JTHE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN .NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO« Za vara In narod ~ za pravico in ranico — od boja do zmagat GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 STEV. (No.) 191. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHIC AGO, ILL., TOREK, 1. DECEMBRA TUESDAY, DECEMBER 1 1925. Premogarska stavka se nadaljuje. GUVERNER PINCHOT SI PRIZADEVA PRIPRAVITI OBE STRANKI DO POGAJANJ, DA BI SE DELO NA POLJU ANTRACITA ZOPET PRIČELO. •NJ in PRILJUBLJEN SLOVENSK* list v združenih drŽavah 'AMERIŠKIH, LETTWKXXXIV. H&rrisburg, P«. — Stavka na polju antracita dela že velike skrbi prevzetnim baronom. Odjemalcem trdega premoga kakor je videti ta stavka nič ne škoduje, kajti oni si pomagajo deloma z mehkim premogam in deloma z oljem. A operatorjem vroče postaja ko vidijo, da se z nadaljevanjem stavke uničuje njih industrija. Guverner Pinchot si prizadeva pripraviti obe stranki do pogajanj in naj bi se z delom pričelo. On predlaga, da naj bi sa^remogarji vrnili na delo takoj po stari mezdni lestvici, med tem časom bi pa zato izvoljeni odbor vodil pogajanja za višjo plačo. Prvi pogoj guvernerja je, da bi sa cena premogu ne zvišala, najsi potem iztečejo pogajanja tako ali tako. Vprašanje je sedaj, tako pravi Pinchot, ako se NEMČIJA PODPIŠE LO-CARNSKO POGODBO. ZASTRUPILA SVOJEGA OTROKA. Nemški delegatje prišli v London, da podpišejo pogodbo, ki so jo sklenili visoki državniki v Locarnu. Berlin. — Predsednik nemške republike von Hindenburg je uvidel, da ako hoče koristiti svoji državi in odstraniti zapreke, ki so še na potu ekonomičnemu razvijanju in skleniti z o-stalimi narodi prijateljstvo, namesto nakopati si Še- več sovražnikov, da odobri pogodbo sklenjeno v Locarnu. Slika nam predstavlja Mrs. Mary Keller iz Sandusky, Ohio, katera je priznala, da je za- Nacionalisti so do zadnjega strupila svojo sedemletno hčer- KRIŽEM SVETA. — Chicago, 111. — Policija je aretirala dva bandita od šestorice, ki so napadli avto Drovers banke in odšli s plenom $57,760. Za vsakega živega bandita je razpisana nagrada, kdor katerega ujame $2000, za mrtvega pa $3500. — Carthage, 111. — Med najbolj marljive ženske se šteje tukaj Mrs. Martha Frakes, katera je v devetih urah poleg tega, da je opravila vso hišno delo, pomolzla deset krav in natrgala 110 bušljev koruze na polju. Tudi rekord. — Los Angeles, Cal. — Glasovanje v Venice je pokazalo, da so prebivalci tega malega mesta za to, da se priklopijo Los Angelesu. Tako je pridobilo mesto Los Angeles 25,000 duš. — Washington, D. C. — ZAMUJENO ODLIKOVANJE ZA HRABROST. Iz Jugoslavije SKUPŠČINA ZAHTEVA ENERGIČNEGA ODGOVORA NA FAŠISTOVSKA ZLODEJSTVA. — ITALIJANI BI RADI POVZROČILI NEMIR NA BALKANU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. * * Charles G. Conn iz Los An geles, Cal., ki je služil v držav- nasprotovali pogodbi a vsi njih napadi so bili spretno od Predsednik Coolidge bo' obis- tjanski vojni kot poročnik je katerih namen je izzvati na----- ' --------- --------- kal dne 7. dec. Chicago, za kar pred kratkim šele dobil obvesti- Balkanu nemire, da bi imeli klh >lz^redov- Fantje so se naj- ______I_____________ že pripravlja govor, katerega lo, da je mu je bilo pripoznano priliko intervenirat in zadovo- prfvJ med .S!!30J s.prli' ko pa J*e biti od vlade, ki je določila de- ščini ker ji ona ni imela ničesar bo izvajal na letnem zborova- za njegovo hrabrost odlikova- ijiti svojo pohlepnost po slo- prišl? polic.ij? mirit' so složno legate, kateri so se podali v dati. » jnju ameriške farmarske zveze. nje. Poslali mu bodo srebrno venskih in hrvatskih pokraii- padli po njej' PoliciJa J*e stre- T___i -i , . ■ ti___/-«.»•• t T . i .. ...._____ _ J li'olo ;« f«; _____ Ogorčenj« v Jugoslaviji. j slovensko prošnjo in je seveda Nečuveni barbarski napad dobi! tudi slovenski odgovor. italijanskih fašistov na tiskar- _ , ° ,r. . no "Edinost" v Trstu je izzval Potres v ^o*1" Vl"»J«* *ore. ogromno ogorčenje ne samo v Dne 7* novembra <>*> 4. zju-političnih in parlamentarnih traj so č"tiH v okolici VišnJe krogih, marveč tudi v široki gore do Kočevia P°tres s pre-javnosti. * I cej' m°čnim bobnenjem, ki je Javnost že precej časa zelo po-' Pos^eznike zbudilo iz spanja. zorno zasleduje neprestane in- Ta potres je zabeležil tu<*i Po-trige italijanskih fašistov na *resomer v zavodu za meteoro- Balkanu in Mažarskem. V do- l0glJ0' Ako 80 ga oni' ki imaJ° brtj poučenih krogih se z goto- P°tresne tiskovine, čutili, naj vostjo zatrjuje, da so posled-) 3aV1JO to 2avodu- . nji krvavi dogodki na grško-' , TT bolgarski meji, na albanski sP°Pa° med vojnimi obvezane! meji in na Mažarskem v zvezi1 Jn P°,icJi° v S"1"*-s temi intrigami in da stoje za1 P°vodom polaganja prisege temi dogodki fašistični krogi, vojmh obvezancev v Sisku je došlo v gostilni Mikšič do tež- lahko zviša mezdo ne da bi sejLondon> da podpišejo zgodo-1 ko Elizabeth, ker se je bala, da bo otrok vedno živel v rev- povišala cena premogu. Predloga za pogajanja se je^ predložila zastopnikom premo-garjev, katerim načelu je John L. Lewis. Tozadevni odbor ima nalogo isto pregledati in se posvetovati o nadaljnih ukrepih. Kolikor se more soditi na prvi pogled, sta obe stranki nekako mrzli napram predlogi Pinchota, katera je bila_najbr-že skovana v Scranton trgovski zbornici ob njegovi navzočnosti. "Stojimo nasproti dvojni stavki," tako je dejal guverner. "Druga stavka je stavka odjemalcev, ki žive v negotovosti radi zaloge antracita in vedno višje cene." "Vedno naraščujoča vpora-ba nadomestil za antracit, bodisi v privatnih domovih, kakor tudi po tovarnah, v in izven države, resno ogroža antracitno industrijo in blagostanje celega okraja kjer se nahaja trdi premog." Glede nato, vidi Pinchot potrebo, da se s stavko tako preneha in predlaga sledeče: Prvi predlog, ki je najvaž- vinsko pogodbo, katera dal Bog, da bi rodila dober sad in prinesla narodom — mir. VELIKA P0Y0DENJ ¥ ITALIJI " MESTO PREPLAVLJENO. ZOPET BANČNI ROP. Banditi napadli Riverside First Grčiji. National banko in odnesli, — Kopenhagen, Dansko. — $5000; dočim je druga sku^ Minulo sredo so bili ob dan-pina oropala pisarno Ed- ski obali tako hudi snežni za-wards & Deutsh za $7000. meti, da so napravili veliko —0—" škode na parobrodih in štiri o- Chicago, III. — Štirje banditi sebe so našle žalostno smrt. _ V bližini 30 z revolvei'Jem v rokah prišli Brzojavna zveza je bila na Riverside First National potrgana. — Atene, Grčija. — Vsi vo- medaljo, sedaj ko je 81 let *tar. nah. Vse to fašisti odkrito pri- ljala in ** fante lahko» enega ditelji strank razun treh so r~ |__J znavajo. ----- setili premierja Pangalosa in vjatt« yi ini tj t?D K 1TPT IT ' Nedavno so na zborovanju v podpisali deklaracijo, da pri- FlUlA iLflUfl V rMHlilJl. Zadru sklepali o pohodu znavajo republikansko vlado v na pa težko ranila. ■o- Umrla .__. Balkan. Zato politični krogi J"e dne 4' novembra Marija Fu- Novi francoski nremier Br* , tembolj obsojajo pasivnost bel- » J^orovlce pri Št Jerne-rrancoslci premier Bnand---xt_ ______ju. Zapušča štiri nedoletne O- Je za zmerno vlado in izključuje iz kabineta komuniste in socialiste, kakor tudi nacionaliste. Pariz. — Novi francoski ka-vsa binet, kateremu na čelu je M. grajske vlade. Na zunanjega , . _ _ ministra so bile o vsem tem na- troke" Eden Je star komai 1 te~ slovljene interpelacije in vpra- den* Bila J'e dobra krš*anska šanja v katerih se navajajo konkretni slučaji. Vendar mi- žena. nistri ne smatrajo za potrebno odgovarjati. Parlamentarni krogi so mne- Aerodrom v Be I gradu. Vojno ministrstvo je odobrilo kredit 3 milijonov dinarjev preplavljeno je mesto Bagna- verflde J® Približno 12 milj za- reza, je oče v jezi zagrabil nož ra v Kalabriji. Tudi trdnjava padn0 od Chica«°- Roparji so jn zdravnika na mestu zaklal. Monteleone Di Calabria je ve-! P°J>e&n,h av1°- , ^ | — Chicago, 111. — "Pred le- liko trpela in je deloma razde-' »ru&a akupina banditev je ti sem imel svoj dom in druži-jana. Koliko je bilo človeških oroPa^a litografeki urad Ed- no. Zena mi je umrla. Sedaj Novi kabinet je sestavljen iz najzanesljivejših elementov v parlamentu — iz mož ki se žrtev še ni ugotovljeno. Na ti- zapustilo wards & Deutsch, kjer so odšli s plenom v znesku $7000. ko sem star me moj lastni sin meseca Ta več ne mara." Tako je dejal sOče prebivalcev ie....................., HH svoja domovi in so iskali rop sta.izvrsila dva bandita ,John Foster, star 82 let sosta-drugje zavetja. Poslopja ^ v [napravljena kot delavca Edi-^ovalcem v Reliance hotelu, dveh mestih razdejana, v več if0? kofnPaniJe in ker so jima nakar se je vrgel skozi okno in slučajih je hiše dobesedno po-|b;le «clvldno razmere znane bn na mestu rartev. metlo in jih prestavilo dalje, |sta vstopila v urad bas v tre- škoda je velika. ^notku' ko Je bancm sel lzroci1 Večje število malih parnikov je bilo v nevarnosti in par vlačilcev se je potopilo. Najhujše je pa bilo v Siciliji italijanskim barbarstvom. Zato'. J Ponesrečil vlada v skupščini soglasno mne- Je rudar Vozelj Franc na dnev" nie da se mora od vladp i™ nem odk°PU v Trbovljah pod- Zmernt Z RPrb" H« odtočen Odgovor im itali- m drug. Kot sprem- na irawmi. ~ | h,^ 1janska i2zivaJa ge večja je ljevalca vlaka, ga je pritisnila odločnost v javnosti, ki gre lokomotiva in ga težko poško- t> • j * u ^ preko teh meja in je enako boj- dovala na želodcu. Prenesli so Mr. Bnand je v soboto po- K . . J J , !f J v bolnico f__no razpolozena. Vedeti se mo- B uo,Dlco' ra, da tudi srbska javnost ne more trpeti Italijanov in bi se vsak energičen korak napram ne, kakršnih še ni bilo v fran coski vladi od volitev maja leta 1924. poldan uradno naznanil formacijo novega kabineta. Pri sesta-ivi je skrbno izbiral ministre in _t __ , j izključil skrajne levičarje; ko- — New York. — Po nepre- muniste in SOcijaliste in skraj- na ne desničarje; nacionaliste. Samomor. Rudar v Trbovljah, tem skupnim sovragom sprejel Rud^lf' stanu^oč P™ z največjim navdušenjem in bi m proge je na več krajev voda iz- nejši — cena premogu mora o- stati pri starem — z delom naj se prične takoj. Pogodbo, katera bo veljavna najmanj za pet let. na. Veliko škodo je povzročilo Določi naj se preiskovalni tudi v pristaniščih Trapani, Ca- odbor, ki bi bil ob enem tudi tania in Milazzo. razsojevalen in sicer iz dveh ... & . . . T7 v , . . . i Lisbon, Portugalsko. — Ve- mož od vsake strani; ti štirje',.. , . ... . . . .... „ j - 1 hko oseb je bilo ranjenih naj bi pa izvolili se nadaljnje tri. poslovodju zavitek, v katerem koncTjay* ceste"*^od brooklvn-;™C1°n*llSZe- ... bil popularen bolj kakor kate- P°d srce in si prere2a mrtuv -4 i^rsss,ž.iv,jenje ia\cev. isandita sta potegnila ■ oče, mati, sin in hčerka. Šofer v ^illJ.rev?!varje m ko je eden dobr°se je rešil. Nesrečna družina Kalabrija okraju. Železniške 1 pauzi1. Vsako krei??t° navzo-;je bila iz White Plaines. cih, je drugi pograbil denar, | _ Pariz. _ esca- Odbor, ki bi preiskal ako o- in škoda povzročena po poplavi je ogromna ko je razsajala ..... ... j, strašanska nevihta v tukajš- peratorji lahko povišajo mezdo . . . . XT , v , . , .... ! nem mestu in okolici. Na stoti- ne da bi pn tem povišali ceno preplavljenih, želez- Razsodba naj bi se . , . mska proga je razdejana. . podjedla in odnesla, telefonska |nakar. sta .^skoma pobegnila član takozvane "Storks ___„ in brzojavna zveza je potrga- !n se zgubila v poslopju. Kma- drille," je bil na mestu mrtev lo so ju g a videli, da sta skočila ko se je njegovo letalo prekuc-v avto s katerim ju je čakal to- nii0 s katerim je hotel pristati vans, nakar so jo neznano kam (na zemlji ko je letel v hitrosti odkurilL j 100 milj na uro. Bixot je v voj- Tretja skupina je pa napa-1 ni spravil k tlom 12 sovražnih dla blagajničarja United Elec-.]etal. tro kompanije na 423 S. Clin- __ Chicago, 111. — Eksplozi-ton st. in ga oropala za $1700. ja je nastala v Abbot laborato-Pohcija je aretirala le enega,' riju v North Chicago. Pričelo Louis Loucheurju, za kar je vzbudilo veliko zanimanja v finančnih krogih. Loucheur je znan kot drzen finančnik in Maurice Bixot, ekonom. Jaklič Cahunu na Tereziji, si je zabodel nož pod srce in si prerezal glavno je v nevarnosti. Vzrok je nesrečna premogu objavila po prfeteku šestih mesecev od dneva, ko se je končala stavka. Odbor, ki bi iznašel eno najboljših metod po kateri bi se preprečilo prenehanje z delom v bodoče na polju antracita. Tudi metodo, po kateri bi se več pridelalo z manjšimi stroški. Pinchot je naposled še dejal, da "naj bi operatorji ne pripo-znali v celoti unije." Tako je le na zadnje tudi Pinchot se izdal, da je proti premogarski organizaciji. o- — Chicago, III. — Albert Kiefer, star 57 let, na 1148 E. 75. St. je tako nesrečno padel na radiator, da je bil na mestu mrtev,_______ Pariz. — Od tukaj prihaja vest, da je življenje izgubilo sedem ribičev, katere je zalotil vihar na morju. Veliki parniki niso mogli iz pristanišča in o velikem snežnem zametu poročajo iz več delov Francije. SMRTNA KOSA. Umrla je v soboto dne 28. nov. od deveti uri dopoldne Mrs. Johana Hermans, na 1826 W. 22nd St., Chicago, 111. Pokojna zapušča žalujočega soproga in enega otroka. Pogreb bo danes (torek) iz hiše žalosti v cerkev sv. Štefana in od tam na Resurrektion pokopališče. Ostalim naše sožalje, ra-nji pa večni mir in pokoj. ki je na sumu, da je sodeloval pri temu ropu. je goreti, ogenj je uničil vso zalogo, a poslopje je ostalo skoro nepoškodovano. Škoda Skupina, ki zastopa novi kabinet kontrolira v zbornici 269 od 597 glasov. Sodi se, da bodo zmernejši elementi desnice in centralne stranke volile z vlado Splošno mnenje je, da je treba Italijanom odločno pove- ]Jubezen-dati, da, barbarskih preganjanj Kap je zadela Slovencev in Hrvatov v Italiji v petek, 6. m. m. ob pol 11. uri jugoslovanska država ne bo dopoldne v Šmartnem pri Litiji trpela. Umrli so v Ljubljani; STINNESOVO PREMOŽENJE je cenjena na $100,000. SE TAJA. Berlin. — Clairenore Stinnes, hčerka pokojnega veleindu-strijca in velikega bogataša v Nemčiji je obubožala in bila primorana zapustiti svoje dosedanjo bivališče in odsloviti več-| žilo 15,000 izdelovalcev oblek, ji del svoje služinčadi in se prej ker ni hotelo vodstvo neke veselit v manjše in cenejše pro-j like tovarne odsloviti sedem-store. Ker je bankrotirala Aga'najst uslužbencev, kateri niso Motor kompanija je njen brat pripadali delavski organizaciji. 15,000 MEHIŠKIH DELAVCEV NA STAVKI. Mexico City, Mehika. — Tukaj je izbruhnila stavka delavcev za oblačila. Delo je odlo- S. Helena Katarina Rupar, v četrtek ko se bo glasovalo za usmiljenka, 62 let. — Ivana ministrsko deklaracijo o poli- Šifrer, zasebnica, 71 let. — tični smernici. ilvan Štepec, posestnikov sin, 2 -o--mesca. — Marija Gorše, žena — Sioux Falls, S. D. — Dve upokojenega železniškega ču-oboroženi ženski sta napadli vaja, 74 let. — Maks Bratina, tukajšno First National banko sin pivovarniškega vratarja, 2 in z revolverjem v roki vstra- leti in pol. — Katarina Burja, hovale osobje in ko so si pri- bivša prodajalka, 52 let. — lastile malenkosten plen so pobegnile. Edmund Stinnes takorekoč o-bubožal. Njegov brat Hugo je vzel kar je še ostalo od premoženja očeta in organiziral Ako se delodajalci ne bodo pokorili zahtevam delavcev, bodo poklicali voditelji organizacij še druge člane, ki so zaposleni IZŠEL JE KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1926. Krasen koledar je in vsakdo, ki ga bo dobil ▼ roke, ga bo vesel. Koledar je krasno ilustro-van. Krasijo ga zanimivi, moj- Stanko Zupančič, sin mitniške-ga paznika, 1 uro. — Marija Lebar, bivša šivilja, 47 let. — Angela Trebar, novorojenka, 2 dni. — Ciril Šušteršič, delav-kin sin, 4 mesece. — Alojzij Bukovšek, rudar, 26 let. o Značilno. Italijanski generalni konzulat je poslal na tukajšnje stolno župnišče prošnjo, da se iz-stersko spisani spisi, povesti m-stavi za nekega Bacher Vik-razne razprave. Nekaj poseb-jtorja krstni list. Prošnja je bila nega je v letošnjem koledar ju1 pisana v italijanskem jeziku; premogokopno družbo s kapi-| po drugih tovarnah in s tem talom $6,250,000, a kakor pra-l onemogočali vsak obrat v državi poročilo, je kompanija za- vi Pueblo. dolžena več kakor je pa vred-' . _o— na- . ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" L.JS- iSt' * A ■ . . TA:'. kronika, katero je sestavil tako strokovnjaško prof. Rev. Pav. lin. Rojaki, sezite po njem! Stane 75c in se naroča pri: AVE MARIA, Box 443, Lemont, 111. Višek je pa, da se v naši državi zahteva od slovenskega urada, da izstavi krstni list v italijanskem jeziku! Naravno, da je sledil molk v odgovor in se je nato konzulat potrudil pisati; priljubljenega posestnika Antona Rozino, po domače Boštja-novega iz Male Kostrevnice. Denarne posiljatve. v JUGOSLAVIJO, ITALUO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše posiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene ra poSiljke ▼ dinarjih ta lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. _ $ 9.55 1,000 — Din. _ $ 18.75 2,500 — Din.__$ 46.75 5,000 — Din. _ $ 93.00 10,000 — Din. _ $185.00 100 — Lir ........ $ 4.70 200 — Lir__$ 9.05 500 — Lir _ $ 21.75 1,000 — Lir - $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se posiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko ml sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI v jugoslavijo IN SICER po poŠti kakor tudi BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO" VENSKO BANKO ZAKRAJŠBK A ČEŠAREK 455 W. 42nd St, New York, Nt Y, . ... MEHIKA NSK3 sto venec KANSKI i tloveniki list Slovenec U»t%«ovU0 6.00 5.00 Hie ftret and tke oldest Slo-▼eiytn newspaper In America. Established 1891, . Issued daily, except Sunday. Monday. sad tbe day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. /'Phone: Canal 0098. igra sam&J na sebi nudi vsakomur, kdor jo čita mnogo zabave in razvedrila, koliko razvedrila in kako prijetne urice je šele nudila igra "Babilon" Rev. B. A.: Drobtine iz stare domovine.! . J ^ BB Po svojem prihodu v Ameri- ni že tik nad naftimi glavami." Pyorana ko pred dyema tednoma se^| Pogledal sem ga v oči in sem D". u!,°_V _D™a,na H?meS je| obiskal uredništvo "Amerika*-' dejal: skega Slovenca." Komaj me je! "Gospod, vi ste vendar pre-g. urednik zagledal, je že začel hud črnogled 1" 45.00 2.50 Za celo leto Za pol leta Z* celolcto" Za pol Ista i i uu PO Z O R;—številka poleg Vašega naslova na Ustu snači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listo. Subscription: For one year _ For half a year__ Chicago, Canada and Europe: For one year--6.00 For half a year _ 3.00 bila napolnjena do zadnjega kotička. Pričujoči so z veliko pazljivostjo sledili posamez-Barberton ,Ohio. | CJushokn, Minn. nim dejanam. Naž prilubljeni Ker se je neki barbertonski. Dne 16. novembra t. h je bil organist in pevovodja Mr. M.- „Q „■ „nu1jflf Vn dopisnik v G. N. obregnil med v "Prosveti" štev. 26* priob-,E. Rakar je imen»p igral ulo-t^*™!** Z* d Ji JJ^ a. drugimi tudi v mojo malenkost čen dopis, "Kako je sv. Antonjgo graščaka pl. Trnovskega; 'se m DOPISI mine ga pomena ss hitro objavo morajo biti doposlani na vasj dsn in pol pred dnevom, ko iaide li»t-—Za sadnjo itevilkcu u js Čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brc« podpisa se ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office Stari dogodki se ponavljajo, — zakaj? v štev. 273 dne 20. novembra Kračar krače pajedel." Dopis njegov neprisiljen nastop glede veselice vršeče se 24. ok-|je pisal Joseph Ule iz Chishol- njegova domača beseda je tobra, namreč, da ni bilo pragma, Minn. Ker je namen tega močno ugajala vsim gledalcem. vilno poročano glede računov dopisa smešiti vero in verno Ravno v glasilu KSKJ. Kot v odgovor ljudstvo in pa duhovnike naj služijo sledeče vrstice. Ker je bilo po meni zastopa no dr. KSKJ. broječe 127 udov*( je bila moja dolžnost, da ja-, tona Puščavnika, ampak Bab vim članstvu glede finančnega na Polica. Res je tam vsako le prikazat grabežljive, zato tukaj nekoliko odgovora. Prvič ni vas Vrh, kjer je cerkev sv. An- tako je gdč. Mary Prime, ki je igrala ulogo Doroteje, pokazala, kako izvrstno zna oponašati vsako kretnjo, vsako stopinjo graščakinje pl. Trnovske. Gdč. Mary Anžlino-va, je kot njuna hči, si skušala uspeha omenjene prireditve in to sv. maša na dan sv. Antona pridobiti najprej nečaka Mak-v Glasilu je bil račun, kakorš-j dne 17. januarja, katere se sa potem kavalirja Frica, ki nega je tajnik pripravljalne-! udeleži veliko ljudi iz Staro- sta ji oba dvorila; tudi njena ga odbora podal na računski(trške fare, ne iz loške ker loške uloga, čeprav zelo težka, je bi-———— seji. Ako se je pa tajnik kaj j fare ni. izvrstno igrana. Največ sme- zmotil, da je po seji popravljal, Ni resnica, da delijo tako- ha in dobre volje je pa povzro-Zelezničarski kurjači in strojniki, ki so organiziram v svo- mu teg& ne zamerim> ker je bij zvane bule ali odpustke, to fra- čil Mr. Frank Matoh, ki je kot ji bratovščini so te dni imeli v Chicago svoj poseben sestanek, morda preveč zap0sljen, če je zo je Ule pobral iz "Prosvete" nečak Maks in kot hišni kava-kjer so se sešli zastopniki vseh lokalnih brančov te bratovščine pa pQ geji prejel ge kaj y ta na_ nekoliko, dni preje. Pravi tudi, lir Helene in Jerice najprej , iz cele Amerike. men ajj pja£ai ge kak dolg, za-|da deli te odpustke cerkovnik, zvodil na led obe, potem svoje- Namen tega sestanka je, da bratovščina odločno zahteva kaj ni tega objavil na računski kateri je čez glavo zaposlen s ga tekmeca Frica in graščaki-mezdno lestvico, ki je bila v veljavi v vojnem času. Sedanja seji ? I sprejemanjem darov za sv. An- njo in Majorja pl. Trnovskega pogodba, ki jo ima narejena bratovščina s železniškimi kom-1 Ponovno pa povdarjam, da tona Kračarja. Številni farani in nazadnje pa še zvitega gra-panijami poteče 1. januarja 1926. je popolnoma pravilno sklenje- od blizu in daleč prinesejo ačaka. Smeha ni bilo ne kon- .„. , • , -,, v no da se denar naloži tukaj na krače, saj duhovniki niso iz- ca ne kraja in gledalci so si kar Bratovščina je na svojem sestanku sprejela odločno reso- ba dokler ^ ne zftčne zJ birčni y darifih da]je pBe trebuhe ^^ ker je bUo vse :ijo, da se zahteva 12 odstotkov povišanja plač, ka* jim je bi- , . T . . .. . ■ prigovarjati, naj vzamem pero v roke in napišem naj kaj pri- sem branil z izgovorom, da &e vem, kaj bi bilo pripravno, mi je dejal, naj opišem svoje vtise o razmerah v stari domovini, češ da bi tak spis bravci "A.S." prav radi imeli. Govoril je nekako tako kot bi hotel reči, da vsak ameriški Slovenec čuti v srcu s pesnikom: Beseda sladka: domovina. . • In da se poleg tega več ali manj godi vsakemu tudi tako — zlasti v sedanjih razmerah — da nehote zopet vzklika s pesnikom: Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine. . Zavoljo takega prigovarjanja se nisem mogel dalje ustav-1 Nasmehnil se je in dejal: "Bo,g vas ualiai! Toda predolgo že opazujem to kolobo-cijo okoli sebe. Vi ste mlad in seveda vidite več svetlobe o-krog sebe, nego nas eden. V daljnem svetu se vam bo oko razbistrilo in boste gledali od daleč drugače na naše razmere nego jih gledamo vsi skupaj od blizu. Želim, da gledate pazljivo in vidite dobro. Pa nam kaj poročajte o svojem gledanju. Sicer pa pustiva to razmišljanje, prišli ste vendar na slovo. . Tako je sodil o razmerah v domovini ta dobri, v razmišljanju osiveli gospod. Če je res črnogled, kdo bi mogel za gotovo reči —? 1 učijo, aa se zanteva uowkov f0™1"1'? p^c, *ar j.m j e ^ y j jubljani dom za slepce ko je neko leto nov cerkovnik res za G**. T M. Tr- lo po vojni odvzeto m sicer nekaj leto 1921 in zopet leta 1923. ^ kakm. ^ se začng z deIom nastopil službo in kako so ljud- ček je imela ravno tako težko Zahteva po povišanju se1 opira na življenjsko draginjo, ki se naj omenjena svota pošlje je pet jerbasov krač napolnili ulogo kot njena tekmovalka v tem letu resnično naredila velik skok naprej. Stanovanja, na tozadevni odbor v Ljublja- in jih postavili pred altar, po gdč. Anžliuova. Kot majorjeva krompir, premog, obleke in vse drugo se je precej-podražilo, a no. To je bilo sklenjeno po za- maši, ko je pa duhovnik odšel hči Jerica nam je v najjasnej-delavstvo prejema temu primerne nizke plače. stopnikih na računski seji na zajterk, da jih je pa cer- ših barvah podala karakteristik , j (na kateri so bili zastop- kovnik ukradel in potem rekel, ko mlade plemiške hčerke. Ci- Kaj bodo železniške družbe na to zahtevo, od^vonle se za j ^ dru-tev) na se da je sv. Anton Kračar po- sto nasprotno od pustolovca enkrat se ne ve. A gotovo je, da nekaj bo treba ukreni ti Vse ^^ dft ^ denar od ^ jedel. Toda g. Ule to ne bo Maksa se je vedel kavalir Fric, druge bratovseme raznih drugih ze eznicarjev so obljubile so- Ljublja- držalo, kar ste vi napisali, da Mr. F. J. Drassler, nasproti _ ■ . , . . . . . , . . . .. . lidaino podpurati nastop in zahtevo kurjače v in strojnikov. J ^ J !. . , J X1J. ho„f_ hflli ti^i««? Tori,i. i io nai kraj, sem med drugim obiskal da požene kal m obrodi ob svo- no. Govorilo se je, da se posije, boste bolj natančno poučeni in Heleni in Jenci; dvoril je naj- t častitliivevra irosood? *iem času obilo sadu " Da bomo vkratkem čuli to staro pesem smo mi že večkrat toda ne kedaj! Toliko v pojas- znali resnico, evo Vam bol jih prej Heleni tako prepričevalno, ®iare«a casuujivega gospoaa, jem času oDiiosaau. j ... t -j . j A . J . v j ii . „ , . - da se tudi od njega, ki mi je bili "Prijatelj, ti si velik opti- povdarih . In neovrgljiva resnica je, da se to dogaja samo za- nilo tajniku pripravljalnega podatkov. dokler ga ni Maks potegnil zal , .f .AL;Df xjn a;k^s o ; . _ J ___,» j ... J , \r„j _ • i v, . . , . . v. I vedno naklonjen, prijateljsko, mist. Bil si m bos menda na ve- to, ker nima mhce kontrole nad raznimi venžniki, ki navijajo odbora. I Med Babnim poljem in loško nos m se je nvoral nato zateči . K J . ... _ Ni moj namen ŠW debati-^oMno ,eži v^ca Babna Poii- k Jerici pa tudi tu ni ime. gresteT SreeenJ^h^uga^0 ° ^^ Ijati in sem — obljubil. Obljuba pa dela dolg. Torej j Stopil sem na slovo k prija-mi ne kaže drugače, nego da telju od mladih nog. res primem za pero in pišem . .j "Bog s Teboj, v Ameril^se j Nikakor si ne domišljujemJ odpravljam/' da bom podal izčrpno sliko ali "Sem že slišal. In sem že več-poročilo o razmerah v domo- krat mislil: škoda te je. Ško-vini. Za tako nalogo bi bilo tre- da je vsakega med nami, ki žaba natančnejšega poznanja pušča domovino v teh velikih razmer in resnega študija o dneh, ko zidamo in snujemo resničnem stanju. Toda neke bodočnost, ki bo lepa in velika, svoje vtise ima seveda vsak člo- Nikogar ne moremo pogrešati vek in če je res, da utegnejo pri delu za to mogočno stavbo koga zanimati, naj bodo zapi- in kdor nas zapušča, pusti za sani in naj romajo med ameriš- seboj vrzel, ki je takorekoč neke rojake. j nadomestljiva. Res sedanjost * * * ! ni prijetna, toda seme, ki ga Preden sem zapustil stari vržeš v zemljo, mora strohneti. visoke cene živijenskim potrebščinam itd. Kakor hitro dobe delavci kak priboljšek pri plači, že skočijo nanj verižniki z novimi višjimi cenami. In delavec je zopet tam, kjer je bil. Kar mu po trdem dolgem boju kapitalistični delodajalec primakne, mu to nagloma požro številni verižniki. Tako se ponavljajo stari dogodki leto za letom na škodo delavcev. rati pa vendar se mi je zdelo ca. katera šteje okrog 15 his. če, čeprav se je vedel kot gen smešno,- ko dopisnik sprašuje, tam i« tudi cerkvica sv. Anto- tleman . Njegov nastop je bil kaj je dobrega naredila K. S. na- P* v vasi Vrh, ker Vrh zelo galanten in kavalirski. K. J. Nato naj odgovorijo dru- *ma cerkev sv. Tomaža. Na dan Vso pozornost zbranega občin-gi, ki so bolj zmožni, kakor sv- Antona Puščavnika dne 17. stva je vzbudil major pl. Tr-jaz. Povem le da sta bila na o- januarja vsako leto je na Babni novski. ko se je prikazal na Borba med elektriko in plinom- kdor more!" [ Tako je vzkliknil. \ To izjavo sem vzel najprej s šaljive strani in sem dejal: i "Torej blagrujete me? Ali m en jeni veselici z veliko ude- v cerkvi sv. Antona sv. odru. Njegova korenjaška po- hr'^p^cen^šel7 da sem vsaj ležbo zastopana 2 društva K. maša, katere se udeleži dosti stava, njegova bleščeča unifor- Wdeset jet miaj||»» S. K. J. ki štejeta skupaj 236 Jjudi, kateri tudi prinesejo raz- ma in njegov gromoviti glas je poteze na . ovem obrazu članov(ic) in pretežna večina llcne darove za cerkev, ne du- izdatno pripomogel, da jo ime so ostcilc resnobne cl&si 19 vi** teh je tudi pomagala do zaže- hovnika. Pred cerkvijo so po-, lo občinstvo vtis, kakor da vidiidel ^ ^ hočem šaliti Zato lejenega uspeha! Kar je pa K. stavljenf jerbasi. v katere ljud-, pred seboj res majorja bojevi-j^ fllHi nn Družbe, ki lastujejo industrijo elektrike in plina si posta- s. K. J. storila še drugega za polagajo svoje darove kot te armade iz predvojne dobe. jajo čezdalje večji tekmeci. Doslej so trdili, da imata elektri- narod naj dopisnika samo krače, rredivo in druge stvari. In jr. Seb. Trampush, ki je igral Tudi poteze njegovega izraza so dobile britek izraz. "So, da, seveda so! In ti jim verjameš in obračaš domovini hrbet in bežiš iz njenega naročja. In si pri tem domišljaš, da si našel pravo pot in se globoko v srcu takorekoč smeješ nam, ki ne iščemo sreče in blagoslova drugje ko v domovini. . Vprašujoč pogled sem mu I , vrgel v oči in ga nisem odmaknil. , ^ ka in plin oba dovolj prostora na svetu in da njih delokrog, oz. vprašam, zdržuje krasne kato- maši se pa vrši pred cerkvi- majorja, nam je pokazal, da uporaba elektrike in plina nima nikakega konkurenčnega zna- liske katedrale,7 cerkve, šole, javna dražba, na tej dražbi ima izboren igralski talent, ki čaja, ker baje imata elektrika in plin vsak svoje posebno polje in da se le tu in tam križata, kar je pa malega pomena in sploh ne pride vpoštev. Da pa te trditve ne drže, kažejo zadnji časi dovolj jasno. V industriji plina je zavladala nervoznost, ker v bližnji bodočnosti preti resna konkurenca od strani industrije elektrike. Vsi vemo, kako -električna razsvetljav^ spodriva plinsko razsvetljavo. Električna luč je vse nekaj drugega, kfckor luč, kjer gpri plin." Električna luč je čista, ni nevarnosti za zadu- semenisca, bolnišnice, sirotišni- se prodajajo darovane stvari, ce in razne druge dobrodelne Denar, katerega se zato dobi zavode? Ali ne pomagajo pri- 2re pa cerkvi. S tem pa nima tem tudi člani KSKJ. Kaj do-;mežnar ne duhovnik ničesar sem tudi jaz pustil stran in sem dejal: "Vaši izjavi se čudim. V teh letih človek navadno ne želi "Oprosti. Rekel sem preveč, več v širni svet." Verjamem, da te ne žene se- ^ "Je res. Toda: v razmerah, bičnost po svetu. Toda zdi se kot Frico'v sluga Franc,"potem kakor dan ^^ * Kace Je pn nas> nego je bllo No> pojdit seVeda pojdi — v Igra "Babilon " katero smo nekda-*- Človek v mojih letih božjem imenu. V tujem svetu imeli priliko občudovati, je edi- se ne more sprijazniti s temi se ti bo odprl razgled in poglo- N.??? cerkveni klučarji. Denar se pa Sploh pa je zelo neumestno Porabi za stroške na cerkvi. To devati v javnost take stvari, Ule Je resnica. Nikakor ni le-kakor n. pr, če se kje na ka- P° za moža, kateri je prekora-kem dvorišču golobje ali ko- 40 ,et' da namenoma laže. bitve, kakor je pri plinski. In kakor je tu, pri razsvetljavi upo-! koši kaj pokavsajo, pa hitro v Verjemite, da s tem se samo raba elektrike udobna., bo prav tako udobna tudi pri kuhi in j javnost. Po takih dopisih bi smešite ter ste si pridobili ime gretju. Gre se samo zato, da se najde cenejšo pot za proizvajanje elektrike in vsakdo bo rad segel po električni peči za kuho in gretje. Zakaj pri električnih pečeh je-snaga, ni nevarnosti za zadušitev, kakor je ta nevarnost pri plinskih pečeh. Kratko peči na elektriko nudijo največjo udobnost. » _ Brezdvomno je gotova stvar, da bo elektrika v doglednem času spodrinila tudi plin v kuhinji in pri drugih uporabih. Odločevala bo le cena. kdo sodil, da je Barberton v " kračar," ker pod tem imenom Mehiki, kar pa ni res, ker je vjVas bomc^ sedaj poznali. TaW Ohio in je vse allright in tudi na veselici dne 24. oktobra je bilo vse O. K. ter si želimo še enakih sestankov. Pozdrav vsem, katoliškim listom pa lep napredek! Zastopnica dr. št. 111, KSKJ. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA. zvane "Bule'* pa tudi sebi prihranite. John J. Sterle. -o- Cleveland-Collinwood, O. V nedeljo dne 22. novembra je priredilo Katoliško Izobraževalno Društvo v Collinwoodu dramatično igro "Babilon"; že na te vrste izmed vseh iger, ki so se še kedaj igrale pri nas v Collinwoodu. Kat. Izobr. Društvo vodi spretno in uspešno naš neumorni kaplar^Rev. Milan SI a je. Nedeljska prireditev nam je pokazala, da je - Rev. Slaje zadel pravo struno, ko je ustanovil omenjeno društvo, katero je vzgojilo tako spretne igralce. Kat. Izobr. Dr. pa se groznimi novotarijami in si že- bil pogled, imej vedno odprto li nazaj starih časov ali pa kos ako tudi za nas v domovini, tujega sveta, kjer bi bilo dru- imej še bolj odprto srce za nas, gače, vse drugače. . pa pridi zopet in povej, če ni Nisem vedel, kaj bi odgovo- bila moja sodba ob tvojem slo-ril. Obraz mu je kazal narav- vesu resnična. . nost bridek izraz in malce sva1 Tako je sodil o razmerah v stopila enkrat, dvakrat po so- domovini mlad mož, poln ogi-e-ki- ,vejočega ognja in jakih sil, ki Veste, mi drvimo nasproti ženei° na upa polno delo. neki dobi, ki bo postavila vse I Kd.° W mogel reci, je li ta ne ponaša lahko samo s svojim na glavo, kar je bilo nekedaj saIrro votel utrinek na dramatičnim oddelkom, tem-,in je še našemu srcu sveto — nebu, ki zablisči v noč in ga ni več tudi z godbenim odsekom; :in takrat nam in naši domovini (vec na °^zoriu* • (Dalje na 3. strani.) gorje! In to gorje je blizu, ako j (Dalje sledi.) KAKO VELIKE SO PRAVZAPRAV ZDRUŽENE DRŽAVE? Ako razširimo ta kot s tem, da k New England u dodamo še državo New York, dobimo površino, ki je skoraj enaka oni I-talije. Ako potem še dodamo polovico države New Jersey, dobimo površino Velike Britanije (z Irsko vred) ali Rumunske. Ako pa dodamo ves New Jersey, dobunq približno Poljsko ali Norveško ali Finsko. Razširimo ta kot še dalje in dodajmo še državo Pennsylvania, tako da imamo sedaj to skupino: New England, New York, New Jersey in Pennsylvania. Skupna površina bp skoraj enaka oni Švedske ali Ukrajne. skupini držav, namreč New England, New| York, New Jersey in Pennsylvania, dodamo dve mali državi Delaware in Maryland. Nemčija je, z drugimi besedami, tako velika kot severe-vzhodni kot Združenih Držav, ki se razteza od kanadske meje in velikih jezer tako daleč proti Jugu in zapadu, da vključuje Pennsylvanijo in Maryland. Ako k tej površini dodamo še državo West Virginia imamo površino Francoske, vštevši Alsaško-Lorensko. Kar se tiče Španjske, ta dežela stoji giede površine ravno sredi med Nemčijo in Francijo. Najbolj obsežna dežela v Evropi je seveda Rusija. Vkljub vsem onim pokrajinam, ki jih je predvojna Rusija zgubilat moskovska vlada- še vedno kontrolira ozemlje v Evropi, ki je le za malo manjše kot polovica Združenih Držav, vštevši Alasko in oddaljene teritorije in posestva. Ako se pa oziramo tudi na ogromno rusko ozemlje v Da si predstavimo površino Nemčije, ka- je danes, je treba, da k tej zadnji Aziji, potem znaša skupna površina Zveze Sovjetskih Republik dvakrat več kot površina Združenih Držav v najširšem zmislu. Evropa ima neke mikroskopične državice, in vojna je to zbirko pritlikavih državic povečala še za eno novo. Najdrobnejša izmed teh državic je kneževina Monaco Montecarlovega slovesa. Je skoraj šestkrat večja kot Central Park v mestu New York. Republika San Marino je osminka mesta New York, dočim kneževina Lichtenstein bi se dala primerjati z distriktom Columbia, ki zavzema glavno mesto Združenih Držav, Washington. V primeri s temi državicami je svobodno mesto Gdansko, nanovo skovana državica, že pravcat velikan, kajti je tako obsežna kot ves metropolitan-ski okraj mesta Chicago. Naša najmanjša država, Rhode Island' se daje prav dobro primerjati z veliko voj-vodino Luksemburško. Holandska, ki je le malo večja kot Belgija, ima približno enako površino kot država Maryland. Iz Danske, ki je le za tisoč kvadratnih milj večja kot Švica in za ravno toliko manjša kot Estoniji, bi napravil tretjino države New York. Avstrijska republika ni večja kot South Carolina, in Litva — ki je le malo večja kot Irsko — je velika kot država Maine. Madjarsko in Portugalsko imata isto površino in komaj dosegata veličino države Indiana. Kentucky odgovarja Bolgarski in Pennsylvania Grški, V »državi Iowa živi mnogo Čehoslova-kov; oni živijo tam v državi, ki je ravno tako velika kot Čehoslovakija. Jugoslavija na drugi strani ima enako površino kot država Oregon, oziroma državi New York in Pennsylvania skupaj. Italija, Romunsko, Poljsko, Norveško in Finsko so skoraj iste površine. Razlika med Italijo, najmanjšo državo v tej skupini, in največjo, Finsko, znaša približno 8000 kv. milj (skoraj površina države New " ' n ■ " i ■ i ■ - r. , ; ~ , '- Jersey). Povprečno se vsaka izmed teh držav daje prav dobro primerjati z državo New Mexico. Švedska je dvakat večja k(?t Utah in ravno taka je Ukragna, ki je sedaj zvezna republika v Zvezi Sovjetskih Republik. Nemčija je ravno tako obsežna kot obe sosedni državi, Colorado in Kansas, skupaj. Španska je za 9000 k v. milj (enako površini države New Hampshire) večja kot Nemčija. Francoska je druga največja država v Evropi, dasi njena površina tvori le deve-tino evropske Rusije, in je le malo manjša kot trojica vzporednih držav, North Dakota, South Dakota in Nebraska skupaj, oziroma le za malce večja kot skupna površina držav Wisconsin, Illinois, Indiana in Michigan. Največja država Unije je Texas. Njena površina je tako velika kot pna prejšnje avstro-ogrske monarhije s predvojno Romunsko pridano za nameček. (Dalje sledi.) ______ • *! Tvoj nedeljski'tovariš. Rev. J. C. Smoley. i TEDENSKI KOLEDAR. i Sin božji. Toda on je hotel, da 2. adv. — Jan Krst. je več bi njegovi učenci slišali to reško prerok. Mat. 11. j itfco iz u&t Kristusa samega, da 6 Nedelja — Nikolaj opat. bi to resnico slišali iz Gospodo- 7 Pondeljek — Ambrozij, vih ust tudi množice, ki so bile nadškof. (okoli Kristusa Gospoda zbra- 8 Torek — Brezmadežno ne. Spočet. B D. M. } In Kristus je dal , odgovor. 9 Sreda — Levkadija, dev. Odgovoril je točno in jasno; muč. | rekel je: "Povejte Janezu, kar 10 Četrtek — Melkijad, pap. ste videli in slišali. Slepi vidijo, »n muč. i kruljavi hodijo, gobavi se oči- 11 Petek — Damaz, pap. ščajo, gluhi slišijo, mrtvi vsta? 12 Sobota — Sinezij, ranč. jajo od mrtvih." Na svoja dela se skličuje Gospod! Da, njegova dela govore! Prerok Izaija je prerokoval o bodočem Qd- Si li Ti tisti, ki ima priti,! rešeniku: "Bog sam bo prišel ali naj drugega pričaku- in vas rešil; takrat se bodo od- DRUGA ADVENTNA NEDELJA. prle oči slepih, ušesa gluhih se bodo odprla. Kakor jelen bo jemo? Mat. 11, 3. Sv. Janez je poslal k Kristu- poskočil kruljavi in razvezan su svoje učence, da bi ga vpra- bo jezik rautastih." Vse to se šali: "Ali si Ti tisti, ki ima pri- je spolnilo pri Kristusu; s samo ti, ali naj drugega pričakuje- besedo, s samim dotikanjem je mo?" j vrnil slepim vid, mutkstim je- Je to važno vprašanje, lahko zik, gluhim sluh, vzbujaj mr-■^rečemo, najvažnejše izmed tve. . . take stvari je mogel de-vseh vprašanj naše sv. vere lati edino le Bog sam; kdo je Ali je Kristus Sin Božji in Od-| torej Jezus Kristus? Dela, ču-rešonik, ali ni. Če je, potem je^deži, na katere se sklicuje, vse sveta, večna resnica, kar je nam pričajo, da je on Sin božji. Očetovem imenu, pričujejo o če je res Sin božji. Bil je to levi NAM BOLJ UGAJA HRANA meni: Jaz in Oče sva eno." Na razbojnik. Bogokletno je rekel V RESTAVRACIJI. svoja dela se torej sklicuje; na proti Kristusu: "Ce si Ti sin Chicago, 111. — Jetniški paz-veiike čudeže, katere je storil božji, pomagaj sebi in nama!" nik Patrick Nash je bil na gla-javno pred vsemi ljudmi, ki so Preklinjal je Boga! In taka bo- su med jetniki na New City po-pričevala, da je On Sin božji, gokletstvfi vidimo in sKšimo še staji. Hot izboren kuhar. Trije Farizeji so seveda ost;ali za- dandanes proti Kristusu: Stori jetniki, ki so bili skupaj zapr krknjeni, niso hoteli verovati; naj kak čudež, pa bomo tudi mi 80 8a nadlegovali, naj se jih kdor noče verovati, temu ne verovali! Če mu pusti Kristus asI*»il; in jim pripravi kaj za je-pomagajo nikaki dokazi; zato preganjati Cerkev, sramotiti 845• Obljubiti so morali, da se jih je pa tudi Kristus, ko so pri- vero, sramotiti duhovne; vsta- b°do mirno zadržali, nakar jim šli k njemu prav hinavsko, da ne naj ,objavi naj se, Če je Sin bo Prinesel kaj dobrega za pod bi storil kak poseben čudež: Božji in reši Cerkev in vero!. . .-zob. Ko se je paznik odstranil "Učenik, mi hočemo videti zna-' Kaj pa je Gospod razbojni- in šeI v kuhinjo, so vsi trije'jet-menje od tebe," kratkomalo ku odgovoril ? Nič, čisto nič. .. niIti vzeH slovo od ječe, pustili odbil in rekel: "Hudob ni in m tak molk je najstrašnejši so Pa na postaji listek sledeče prešestni rod zahteva zname-Jodgovor. . . Komur Kristus več vsebine: "Nam bolj ugaja hra-nje, pa mu ne bo dano drugo ne govori, ta je že izgubljen. na v restavraciji." znamenje kakor znamenje pre-1 To sem vam, prijatelji, danes roka Jona. Kakor je bil Jona v hotel pokazati iz sv. Pisma: truplu velike ribe tri dni in tri Kaj nam odgovarja Kristus na noči, tako bo sin človekov v vprašanje: Kdo je? Ali je Sin srcu zemlje* tri dni in tri noči." ;bo$ji ? Gospod je nam dal na Tu opozarja Kristus na svoje to vprašanje jasen in točen od-vstajenje od mrtvih kot dokaz' govor, njegove besede izklju-za svoje božanstvo, in s svojim čujejo vsaki dvom. Ohranite si vstajenjem je tudi dokazal, da torej to vero v Kristusa, Sina == —■ učil; če pa ni, pfazna naša vera, prazno naše upanje. je Sin božji Ali je Kristus Sin božji, je vprašal Gospoda samegi. veliki duhoven Kajfež. Znan je vam dogodek. Veliki svet judovski se je sešel, da bi sodil Kristusa. Tu je naenkrat vstal veliki duhoven Kajfež in rotil Kristusa: "Zaklinjam Te pri živem Bogu, da nam poveš, si li Ti Kristus, Sin božji?" To vprašanje je bilo nezmerno važno. Iz ust Kristusa samega je bilo treba slišati, koga tu ljudje sodijo; iz ust Kristusa samega je bilo Nadalje je vprašal Kristusa, če je res Sin božji, hudič sam. Ali je Kristus Sin Božji in Pristopil je k njemu v puščavi, Odrešenik ali ni? Koga bomo ko je bil lačen in mu rekel: treba očitno povedati, kdo bo vprašali? K komu bomo šli, da "Če sj Sin božji, reci, da naj bo- trpel na križu, da bodo ljudje bi nam odgovor dal na tako va-| do ti kameni kruh." Kristus te- , vedeli to do konca sveta. Zato žno vprašanje ? K nikomur dru- ga sicer ni stori!, ampak zavrnil j je Kristus slavno izjavil: "Ti L-il-n1- VridiioM coma. islfllSniOVPO 7 Kosorlomi • "Mn nr o vi a Tn^ o n/tvam vom Božjega; zdihujte pogosto k Gospodu s Petrovimi besedami: "Gospod, k komu pojde-mo? Ti edini imaš besede več-i nega življenja. Mi smo verovali in spoznali, da si Ti Kristus, Sin živega Boga." Ta vera je vaša svetloba, to svetlobo oble-cite, v tej svetlobi ostanite stanovitni do konca! Amen. SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI. OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU!" gemu. kakor k Kristusu same- skušnjavca z besedami: "Ne mu! K temu Kristusu, katere- samo od kruha živi človek, am-mu je rekel apostol Peter tako pak od vsake besede, ki priha-krasno :"Gospod, k komu poj- j a iz ust božjih." Prijatelji, ali demo ? Ti imaš besede večnega ne ravnajo še danes ljudje rav-življenja!" Kristus, Svet v svo- no tako? Pravijo: Ko bi mi ti, jem življenju, svet v svojih be- Kristus, dal premoženje, daljin Kristus je sedah; njegove besede niso ni- srečo, ko bi mi kogar slepile in goljufale, — da še več, svoje besede je potrdil z raznimi čudeži, tako da je rekel farizejem : "Če nočete verovati meni, verujte mojim delom." NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil IVahčičcvo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. ^ HH Bruslin tinktura zoper sive lase. od ba." In Ves zbor je pričel nato katere postanejo lasje popolnoma na-kričati: "Ti si torej Sin božji?" urni Da,ie imam uspepia zdravila, kot za rane, opeklin^, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate praviš. Toda povem vam, da od tega časa bote videli Sinu človekovega sedeti na desnici božji in prihajati na oblakih ne- odgovorni : "Vi takprekoč iz pravite, da sem. |pike in prahute na glavi, za revmati kamenov napravil kruh, pa bi I Tako je torej Kristus pred ,xcm ali kuri« oči, bradovice. vrjel v te, da si Sin božji. Daj svojo smrtjo pod prisego tako>"*br« v£žT mu"*™ mi vse, česar si želim, pa bom rekoč izjavil, da je Sin božji. I denar. Pišite takoj po cenik, Ka po-veroval v te. Ljudje niti ne slu- In kar je tu proglasil, to se jemljem zastonj tijo, kaka zlobnost tiči v takih potem pokazalo ob njegovi JAKOB WAHČIČ. besedah. Gospod pa pravi tudi smrti: ko se je zemlja tresla, Kaj pravi torej Kristus sam -takim ljudem: "Ne od samega solnce'zatemnelo, ko so pokale o sebi? Ali je Sin Božji ali ni? Dal nam je na to vprašanje jasen odgovor, katerega hočemo danes premišljevati. * * * Bilo jih je mnogo, ki so vprašali Kristusa samega, če je Sin Božji, in vedno je na to vprašanje odgovoril. Prvi, k? so ga vprašali, so bili, kakor nam pove današnji evangelij, Janezovi učenci: "Ali si Ti tisti, ki ima priti, ali naj drugega pričakujemo ?" Janez jih je poslal k Gospodu s tem vprašanjem; ne morda radi tega, kakor da bi sam ne bil veroval v Kristusa, Sina Božjega — vsaj je nam znano, kako je glasno oznanjeval v puščavi: "Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta; vemo, kako je pri krstu v Jordanu slišal glas iz neba: "Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam svoje dopadajenje"; vemo, da je Janez veroval, da je Kristus 1436 E. 95th St. Cleveland. Qfaio Vsakovrstne BOŽIČNE JASLICE imamo na razpolago in jih Pošiljamo v vse dele Združenih držav. Stoječe figure: * St. 1, mala skupina $2.75 " 2, sred. skupina 5.00 " 3, vel. skupina.... 9.00 VeKkcst 3% inč.......OSc 6 inč.......25c 91/a^inč.......50c Papirnate jaslice: 12 inč...... $1.50 posebno krasen iz* delek .................. 1.50 posebno krasen izdelek, večji ........ 1.50 Božične razglednice, izredno lepe nabožne slike, ducat 30c, 100 razglednic $2.00. Trgovcem in prekup-cem posebne cene. AMER. SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. PES POVZROČIL SMRT SVOJEGA GOSPODARJA. Chicago, III. — Gustav Alvin Johnson, 7729 Euclid Avenue, preddelavec Schulze Baking kompanije, je šel po noči z revolverjem v roki v klet, ker je žul nekak šum in je mislil, da 30 roparji. Njegov pes je pa skočil na njega, kakor je to večkrat storil, Ho se je* Johnson z njim igral, a nesreča je pa hotela, da baš v tistem trenot-ku je obrnil revolver proti sebi, ki se sproži in ga smrtno rani. Njegova soproga ga je dobila mrtvega v kleti. -o- " Iz podzemskega Beograda. V Beogradu je hila odkrita neka stara tajna jama. Ob priliki kanalizacijskih del pri vojaški zgradbi na obali Save so delavci naleteli na globoko jamo. Zbralo §e je mnogo delavcev, vojakov in oficirjev. Neki podoficir se je na vrvi spustil v globočino, za njim pa še mnoge druge^ osebe. Odkrili so neko stavbo z visokimi oboki, zgrajeno iz opeke; ta prostor je služil kot križišče za razne podzemske hodnike, ki pa so deloma zasuti. Ti skrivnostni (hodniki stare beograjske trdnjave se bodo sistematično raziskali. Zanimivo razkritje je sedaj glavni predmet dnevnih razgovorov v vseh slojih beograjskega prebivalstva. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje 2. strani.) godbeniki so nam pod vodstvom g. Lisjaka zasvirali med odmori živahnih koračnic tako da je bila cela zabava v pravem soglasju. Vsa čast Rev. Sla je-tu, ki se tako požrtvovalno trudi na društvenem polju. Karol Skebe. -O——— Povejte trgovcu, da ste videli njegov oglu v "Amer. Slovencu*', s tem veliko koristite Kstu! NA PRODAJ PIANA! Ker se preselim iz mesta prodam fino kakor novo mahago-ny "player piano", ki je veljala $600.00 za polovično ceno. Zanesljivi stranki tudi na o-broke. Več se poizve na: 2636 S. Kedzie ave., Chicago* IU. ANTON WENCEL naslednik Frank Grill-a lSlS^WEST 22nd STREET Chicago, ill. Ilazvaža mleko ua dom točno vsaki dan. Edin« slovenska mlekarna. — Slovenci podpirajte slovensko podjetje. SLOVEČI "METNIŠKl FOTOjSRAFIST kruha živi človek, to je ni tre- skale, ko so stotnik in ostali ba, da bi moral biti človek sre- pod križem stoječi vojaki spo-čen na svetu, da bi mogel ve- znavali: "Resnično ta je bil Sin rovati; kdor hoče za menoj pri- božji!" ti, naj zatajuje samega sebe,' Bil je pa še eden, ki je tik vzame svoj križ in hodi za me- pred smrtjo vprašal Kristusa, noj!" Hudič pa ni bil zadovoljen,' da ga je Kristus tako zavrnil, zato ga je vzel s seboj v sveto mesto, ga postavil na vrh templja in mu dejal "če si Sin božji, spusti se doli! Zopet ga skuša, če je res Sin božji. In tu mu je Gospod jasno povedal: "Ne skušaj Gospoda, svojega ga!" Kristus, Sin božji • resnico je slišal hudič iz Gospoda samega. Tretji, ki so Kristusa vprašali, če je Sin božji, so bili. farizeji in pismarji. V templju so ga nekoč obkolili in vprašali: Povej nam očitno, če si ti Kri-i stus!" In Gospod jim je odgo- Kapital in voril: "Govorim vam, pa ne ve- $300,000. Ou rujete. Dela, katera delam, v L e. E. WILSON, predsed. Bo-- to ust NAZNANILO IN ZAHVALA S tnžntm srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila skrbnega soproga in očeta Antona Slapnik v najlepši moški clobi 45 let. Preminul je po tridnevni bolezni dne 9. novembra t. !. Rojen je bil na Vranskem, Spodnje Štajersko, kjer . tudi zapušča dva brata iti tri sestre. Tem potom se najtoplejše zahvaljujemo jca vse šopke in vence, poslane od sorodnikov in prijateljev umrlemu v zadnji spomin. Hvala tudi onim, ki so darovali za sv. inuše v pokoj njegovi duši. Najlepša zahvala njegovemu bratu Florjanu ju Josipu Fiukstu, ker sta rajnemu za časa njegove bolezni ska-zovala toliko skrbnosti in cele noči pr» njemu prečula. Prisrčna zalivala svaku in svakinji Mr. in Mrs. Florjan Slapnik, očetu Mr. Martin Žehel, sL bratu Mr. Martin Žehel ml. in soprogi za naklonjenost in pomoč v naših bridkih iyah. Lepa hvala Mr. Leo Zorko za oskrbo pri pogrebu in skazano sožalje. Ravno tako hvaJa Mr. Zalesniku in Mr. Ugoieku ter vsem sosedom za skazano prijaznost, postrežljivost in sožalje. Nikdar nismo mislili, d« je imel rajni toliko prijateljev. Bog jtaj Vam vsem najobilnejše povrne! — N^ša najlepša zahvala podpornim društvom "Ilirija" in "Bratje Zaveze" za poslane vence in udeležbo pri pogrebu. Ravno tako hvala vsem, ki so nas tolažili v naši nesreči in ki so našega rajnega obiskali na domu in ga spremili k zadnjemu počitku- Tebi, dragi soprog Ui oče, pa želimo, da mirno počivaš v prerapem grobu, dokler se ne snidemo vsi skupaj nad zvezdami. Žalujoči ostali: F rane« s Slapnik, fcoptoga; Frank, sinček; Frances, Mary, Stephanie ia Hcrmina, hčerke; Florjan Slapnik, brat The Will County National Bank OF JOLJET, ILLINOIS Pj*j*na raznovrstne de* nam« vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. 1 ■-.!.'«■■ J ' "' .. m' NAZNANILO IN PRIPOROČILO! Vsem cenjenim naročnikom, dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom v državi Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list Amer. Slovenec in Ave Maria, oglase ter vse drugo, kar je v zvezi z gori imenovanima listoma. — Rojake, zlasti naše naročnike uljudno prosimo* da mu pomagajo in gredo na roko. Gre se za ojačenje katoliškega tiska in vsi ste pro-šeni, da Mr. Mladiču pomagate zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati nove na-' roČnike za list Amerikanski Slovenec, s tem boste pomagali! podjetju, da bo lahko izdajalo* večji in boljši list. Uprava Amer. Slovenca. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas poSoin svojega čekovnega računa so mnogovrstne Tudi vi ste lal.ko istih dele/.n i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas \-csclilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi Mnogi naša društva plačujeio svoje izdatke s čeki izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadai potujete, vzemite na pot nnše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj vami kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rerermi sklad v vsoti več kot 5740.000, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JO L! RT. ILL Wtn. Redmond, preda. Ch*.« G Joseph Dunda. pomoi k » mir Pcarce 1439 W. 18th S*. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl 2E 5 30-LETNO IZKUŠNJO! Phone; Canal 4340. VINKO ARB A NAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pngtcb^. šopke za nevs ste in vsa v to »troko spadajoča d»b izvršujem točno. Po naročilu dostav (jam na dom. Cene zmerne. 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. f'^W .....■I-I—M.^ DRUŠTVO SV. DRU21NE (Holy Family Society) »t. 1. D. D. B. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1&14. Geslo x uVae za vero, dom in narod, vsi za enega, eden sa vse." Odbor za loto 1025. Predsednik........George Sto nič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar .... ____ Frank Videč Blagajnik —-------- Jo*. Gršič Reditelj ----------- Martin Blutb Nadzorniki: Frank Vranichar. J ose oh An-cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov in članic ter 282 otrok. Za aOc na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je- t®odplačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino ia bolniško podporo. Društvo plača $1.00 na?r»-de za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. nruži-ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridol^ite v društvo. Nas Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. ^ Za vsa na4aljna pojasnil obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 51? N. Broadway; blagajnik: Joseph sich, 401 Hutchinson St. Vsi » Jolietu, I1L Za dobro pohištvo SE obrnite vedno n* staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaie domove opremiti a trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja* kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč« dobro kuhinjsko poeodo t od 4 j pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. im7 BLUE ISLAND AVENUE. CHICAGO, U J« ŠTEVILKE GOVORE! Kranjsko - Slovenska Katol. Jednota S SEDMEM Y JOLIET, ILL. je že izplačala od svoje ustanovitve do 1. novembra 1925. skupnih podpor v znesku: $2,618.213 Slovenci in Slovenke! Pristopajte taaoj v PRVO NAJSTAREJŠO IN NAJVEČJO aiovenško kat. pod« porno organizacijo v Ameriki! Za ustanovitev novega krajevnega društva zadostuje 8 članov (ic). Nagrada za ustanovitev takega društva znaša $20.00. Za pojasnila in drugo se obrnite na glavnega taj- nika: JOSIP Z AL AR-J A, 1004 N. Chicago Street, "O, le naj pridejo!" je dejal, "pripravljenega me bodo našli! Verjemi mi, Kalha, če bi tudi mogel, bi se ne ločil od tebe. Ne, ako je Njegova volja, da naj bom kamenjan tukaj v zunanjem tempeljskem dvoru, — učil sem se od tebe, stan, dobri prijatelj, da moramo hvaležno in ponižno sprejeti vse, kar nam pošlje! -— Toda jaz sem človek, Kalha! Prav si dejal, manjka mi dolge svete vaje štiridesetih let. — In trdna vez me še drži s tem svetom. Saj ni zoper Božjo voljo, Kalha, da ljubim Mari-amno —? In — in takof rad bi jo še enkrat videl!" Solza je zaigrala staremu možu v očesu. Očiščena, sveta je bila njegova duša, pripravljena, da poleti k svojemu Bogu v večno domovino, pa srce mu je bilo še mehko za človeška čuvstva. In vezi sorodstva so bile še močne tudi tukaj na kraju trpljenja,kakor so bile močne v bratovi hiši. Vesel je bil, da je njegova izpovedba pred sanhedrinom rešila Eleazarju dob^o ime v očeh naroda, njegovo radost pa, da sme deliti s svojim učencem mučeniško slavo, je kalila misel, kako bridko bo občutila Mariamna izgubo, preden bo njeno plemenito srce prebolelo udarec usode. Ze za trenutek je molčal in njegove ustnice so se premikale v tihi molitvi za oba. Eska pa je sledil mislim, ki ga niti v tej svečani uri niso zapustile. "Rad bi jo videl!" je sanjavo ponavjal. "Tako zelo sem jo ljubil, svojo lepo Mariam-no! — Kako bi trpela, če bi me videla zvezanega in brez pomoči tule ležati! Vedela bo, ko bo vse mimo, da je bila moja zadnja misel pri njej, in morebiti bo jokala, da ni bila tukaj in da ni ujela mojega zadnjega pogleda. I^ovej mi, Kalha, ali jo bom gotovo spet videl na onem svetu ? Saj ni greh ljubiti, kakor sem jaz ljubil njo ?" "Ni greh!" je odgovoril Kalha resnobno. "Ni greh! Tvoja ljubezen do nje te je poklicala k pravi veri! In koliko jih je, ki so našli pravo pot v nebesa edinole, ker jim ga je pokazala — ženska! Ker je šla to pot pred njimi in jih vabila za sebbj, preden je izginila njihovim očem, s svetim, upapolnim smehljajem —. Ne, Eska, ni greh ljubiti, kakor si jo ljubil ti! In ker se nisi obotavljal in si se odpovedal temu najdražjemu zakladu svojega srca, da daš čast svojemu Gospodu, — ne boš ostal brez plačila!" "In videl jo bom zopet, kajne?" je ponavljal Eska. Se se je njegovo srce zelo oklepalo zemeljskih čuvstev — saj je bil še mlad in neizkušen učenec! — "Zdi se mi, da bi bila krivica, če bi moral biti za vedno ločen od nje. Zdi se mi, da bi nebesa brez nje zame ne bila nebesa!" "Bojim se, da še nisi dovolj pripravljen na smrt!" mu je dejal Kalha očitajoče. "Moli moj sin* moli goreče, brez prenehka, da bi bilo odvzeto od tebe človeško srce in ti dano novo srce in te storilo vrednega slave, h kateri Si danes poklican! — Ni na tebi in ne na meni, da prosiva: Daj mi, moj oče, tule košček kruha! Ali pa: Dajl mi čašo vina! — Zaupati moramo V naših molitvah na neizmerno modrost in neskončno usmiljenje Božje, ki nam bo naklonilo to, kar spozna da je najboljše za nas. In On, ki nas je učil moliti, nam je narečil, naj vsakikrat preden prosimo za vsakdanji kruh, priznamo svoje ponižno, brezpogojno vdanost v voljo našega Očeta, ki je v nebesih. — Prepusti vse Njemu, moj sin, in zaupaj, da ti bo dal to, kar je res najboljše za tebe! Ne raztresaj svoje duše s slabotno boječnostjo, z malenkostnim umova-njem in s praznimi vprašanji! Zaupaj, moli in zaupaj, tukaj na dvoru smrti, ali pa zunaj na obzidju in pri domačem ognjišču — in zmaga bo tvoja! — Kajti borba se bliža! Nočna straža je minula in čas je, da si opaševa orožje za odločilni boj!" In starec je pokazal proti vzhodu, kjer je zasvitala prva jutranja zarja na nebu. Ko pa je obrnil svoj pogled na tovariša, se je prestrašil. — Kako izpremenjen je bil! Njegovo nekdanje mladostno, sveže lice se je za desetletja postaralo v eni sami noči, v teh par urah ujetništva in trpljenja. In spomnil se je Kalha na samega sebe in vzdih hvaležne radosti se mu je izvil iz prsi, ko je pomislil, da je edinole njegova močna vera krepila njegovo staro, onemoglo truplo za toliko trpljenje. Pa le trenutno je bilo to veselje nad lastno močjo, njegovo mehko srce je začutilo iskreno sočutje s trpečim sobratom in poln požrtvovalnosti, katere ga je naučila njegova vera, in ki je nobena druga vera ne daje, je bil pripravljen vzeti na svoje rame breme, ki je bilo tako težko za njegovega še nevajenega sotrpina. Ni bilo zaupanje v samega sebe, ki je dajalo temu mučeniku toliko nepremagljivo pogumnost, — njegovo samozatajevanje je bilo, popolna udanost v voljo Njega, ki nikdar ne zapusti človeka v njegovih potrebah, njegova goreča, trdna vera je bila tista moč, ki ga je usposobljala, da je s tako jasnim očesom zrl megleno človeško življenje in rado-voljno očesom brezkončno in nevidno večnost za vidni, čutni, mamljivi svet —. Zdelo se je, da sta menjala vloge. Bližajoča se smrt je zbudila v starcu radostnega, zmage se veselečega junaka ,pa naučila mladeniča krotke vdanosti ponižnega svetnika. "Moli zame, da bom vreden!" mu je šepetal Eska in pokazal gori na nebo, kjer se je svetila zarja bodočega dneva. "Dobre volje bodi!" je junačil starec in na licu mu je žarel zmagoslaven smehljaj. "Poglej, — da prihaja! In ti in jaz sva pretrpela nočno temo, za sedaj in za večno!" — XV. Fanatizem. Vera ima svoje mučenike, pa tudi fanatizem ni brez žrtev prepričanja. Kalha v svojih vezeh ni bil nič bolj resnoben ko Eleazar pod svojim oklepom^— toda gorečnost je e-nemu prinesla mir, drugemu pa nemir, ki se je izpremenil v muko. Vodja zelotov se je pripravljal na veliko borbo. Za tisto jutro je pričakoval odločilen napad. Njegove bojne izkušnje so mu to povedale in njegova opazovanja, pa tudi iz Kal-hinogr Pripovedovanja o Titovem sklepu je to nosne'. Kmalu po polnoči se je prebudil iz trdega spanja, v katerem ga je pustila Mariamna. Ne da bi vprašal, kje je, ali se vobče brigal zanjo, se je koj oborožil in se pripravil; da obišče ob prvem svitu nanovo pripravljene utrdbe. Katoliška Tiskarna - r 4 iV SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST ~ slovenskim društvom in organizacijam, 1 —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikpm, —z« vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročil* iz del ju jemo lično, točno in hitro, —naše cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. —Naia špecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. ' ' KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec u ."f . : ■ a * i 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. PISANO POLJE j _ J. M. Trunk. -— USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL. 3t. DEC. 1921, Sedež Chicago. Illinois. Predsednik, Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St Podpredsednik. Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Pl. Tajnik, Anton Stonich. 1834 West aand Place Zapisnikar, Joseph Kobal, 1901 W. 22 Str Blagajnik, Frank Banich, 1902 W. 22nd St Društveni sdravnik Dr. J. E. Ucsich, 1901 West aand St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajiek, O. P. M. NADZORNI ODBOR: John Densha, John Stare in Mary Sluga. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st Organizator, Frank Kobal. URADNO GLASILO: "AMER. SLOV. — EDINOST" Družba zboruje vsako prvo sredo ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulict. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, zs kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. Ve je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbol Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. IZ URADA SLOVENSKE PODPORNE DRUŽBE SV. MOHORJA. ^ . Chicago, 111., 26. novembra 1925. Cenieni sobrat in sosestra:— Tem potom se Vam uradno naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja v sredo dne 2. decembra ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Kakor veste, je to glavna letna seja, ki je velike važnosti, ker na tej seji se bo volil odbor, kateri zastdpa družbo za prihodnje fiskalno leto. Ker so bile seje skozi celo leto jako zanemarjene, toraj. Supam, da ne bo vsaj na letni seji nobenega člana ali članice manjkalo. Se enkrat apeliram na članstvo, da vpoiteva ta moj opomin. Nadalje prosim tudi vse tiste člane in članice, kateri dolgujejo na asesmentu, da istega na tej seji poravnajo. Prav tako tudi vse one, ki imajp za celo leto naprej plačan asesment, a nimajo plačanih smrtninskih prispevkov za zadnje smrtne slučaje. Prošeni so, da to na prihodnji seji store, da bo mogoče zaključiti knjige koncem leta. Bratski pozdrav! Anton Stonich, tajnik, 1834 West 22nd Place domača trgovina za domače potrebščine DOMOLJUBNO • ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce r domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati v a so soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite, vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se. J« L« Telser Furniture & Housefurnishings, Fonografe in Radio Naj bo malo veselja. Nekdo je nedavno od tega potožil, da je delo za javnost zelo nehvaležno. Pritrdim. G. Molek sicer ne bo gledal na hvaležnost, ker piše "iz veselja," kakor se je izrazil. Tudi veselje je včasih kratko odmerjeno, naj mu ga bode malo več, ker sem se jaz obstrelil, ko se on še ni. Neki škrat je postavil zobe za jezik, mesto jezik za zobe, in zdaj kaže g. Molek od veselja zobe. Naj ga ima, saj so drugače dnevi hudi. ♦ » ♦ Sugestija, pa bo težko kaj. Kakor od več drugih strani (Proletarec) sugestira tudi neki P. N. žarkometar ju, "naj o-meji polemiko s Trunkom, ker je škoda prostora." Mene bo vrlo dobro veselilo, ker jaz ne pišem niti iz veselja, niti ker imam dosti časa. Dvomim pa, da bo kaj z veseljem. Ne samo žarkometar, vsi dopisniki in jveč vidi, kakor 2107-11 WEST 22nd STREET, Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 CHICAGO, ILL. Ustanovljeno 1912 Prosveta sploh bi morala opustiti vse napade na vero. Za to pa ni upa, saj so za gotove ljudi taki napadi edina hrana, ki jih še pokoncu drži. S hrano bi pa izginila tudi ljubezen. Sam Bog daj, da se motim. * * * Salutem ex inimicis nostris — učimo se od nasprotnika. Privrženci okoli Delavske Slovenije, toraj komunisti, sc ustanovili v Milwaukee, Wis., svojo delavsko zadružno tiskarno ,ki bo v podporo lista, in poživljajo somišljenike na nakup delnic in podporo podjetja. In mi ? Učimo se od njih! * # * Noli me tangere — ne se me dotakniti. Gabriel Sumina iz Puebla, Colo., se prereka v Delavski Sloveniji z Joe Hočevarjem, kar me nič ne briga, kakor me ne zanima, kako se Mr. Hočevar "fajta" z Delavsko Slovenijo. Pa se pri tem Mr. Sumina obregne tudi ob mene, kakor se je v Prosveti Mr. Hočevar. Pravi: "J. Hočevar in Trunk spadata v en koš glede izobrazbe, zato obema svetujem, da v bodoče čuvata svoje jezike pred obrekovanjem delav. kmetske države." Mr. Hočevar naj se sam brani glede izobrazbe in jezika. Jaz ne vem, kako izobrazbo ima Mr. Hočevar, še manj, kakšno Mr. Sumina. Glede obrekovanja bi pa rad vedel, kdaj sem delav.-kmetsko državo obrekoval. Ali bi se ne smelo o ruskih razmerah pisati? Vem, da so sedanji gospo- mora tudi drugim pripustiti, drugače postane — tiran, trinog. , • s* * Nekaj morda bo, a tega ne bo. Pogodba, sklenjena v Locarno, se zelo različno presoja, nekateri pričakujejo od nje mnogo, drugi pravijo, da je za nič. Morda omili zelo napete razmere v Evropi. Nekdo se je izrazil, da so prišli narodi zdaj do pameti, ne bodo se ve5 kav-sali med seboj, in ni več skrbi za goriške Slovence. Ta bo pa bosa. Niti drobtinice ne bodo dobili na Goriškem, o koroških Slovencih pa sploh ni govoriti. Pogodbe se delajo le za "ta velike," "ta mali" padejo pri takih rečeh skoz, ako jim lastni močnejši bratje ne pomagajo. Radi pogodbe v Locarno so koroški Slovenci prav gotovo že mrtvi, goriški pa bodo naprej umirali. Za kulisami se na dO p rte m * odru. Logika in skakanje. G. Molek govori najprej samo o "civilizaciji" in posledicah, za katere civilizacija sama na sebi ni odgovorna. Ko ga na to opozorim, skoči na "bacile" kapitalizma, imperializma in "gnile" krščanske morale. Logično je, ako kdo zavrže britev, ker je zastrupljena, ni pa logično, če kdo skoči od britve na brivca ker britve ni disinficiral. Bacili in pomanjkanje desinfekcije postavijo u-prašanje na čisto drugo plat. Prav enako je tudi glede nekih določb konvencije S. N. P. J., tako da Majkov in Trunkov "noodle" še dolgo ne bota tam, kjer žarkometar misli, da bi imela biti. m * m "Vaša gnila krščanska morala." Krščanska morala sloni na pravilih krščanskih naukov. Morala, ki se ne ozira na krščanska načela, se imenuje la-jična morala ali etika. Vsi filozofi so v tem edini, da se etika in krščanska morala popolno- 1 ma ujemata. Samo motivi so različni. G. Molek imenuje krščansko moralo "gnilo." Kaj je gnilega v krščanski morali? Ako se morda pojavlja kapitalizem ali imperializem kot napačna, krivična struja, potem to strujo krščanska morala ravno tako in z večjim opravičenjem obsoja, kakor jo obsoja n. pr. socializem. Če bi se ta struja hotela Dppwna Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob času selitve. * # Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v na klonjenost. JOE PAPESH LOUIS STRITAR j se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljem na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. darji zelo občutljivi v Rusiji, sklicevati na krščansko mora-pa nisem še vedel, da je bila ta lo, bi bila to zloraba. Kapita-"prostost" presajena tudi med lizem je gnil in imperializem, njih privržence v Ameriki. Ne- a naprtiti to na rovaš krščanske koč se je pisalo o "sveti" Rusiji, te ni več, celo ime je izginilo. Neka "svetost" pa se je morala le prijeti častilcev prav malo "svete" delavske države ^Kdor je za prostost, jo JOS. H LAV AT V zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nan) filme v iz del j a vo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize goste. za DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1926 gre letos hitro izpod rok. V par tednih je ne bo več. Kdor jo želi, naj jo naroči takoj. Dobi se tudi pri vseh naših lokalnih zastopnikih. Ako jo je lokalnemu zastopniku zmanjkalo, pišite po njo nam. Stane 25c s poštnino. Naroča se pri: Knjigarna "Amer. Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. morale in jo imenovati "gnilo," to zamore tudi le Molekova logika. š On ima materialistično moralo. Ker je krščanska morala po njegovem "gnila," bo gnila tudi etika. Kakšna je toraj materialistična morala? Na kateri podlagi je sezidana? Kje so njeni motivi? Bomo videli, kdo bo ustrelil kozla. KNJIGE DRUŽBE SY. MOHORJA so dospele. Udje jih dobijo naravnost iz Prev^Ij po pošti. Kdor želi imeti družbeni dar za 1. 1926, ga dobi takoj, in sicer: ....1.) Koledar za L 1926. 2.)- Slov. večernice 78 zvezek. 3.) Apostoli Gospodovi II. zvezek. » 4.) Lepo povest "Božji mejniku" Te 4 knjige stanejo en dolar, ki naj se naprej unošlie na na. naj slov: REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colorado. t • ' £ • . /Š