316 Slovenski glasnik. jamo, ker se mnogi poštni naročniki zanjo oglašajo tudi pri uredništvu „Ljublj. Zvona". Pesmaričica po številkah za nežno mladino. Sestavil Anton For-ster. Založil in natisnil Rudolf Milic v Ljubljani 1882, 8°, 64 str. Cena 15 kr. Na vsakih 12 iztisov prilaga se po 1 iztis brezplačno. Razen teoretičnega dela obseza ta knjižica 64 najnavadnejših in najlepših šolskih pesnij. — Gospod skladatelj piše v predgovoru: Razmere prostorov med raznimi toni so mladini pri petji bolj jasne po številkah nego po notah; zatorej imajo številke to prednost pred notami, da morejo učenci brez teoretičnih težav takoj peti. Akoravno nežna mladina poje navadno po posluhu, t. j. brez not, vender številke učencem petje zelo polajšujejo, ker se le po posluhu in brez vsake naslombe naučene pesni lahko pozabijo. K temu se mlad pevec igraje pripravlja za petje po notah, ker si že v prvih začetkih ne vadi samo uho, ampak tudi oko, kar mu je pozneje neobhodno potrebno. Petje po številkah, metoda trojice Galin-ParLs-Cheve, je kot najlažji pouk v petji zelo razširjen po Francoskem in Nemškem. Posebno se priporoča ta metoda za ljudske šole, ker se uči učenec pri njej misliti, na predmet paziti, ter se prihrani učitelju in učencu veliko truda in časa, kolikor ga je treba poučuje v petji le po posluhu. Venec Mariji Kraljici, zavetnici treh redov sv. Frančiška, v spomin TOOletnice njegovega rojstva. Zložil in sestavil P Angelik Hribar O. S. F. Z dovoljenjem vis. čast. knezoškofijstva in redovnega prednika. I. snopič. V tej zbirki je 24 raznih Marijinih pesnij, med drugimi je tudi slavna sv. Kazimira „Srčna hvala vedno gnala" (Omni die). — Cena 75 kr. pri Blazniku, po pošti 5 kr. več. Slovenske učne knjige. Ker nekateri gg. odborniki „Matice Slovenske" delajo tako kisle obraze, kadar jim v misel vzameš kako slovensko učno knjigo, dasi imajo za razne nepotrebne slovnice (neslovenske) novcev na izobilje, pogodili so se nekateri slovenski gg. profesorji z ljubljanskim knigarjem g. Otomarjem Bambergom, da bode založil najpotrebnejše učne knjige slovenske. Tako n. pr. začel se je že staviti „Latinsko-slovenski slovar" za 3. in 4. gimn. razred in v kratkem pojde v tiskarno Senekovičevo „Prirodoslovje za male gimnazije in male realke". Da to podjetje ne more biti tako nehvaležno, kakor si nekateri domišljajo, sodimo po tem, ker je g. Bamberg pisateljem obljubil lepe nagrade. Za tega delj vse gospode, ki za tisk pripravljajo kako učno knjigo slovensko, opozarjamo na založnika O. Bamberga. Bis dat, qui cito dat! Josip Eihar. Gospod Levstik pravi v zadnjem zvezku „Ljublj. Zvona" na str. 252. da o Jos. Riharji ne ve, kdaj se je porodil, kdaj li umrl. Priobčim naj tedaj o njem sledečo črtico, pobrano v knezoškofijskem arhivu ljubljanskem. Josip Rihar se je porodil 1. 1759. v Polhovem Gradci. Študiral je deloma v Ljubljani, deloma v Nemškem Gradci, kjer je dovršil po modroslovnih šolah bogoslovne v glavnem semenišči. Leta 1782 16. marcija, dobil je v škofovi domači kapeli v Ljubljani prvo tonzuro. Blagoslovov pa ni prejel v Ljubljani, temveč prej ko ne v Gradci, kjer je imel v semenišči cesarsk „titulum mensae". Posvečen je bil v duhovna 1. 1787. Tega leta pa v Ljubljani ni bil nihče ordi-niran, ker je bil prvo polovico leta škof Karol pl. grof Herberstein že bolehen in po njega smrti škofovski sedež izpraznjen od 7. oktobra 1787. do 23. aprila Slovenski glasnik. 317 1788. leta, — Prva služba Riharjeva (v zapisnikih stoji „Richer" in ,.Richar") bila je v Sent-Jarneji na Dolenjskem. Bil je on todi poldrugo leto subsidijarij in katehet, na to pa drugi duhovski pomočnik, Značaj in vedenje 291etnega Riharja nahajamo tako-le opisana: „Ingenii videtur esse boni, sed tardi et anxii; corpore non est omnimode sanus; in con-cionibus plus aecjuo longus, gratiam dicendi non habet. Amans est literarum, nec est dubium de sufficienti scientia. Moreš videtur habere constanter laudabiles. Amat vitam solitariam. Vitia nulla habet. Apparet in suis offieiis scrupulosus. De nullo scandalo constat, nunquam fuit adhuc correptus.''' L. 1792. prišel je Rihar za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano in nakazala se mu je plača 250 gld. Tukaj je on lehko pomagal prelagati sv. pismo na jezik slovenski, ker je tu, tovariš Vodnikov, bival 7 let; koncem 1. 1799. je pa dobil župnijo sv. Petra v Komendi. Župnikoval je Rihar v Komendi do svoje smrti. Poprosil je 1. 1802. za župnijo svojega rojstnega kraja, a ni je dobil. 25. novembra 1. 1807. si je spisal oporoko (katere prepis se nahaja v arhivu) in tri dni pozneje se je preselil v večnost. A. K. Literarni in zabavni klub ljubljanski sklenil je 21. aprila svoj zimski tečaj, v katerem je bilo 26 klubovih večerov, od teh razen jednega vsi pri Tavčarji. — Dva teh večerov imela sta po dve berili, devetnajst pa po jedno; trije so bili brez berila. — Od beril, katerih naslovi in bralci so bili v „Zvonu" vselej objavljeni, bilo jih je 8 literarnega, 15 pa zabavnopoučnega obsega. Snov literarnih beril je bila vselej slovanska. Od 15 zabavnopoučnih beril bilo je 5 popisov; po 2 sta bili humoristične, prirodopisne in statistične snovi, po jedno pa juristične, psihologične, medicinične in meteorologične. — Od članov brali so trije po trikrat (Bežek, Lah, Leveč), dva po dvakrat (dr. Dolenec in Šubic) in deset po jedenkrat (Brencč, dr. Drč, Grasselli, Hribar, Potočnik, Trtnik, Vrhovec, dr. Vošnjak, dr. Zamik, Železnikar). — Obiskovani so bili večeri večinoma dobro, časih še celo prav dobro. Obiskovalcev so imeli povprek po 35 do 40; največ, namreč 60, imel jih je prvi, za njim po 56 dvajseti in zadnji; 52 tretji, katerega so se udeležili v mnogobrojnem številu tudi gg. deželni poslanci, povodom sklepa deželnega zbora. Najmenj obiskovalcev so imeli, kar je naravno : dvanajsti večer (sveti večer) namreč le 15, sedemnajsti in osemnajsti večer v zadnji tretjini predpusta po 24. Predsedovali so klubovim zborom: 1. Potočnik. 2. dr. Vošnjak, 3. Murnik, 4. dr. Moše. 5. dr. Drč, 6. Zabukovec, 7. dr. Ambrožič, 8. Vo-dušek, 9. Hribar, 10. dr. Tavčar, 11. dr. Rojic, 12. Republika, 13. dr. Dolenec 14. Valentinčič, 15. Železnikar, 16. E. Lah, 17. Republika, 18. Laponja, 19. Pleter-šnik, 20. dr. Bleiweiss, 21. Leveč, 22. dr. Štor, 23. Simčič, 24. Gogala, 25. Republika, 26. Kragelj. E. L. Šolnini mrak dne 17. maja t. 1. Tukaj podajemo častitim bralcem, ki se za astronomijo zanimajo, posameznosti solnčnega mraka dne 17. maja t. 1., kakor se bode v Ljubljani videl, in sicer mesec se dotakne solnca prvikrat (začetek ali vstop) ob 6. uri 47 min. zjutraj drugikrat (konec ali izstop) „ 8. „ 33 „ „ V sredi mraka, t. j. ob 7. uri 40 min. ko je mrknenje največje, je 0.39 solnčnega premera ali 4-7 palcev pokritih; mrak traja tedaj 1 uro 46 min. in če tudi ni za Ljubljano toliko znamenit, poznal se bode vender na solnčni svet-