od 1. januarja do 31. a v gusta, k ot je bilo nar očeno. P oleg t eg a je zdr a vniški k olegij pr esod il, da je sezna m tak o net očen, da sploh ni upor aben. V eč bolnik o v naj sploh ne bi bilo v št etih. Nek at eri, ki so bili št eti k ot umr li, so v r esnici ozdr a - v eli. T ak prime r je bil v hiši Aloisa gr of a v on Licht enber g a, kjer sta zbolela sin in paž, v endar nobeden od njiju ni umr l. R ok za popr a v k e je bil 15 dni. Magistr at je v tr eh dneh sez nam ustr ezno popr a vil in g a 17. okt obr a po - no vno odposlal. Ohr anjen je osnut ek. T o je prv otni sezn am, na k at er em so pr e - črtali star e podatk e in dopi sali no v e. 41 R ezultati so bil i žalostni: zbolelih 688, ozdr a v elih 523, umr lih 165. Umr lo je t or ej 24 % v seh, ki so zboleli. Če je imel bolnik na r azpolago medicinsk o pomoč, so vpisali tudi ime zdr a vnik a ali r anocelnik a. Prv otno določenim zdr a vnik om so se zar adi r azse - žnosti epidemije pridružili še obducent t er medicinski izv edenec in kirur g dr . Mihael Seeger , kr anjski pr ot omedik dr . Johann Joseph Ant on Haimann, višji kr anjski deželni kirur g dr . Jak ob Kachelma y er t er r anocelniki Matija Kik er , Jožef P anosch, F r anz Zollner , P oš in prior pri usmiljenih br atih. 42 Zdr a vnišk o oskr bo je dobila dobr a tr etjina obolelih otr ok (265). V Ljubl jani so v ladale izr edn e r azmer e. Mest o s pr edme stji je št elo okr og 10.000 pr ebi v alce v . 43 V dobr eg a pol leta je za k oz ami zbolelo v eč k ot 700 lju di, od t eg a jih je umr lo 228. Zbolelo je 7 % Ljubljančano v , umr la sta 2 % ozir oma sk or aj ena tr etjina obolelih. Epidemiji še ni bilo videti k onca, čepr a v se je jeseni začela umirjati. T o k aže poseben popis umr lih od začetk a epidemije do k onca sept embr a. Pr etr eslji vi so poletni meseci, k o so v juniju k oze t erjale 29 smrtnih žrt e v , julija 50, a v gusta že 85 . T akr at je bila epidemija na višk u. Za primerja v o: v časih br ez epidemije se je mesečno poslo vilo okr og 17 Ljubljančano v . V zadnji četrtini leta se je epidemija umirila in smrtnih primer o v je bilo iz mese ca v mesec manj. Mor da zar adi učink o vitih ukr epo v , a bolj v erjetno zat o, k er so se v se do vzetne osebe že ok užile. 39 Žontar: Ljublj ana v 18. in prvi polo vici 19. st oletja, str . 162. 40 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 405–407. 41 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 414–441. 42 Zdr a vniki in r anocelniki so v gr adi vu pogost o na v edeni le s prii mki, tak o je tudi v t em dok u - mentu. T udi iz lit er atur e ni bilo mogoče ugot o viti imena kirur g a P oša. 43 Žontar: Ljublj ana v 18. in v prv i polo vici 19. st oletja, str . 162. 300 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Še napr ej so skr bno popiso v ali v sak no vi primer . T ak o je nastal seznam tudi za obdobje od 1. sept embr a do 31. decembr a 1793: 44 Predel Zboleli Ozdraveli Umrli Mest o 88 56 32 Šentpetrsk o pr edmestje 50 26 24 Kapucinsk o pr edmestje 23 15 8 Gr adišče 14 13 1 P oljane 46 34 12 Kar lo v šk o pr edmestje 7 5 2 K ra kovo 44 31 13 Trnovo 14 5 9 SKUPAJ 286 185 101 Zdaj je umr lo že 35,3 % v seh otr ok, ki so zboleli. Očitno je virus zar a - di ugodnih r azmer po v ečal s v ojo moč. Seznam so v odili po domačih naslo vih, zat o je mogoče z lahk ot o r azbr ati, k ak o je bila epidemija videti v pr ak si. Nik ak or niso bile r edk e družine, v k at erih so zboleli trije ali štirje otr oci. Juriju Gam - 44 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 447–473. Seznam zbolelih, ozdravelih in umrlih za kozami od septembra do decembra 1793. (SI_ZAL_LJU/0489, fasc. 84, sv. 29, fol. 457–458) 301 Letnik 43 (2020), št. 2 su na P oljanah št . 73 je zbolelo šest otr ok, d v a sta umr la. »Kozé rade popadejo več otrok naenkrat, močne in slabe,…, naenkrat v več telesih nadlego delajo,…, zlasti, ker so hiše mokrotne. Ljudje imajo slabe jedi, luft je mehek, in po dolinah nezdrav,« je dr . K ern opiso v al r azmer e nek aj let pozneje. 45 V v lažnih hišah se je v r e v ščini stisk alo po v eč družin. V hiši št . 81 je pri petih družinah zbolelo sk upno sedem otr ok, umr la sta d v a. V si so imeli zdr a vnišk o os kr bo. Zar adi okr epljene zdr a v stv ene ekipe z zgor aj omenjenimi kirur gi je medi cinsk o pomoč dobila že polo vica bolnih otr ok (142). Enak o žalostno podobo k ažejo tudi mr lišk e knjige. V T omače v em so Martinu Smr ajcu k oze v ist em dne vu (8. decembr a) vzele d v a sino v a: štiriletneg a Ant ona in k omaj enoletneg a Janeza. 46 Ohr anjen je tudi kr onološki seznam umr lih za k ozami za čas od 1. sept em - br a do 31. decembr a 1793. 47 Izk azuje 102 primer a smrti zar adi k oz. V sak mesec je smrtnost padla za tr etjino, decembr a so zar adi v ariole umr le le še štiri osebe. Ali je bila t o r ealna slik a? Primerja v a z vzpor ednimi viri sicer k aže dru - g ače. Mr lišk e knjige ljubljan skih župnij (s v . Jak ob, s v . Nik olaj, s v . P et er , Marijino oznanenje) za jesensk e mes ece r azkri v ajo, da so k oze vzele 99 ži v ljenj. Sk upno št e vilo v dok umentih se sk or aj ujema (101 – 102 – 99), r azlik e so v r azpor editvi po mesecih. P o magistr atne m seznamu naj bi decembr a umr li štirje k oza vi bol - niki, v mr liških knjig ah pa je vpisanih 16! P odatki iz mr liških knjig so v erjetno zaneslji v ejši. 30. de cembr a je namr eč okr ožni ur ad pisal magistr atu, da so se k oze v mestu zno v a r azširile in opozoril na nepr estano ob v eščanje pr ebi v alstv a g lede bolezni in njeneg a pr epr eče v anja t er ob v ezno prija v ljanje no vih primer o v . Da bi meščani epidemijo zagot o v o vzeli r esno, so za v sak neprija v ljeni primer določili g lobo v višini d v eh goldinarje v in za r e vne zaporno k azen. Najmlajše šolarje so do nadaljnjeg a opr ostili pouk a. Januar–junij 1794 Epidemija se je zaključe v ala . Še v edno so spr emljali v sak no v primer , v en - dar ni ohr anjeneg a nobeneg a seznama v eč. P osamični primeri k oz so se tak o ali tak o občasno poja vili tudi v normalnih r azmer ah. Matične knjige k ažejo, k ak o je epidemija izzv enela. Januarja je za k ozami umr lo še 16 ljudi, od f ebruarja do junija pa sk upaj le še 13. Od junija do k onca leta niso zabeležili nobeneg a smrtneg a primer a v eč. Epidemija je bila k ončana. P o zbr anih podatkih iz mr liških knjig štirih ljubljan - skih župnij – s v . Jak ob, s v . Nik olaj, s v . P et er in Marijino oznanenje (za T rno v o je ohr anjena šele od 1798) – je statistik a za leti 1793/1794 tak šna: v seh umr lih 997, od t eg a za k ozami 370 (37,1 %). Epidemija leta 1798/1799 Naslednja ljubljansk a epidemija se je začela v ut ečenem int erv alu – pet let po pr ejšnji – in je bila št e vilčno spet v običajnih okvirih. Pri oblast eh ni vzbudila nobeneg a posebneg a zanimanja. Mr lišk e knjige k ažejo v prvi polo vici leta 1798 štiri osamljene primer e, ki so v epidemijo pr er asli sept embr a. Do k onca leta je št e vilo primer o v zlagoma nar aščalo in doseg lo 37 žrt e v . V t em zmernem t empu so k oze tudi naslednje let o polnile pok opališče pri s v . Krišt ofu (40); še januarja 45 K ern: Nauk od kose stavlenja. 46 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . P et er , mr lišk a matična knjig a 1779–181 2. 47 SI_ZAL_LJU/0 489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f ascik el 84, s v eženj 29, f ol. 474–477 (seznam v sebuje podatk e do v ključno 17. januarja 1794). 302 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time 1800 so tja položili tri mal čk e. 48 V obeh letih je umr lo 979 ljudi, zar adi k oz 77 (16,3 %). Epidemija leta 1800/1801 Let o 18 01 je bilo let o širše e vr opsk e epide - mije črnih k oz . V Ljubljani je v ariola začela t erjati ži v ljenja že spomladi, v celem letu so vzele 100 od sk upno 612 (16,3 %) ži v ljenj. Januarja 1802 so si »izv olile« še pet otr ok. V ist em času je v a - riola r azsajala tudi v Idriji , kjer je zbolelo 974 otr ok, od k at erih jih je umr lo 251. 49 T udi na P o - st ojnsk em je epidemija t erjala okr og 300 žrt e v . 50 V Ljubl jani bolezen ni pot ek ala v tak o hudi obliki in bi iz zv enela podobno neopazno k ot druge, če je ne bi zaznamo v al pomemben dogodek. Dr . Vin - cenc K ern je v Ljubljani v ak cinir al prv e otr ok e. 51 ZAKLJUČEK O žr tv ah, ki so jih k oze t erjale v pr ed v ak ci - nalnem obdobju, je mogoče go v oriti le na t emelju natančnih št e vilčnih podatk o v za določeno ob - močje in obdobje. Zar adi pomanjk anja ustr eznih vir o v je t ežk o izr ačunati, k olik o E vr opejce v je do u v edbe cepljenja umr lo zar adi v ariole. Nek at eri pr edposta v ljajo, da okr og 150 milijono v , drugi, da v sak o let o en milijon. Prv a št e vilk a je pr eniz - k a, dru g a najb rž pr etir ana. V lit er aturi najdemo celo na v edbo, da je bilo 90 % primer o v k oz v t ežki, v ečinoma smrtni obliki. 52 Nemški zdr a vnik in sodo bnik Bernhar d Chri st oph F aust je v 18. st oletju tr dil, da je za k ozami zbolelo 80 % v seg a pr ebi v alstv a. P odobno je menil tudi ljubljanski zdr a vnik dr . V incenc K ern k onec 18 st oletja: »Go- tovo je, de slédnji človek kozé dobi, al več al majn, al [v]saj kozjo merzlico…« 53 Glede na nar a v o bo - lezni je t o sice r po v sem v erjetno, a t ežk o dok a - zlji v o, k er je tr eba r azpolag ati s podatki o št e vilu r ojenih, zbolelih in umr lih. V Ljubljani je tik pr ed začetk om v ak cina - cije let a 1801 nesporno znanih osem epidemij. 48 NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Jak ob, ŽA Ljubljana – s v . P et er , ŽA Ljubljana – s v . Nik olaj, ŽA Ljubljana – T rno v o, mr lišk e matične knjige t er ŽU Ljubljana – Marijino oznanjenje, mr lišk e matične knjige. 49 Pf eif er: Epidemija črnih k oz v Idriji leta 1801, str . 31–39. 50 Z upanič Sla v ec: Pomen medicine za otroštvo v svetu in na Slovenskem , str . 432. 51 T oplak, Z upan ič- Sla v ec: Vincenc Kern in njegove zasluge pri uvajanju cepljenja proti črnim kozam v Slovenskih de- želah Habsburške monarhije , str . 339. 52 R ogina: Historija variole , str . 27. 53 K ern: Nauk od kose stavlenja . Dr. Vincenc Kern (1760–1829) (https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Vincenz_Sebastian,_Ritter_von_Kern._Stipple_ engraving_by_F._Wellcome_V0003211.jpg (3. 12. 2020) 303 Letnik 43 (2020), št. 2 Prvi d v e sta bili v letih 1757 /58 in 1762/63, še pr ed ur adno u v edbo v ariolacije v Habsburški monar hiji. T r ajali sta pet in osem mesece v . T udi tr etja (1769/70) je tr aja la približno osem mesece v . Naslednja (1784/85) se je obdržala že 11 me - sece v , za njo pa najdaljša 19 mesece v (1788/89). 14 mesece v je tr ajala najhujša (1793/94) in de v et mesece v naslednja, ki po v sej v erje tnosti ni nik oli pr a v po - nehala (1798/99). Zadnjo je leta 1801 po desetih mesecih usta vila v ak cinacija. E dina od t eh, ki je dobr o podprta z viri, je tista v letih 1793/1794. Zar adi periodičneg a pona v ljanja epidemij je bila pričak o v ana. Od v ečine pr ejšnjih se je r azlik o v ala po t em, da je obole vnost pr eseg la ustalj en okvir in zat o t erjala posebne ukr epe. Zbolelo je 974 Ljubljančano v (v ečinoma otr ok), ob ži v ljenje jih je bilo 270. Smrtnost je bila 27,3-odst otna in čepr a v je šlo za epidemijo v ečjih r azsežnosti od običajne, je t o še v edno daleč od 90 %. V »zdr a vih« časih je zar adi k oz umr lo do osem Ljubljančano v letno, v letih epidemij pa do naj v eč 100 ljudi ozir oma okr og 17 %. Let o 1792 je bilo edinstv e - no, saj za k ozami ni umr l nihče. Naslednje let o je izbruhnila epidemija in g lede na visok o smrtnost je bila t o v erjetno epidemija hujše oblik e k oz. K oze so morile pr ed v sem otr ok e do deset eg a leta star os ti, kritična so bila leta med tr etjim in petim let om star osti, k ak or izk azujejo mr lišk e knjige. P odob - no ugota v lja Uršk a Železnik, da je bila bolezen najne v arnejša približno do pet e - g a leta star osti. 54 Zelo malo je bilo otr ok, ki so jim k oze prizanesle do najstniških let . T o dejstv o je go v orilo v prid v ariolizat orje v , ki so menili, da je z v ariolacijo mogoče zmanjšati visok o st opnjo otr ošk e umr lji v osti. Zanimi v je primer nek e Ljubljančank e, ki se je uspela v arioli izmik ati k ar 42 let , dokler je naposled le ni ujela in t erjala njeno ži v ljenje. 55 V ariolacija k ot prv o učink o vit o or ožje v boju z epidemij o se je izk azala za d v or ezen meč. P ost opek je bil načeloma v ar en, a nik oli ni bilo mogoče z got o v o - stjo napo v edati, k ak o bo bolnik pr estal ok užbo. P oleg t eg a je bil k užen še v saj d v a t edna in zat o pot encialen začetnik no v e epidemije. V ak cinacija, ki jo je odkril E d w ar d Jenner leta 1796, je bila še desetletja po odkritju pr edmet vr očih r azgo v or o v . Naspr otniki so dok azo v ali šk odlji v ost , zago v orniki pa gor eče t erjali splošno u v elja vit e v post opk a. 56 Zar adi vidneg a učink a so v lade ena za drugo začele s sist ematičnim cepljenjem celotne otr ošk e populacije. Zmag a nad v ario lo se je zdela na dosegu r ok e, k o je v tridesetih letih 19. st oletja izbruhnil no v v al epidemij. Jenner ni mogel v edeti, da s cepljenjem pridobljena imunost ni tr ajna. T o pomanjklji v ost so odpr a vili s pono vnim ce - pljenjem (t . i. r e v ak cinacijo), ki so jo odkrili nek aj let po njego vi smrti. V ariola je, zah v aljujoč dobri pr ecepljenosti, na začetk u 20. st oletja pr ak - tično izginila iz E vr ope. Obsežni zak onski in epidemiološki ukr epi so uspeli pr e - sek ati sklenjeno v erigo ok užb, ki je st oletja oklepala Zemljo. Epidemije so se še v edno nadalje v ale v drža v ah tr etjeg a s v eta in zar adi nar aščajočeg a turizma pr edsta v ljale ne v arnost dobr o pr ecepljenemu Zahodu. Na tak šen način so k oze tudi zadnjikr at obisk ale E vr opo. Januarja 1972 je muslimanski r omar s K oso v a r omal v Mek o. V r ačal se je pr ek o Ir ak a, kjer se je v erjetno tudi ok užil. Ob po vr atk u domo v je začutil slabost , ki jo je pripisal utrujenosti od pot o v anja. T udi ob blagem izpuščaju nihče ni po - sumil, za k aj v r esnici gr e in k er je bil cepljen, je bolezen pr ebolel br ez hujših t eža v . V domači Djak o vici je ne v ede ok užil druge, ti pa so ok užbo pr enesli dru - g am. K o so posta vili pr a vilno diagnozo, so v drža vi za v ladali ostri ukr epi (zapo - r a meja, množična k ar ant ena, v ojaški nadzor). V str ahu pr ed splošnim širjenjem ok užbe je na pomoč prisk očila s v et o vna mednar odna sk upnost . Kljub t emu da so pr ecepili sk or aj celotno jugoslo v ansk o pr ebi v alstv o (okr og 18 milijono v), 54 Železnik: Boln i otr oci in starše v sk e skr bi, str . 440. 55 ŽU Ljubljana – Marijino oznanjenje, mr lišk a matična knjig a 1784 –1807, vpis dne 25. 2. 1788. 56 H opkins: Princess and Peasants , str . 92–94. 304 Marjana K os: Epidemije črnih k oz v Ljubljani v drugi polo vici 18. st oletja, str . 287–305 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time je zbolelo 175 ljudi, 35 jih je umr lo. Uspešno cepljenje je pr epr ečilo nadaljnje ok užbe in epidemija je bila v nek aj mesecih ob v ladana. 57 Izk or eninjenje črnih k oz na celotnem planetu je S v et o vna zdr a v stv ena or g anizacija (WHO) lahk o r azg lasila šele leta 1980. S t em je cepljenje postalo od v eč. V ak cino (ži vi virus) iz v arnostnih r azlogo v – za primer pono vneg a poja v a bolezni – še v edno hr anita d v a pooblaščena labor at orija, eden v ZD A in drugi v R usiji. A mogočni virus nik ak or ni pozabljen. V času, k o se igr amo z jedri at o - mo v , kv antnim i delci in skri vnostmi člo v ešk eg a t elesa, t er oristi še v edno v časih pomislijo tudi na v ariolo k ot pr eizk ušeno biološk o or ožje. VIRI • Ar hi v R epub lik e Slo v enije: SI A S 7, Deželno g la v arstv o za K r anjsk o. • NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Nik olaj, Mr liški matični knjigi 173 5–1770, 1771–1812. • NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . P et er , Mr liški matični knjigi 17 49– 1779, 1779–1812. • NŠ AL, ŽA Ljubljana – s v . Jak ob, Mr lišk a matična knjig a 178 5–1808. • NŠ AL, ŽA Ljubljana – T rno v o, Mr lišk a matična knjig a 1785 –1798. • ŽU Ljubl jana – Marijino ozn anjenje, Mr lišk a matična k njig a 1784–1807. • Zgodo vinski ar hi v Ljubl jana : SI_ZAL_LJU/0489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a. ČASOPISNI VIRI Laibacher Zeitung, 8. 1. 1789. LITERATURA Hopkins, Donald R.: Princess and Peasants (Smallpo x in Hist ory). Chicago, 1983. K ern, Vi ncenc: Nauk od kose stavlenja Vinzenza Kern, Doktorja ranozelenja, uda sdravilske shole na Duneji, zesarskiga uzhenika ranozelnistva v' Lublani . Ljubljana, 1799. Lesky , Erna: Öst err eichisches Gesundheits w esen im Zeitalt er des auf geklärt en A bsolutismus. Wien: Ar chi v für öst err eichisches Geschicht e; Öst err eichisches Ak ade - mie der Wissenschaft en; Philosophisch - hist orische Klasse; Hist orische K ommission, 122. Band, 1. Heft , 1959. Lipič, F r an Viljem: Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach, in Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik . Ljubljana, 1834. Pf eif er , Jože: Epidemija črnih k oz v Idriji leta 1801. V : Idrijski razgledi 17 (1972), št . 1–2, str . 31–39. P okr ajac, T atjana: Bioterorizem . V : Medicinski razgledi , let o 49, št . 1, str . 33–41. R ogina, Julije: Historija Variole . Beogr ad: Bibliot ek a Centr alnog higijensk og za v o - da, v ol. 4, 1930. T oplak C ., Z upa nič- Sla v ec Z.: Vi ncenc K ern in njego v e zasluge pri u v ajanju ceplje - nja pr oti črnim k ozam v Slo v enskih deželah Habsburšk e monar hije: ob d v est oletnici cepljenja pr oti črnim k ozam (1798–1998). V : Zdravniški vestnik: glasilo Slovenskega zdravniškega društva , letn. 67, št . 6, 1998, str . 337–340. 57 Jugosla vija nad črne k oze. ( https://www .24ur .com/no vice/tujina/k ak o-se-je-jugosla vija- -spopadla-s-smrt onosno-epidemijo-in-jo-pr emag ala.html (pridobljeno 26. 11. 2020). VIRI IN LITERA TURA 305 Letnik 43 (2020), št. 2 V r ho v ec, Iv an: O ustano vitvi šentjak obsk e, fr ančišk ansk e in trno v sk e f ar e v Lju - bljani. V : Zbornik znanstvenih in poučnih spisov , III. zv ezek, Ljubljana: Slo v ensk a matica, 1901. V r ho v ec, Iv an: Dv e pr eda v anji o ljubljanskih pok opališčih. V : Zbornik znanstvenih in poučnih spisov , III. zv ezek, Ljubljana: Slo v ensk a matica, 1901. Z upanič Sla v ec, Z v onk a: P omen medicine za otr oštv o v s v etu in na Slo v ensk em. V : Zgodovina otroštva , Ljubljana: Z v eza zgodo vinskih društ e v Slo v enije, 2012, str . 420–437. Železnik, Uršk a: Bolni otr oci in starše v sk e skr bi: odnos do otr ošk eg a zdr a vja na primeru pr epr eče v anja k oz v 19. st oletju. V : Zgodovina otroštva , Ljubljana: Z v eza zgodo - vinskih društ e v Slo v enije, 2012, str . 438–449. Žontar , Jože: Ljubljana v 18. in prvi polo vici 19. st oletja. V : Zgodovina Ljubljane , Ljubljana: Zgodo vinsk o društv o, 1984, str . 162. INTERNETNI VIR V or k apić, Mir k o: Jugosla vija nad črne k oze. ( https://www .24ur .com/no vice/ tujina/k ak o-se-je-jugosla vija-spopadla-s-smrt onosno-epidemijo-in-jo-pr emag ala.html (pridobljeno 26. 11. 2020). SMALLPO X EPIDEMIC S IN LJUBLJ AN A IN THE SEC OND HALF OF THE 18 TH CENTUR Y F r om 1980, smallpo x is consider ed t o be an er adicat ed disease. Almost 50 y ears aft er its last appea r ance in E ur ope, it is slo w l y disappearing fr om the li ving memory and becoming a hist orical f act . Deadl y epidemics, caused b y tin y viruses, ar e not onl y a theme f or r esear ch; r esear ching can be consider ed also as pa ying homage t o all w ho str o v e t o pr e v ent their spr ead and find a cur e. The virus did not choose its victims accor ding t o their statu s, se x or age, it w as sim - pl y attr act ed t o all people. H o w e v er , it chose a person onl y once and at that mo - ment their fig ht f or lif e beg an. Smallpo x epidemics r egular l y occurr ed in y ear l y int erv als. Their cy cle w as br ok en onl y aft er E d w ar d Jenner disco v er ed a v accine at the end of the 18 th century . On the e x ample of the city of Ljubljana, the arti - cle r e v eals the fig ht with epidemics in the time bef or e the v accine, w hen the w eapon ag ainst the virus w as onl y v ariolation (w hich pr o v ed t o be danger ous) and quar antine or isolation. The article f ocuses on the epidemic in 1793/94, w hich is w ell document ed. SUMMAR Y