Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica. Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.' Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464.
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna št. Ur 25.-.
NAROČ NINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru.
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 26	TRST, ČETRTEK 18. NOVEMBRA 1954, GORICA	LET. III
■W!	■	■	... I--------- -------—..............
Načelno ozadje ricmanjshih dogodkov
Spreminjanje narodnostnega značaja Tržaške - Vsak narod ima pravico do lastne domačije - Vzgled demokratične Švice
IÌ Piccolo piše dne 12. novembra o »grdem, za slovansko nestrpnost značilnem dogodku«, ki se je pretekli teden primeril v Ricmanjih. Skupina tujih priseljencev je dve leti prosila, naj ji oblastvo odpre v lej slovenski vasi italijansko šolo, da ji ne bo treba pošiljati otiok v oddaljeni Donijo. Ko je bila prošnja uslišana in se je ~ Ricmanjih prikazala učiteljica. da začne z italijanskim poukom, se^ je prebivalstvo uprlo: pred šolo se je zbrala iturna razjarjenih vaščank, na ves glas protestirala ter zabranila novi učiteljici vstop v poslopie. List pravi. da so vaščankc »grozile tudi italijanskim družinam«, in poziva ob-lastva, nai kaznujejo osebe, ki so zakrivile »nepremišljeni in surovi napad«.
Na prvi pogled se zdi ricmanjski dogodek res vse obsodbe vredno dejanje in Piccolovo ogorčenje cel cina opravičeno. Ricmanjci bi se morali pokorili zakonu in biti s priseljenci strpni in miroljubni.
Toda če se v pripetljaj poglobimo in njegov pomen temeljito preudarimo, s p c/na mo. Oa stvar ni tako preprosta in enostavna, kakor se zdi površnemu opazovalcu. Dogodek v Ricmanjih postavlja namreč zopet v središče javne pozornosti enega najvažnejših in najbolj bolestnih političnih in moralnih problemov, ki že dolgo zastruplja odnose med Slovenci in Italijani naših krajev.
NAŠE JEZIKOVNE MEJE
Odkar so naši predniki naselili v sedanj a bivališča, je jezikovna meja med Slovenci in njih zapadnimi sesedi ostala skozi več ko 1301) let več ali manj nespremenjena.
Na Tržaškem je bil položaj naslednji : v mestu samem so bili Italijani v večini, izven njegovega obzidja so živeli strnjeno le Slovenci. Mesto je bilo od nekdaj narodno mešano. Že leta 1202, ko So Benetke osvojile Trst in sc je mestno zastopništvo podvrgM Jožu Dandolo, je bila med podpisniki predarne listine približno ena tretjina slovenskih imen in priimkov.
Cisto slovenski značaj ozemlja izven mestnih zidin ni bil nikdar sporen. To priznavajo vsi italijanski zgodovinopisci do današnjih dni. Tu le nekaj navedkov: Ireneo dilla Croce je 1. 1689 zabeležil v svoji tržaški zgodovini, da »je Trst obkoljen od vseh strani od Slovanov in da takoj izven njegovega obzidja prebivalci vasi in posestev tržaškega ozemlja ne govore druge > slovenščino (shiavo)«.
Pomisliti moramo, da.so izven obzidja tedaj ležali ne le Sv. Ivan, Skedenj, Rojan Greta in Barkovlje, temveč skoro vsi deli današnjega mestnega središča. vse današnje glavne ulice, vsi glavni trgi in pristanišče. Moderni Trst je sezidan na s’oveuskih tleh.
To smo zapisali, da bodo odgovorni možje, ki nam danes vladajo, znali, da tržaški Slo-
\enei nismo nikaki tuji priseljenci ali vrinjenci, marveč ravno tako kakor Italijani raprebivalci mesta.
Kar se tiče podeželja, je bilo to skozi dolga stoletja do poslednjega zaselka vselej čisto slovensko. Virginio Gayda je bil 1. 1914 v Trstu in priobčil o tukajšnjih narodnostnih razmerah knjigo »L’Italia (VoRre confine«. V njej med drugim piše : Pojdite iz meta Trsta, vzpnite se po bregovih na kraško planoto, in povsod boste srečali slovenskega kmeta. »Izven mestnih vrat Trsta, v vaseh, ki gledajo na morje, ljudje niso Italijani«.
FAŠIZEM IN POVOJNA DOBA
To ustaljeno, od vseh priznano posestno stanje se je po letu 1919 začelo spreminjati v škodo Slovencev. Mussolini si j e postavil za cilj. da preobrazi narodnostni značaj našli krajev in začel velikopotezno naselitveno akcijo po vsej Julijski krajini. Ne samo, da j c pošiljal v naša mesta in trge številne uradnike, vse vrste j a vitih nameščencev in obrtnikov, temveč je začel prodirali tudi v naše vasi. Za nakupovanje slovenske in hr-vatske kmečke zemlje je ustanovil posebno banko.
Njegovi krščansko1-demokratslei nasledniki te politike niso ustavili, ampak jo posebno na Tržaškem premisi leno nadaljevali in načrtno okrepili. Povod so jim nudili številni begunci, ki so iz Istre in Dalmacije pribežali
Krivično in protipostavno bi bilo zahtevati od grudorodnih Slovencev, da vse te stvari pohlevno in vdano prenašajo. Saj so loven d ar ljudje iz mesa in krvi, ki se kakor Italijani oklepajo zemlje svojih očetov ter se upirajo, da bi postali v lastni domačiji tuja manjšina.
Naj se Italijani le vživijo v našo' kožo! Kaj bi oni rekli, če bi Slovenci vdirali v prastare italijanske vasi in izrivali iz njih domačine? Naj le pomislijo, kako jih boli že, ko slišijo, da se slovenski uradniki naseljujejo v coni B!
Če nas hočejo razumeti, zadostuje, da se pozanimajo za položaj svojih rojakov v Švici. Italijani prebivajo tam v kantonih W al-lis in Graubiinden in so gospodarji celega kantona Ticino. V njem imajo svoj deželni zbor in lastno vlado in uživajo vse svoboščine, ki jim jih nudi slovita švicarska demokracija.
Toda njihovo življenje navzlic temu ni biči vedno lahko, tudi oni so bili večkrat težko ogroženi v svojem narodnem obstanku. Vzroka ne smemo iskati v kakem premišljenem načrtu večinskega naroda, ki bi s pomočjo osrednje vlade gradil v italijanskem
v Trst in jih je bilo treba kje spraviti pod streho. Namesto da bi jih enakomerno porazdelili po vsej državi, jim dali dela na plodnih veleposestvih Furlanije in severne Italije, so jih, če je le bilo mogoče, zaposlili v Trstu, kjer je že tako vladala brezposelnost, in jih nastanili na nerodovitnem Krasu, ki niti lastnih prebivalcev ne more preživljati.
Tako so italijanski naseMiki preplavili nekdaj čisto slovenske Opčine, v Devinu, znanem po svojem pomanjkanju rib, so zgradili za istr-ke begunce posebno ribiško naselje. Italijani so se v čedalje večjem številu pojavili v Nabrežini in Sesljanu. se ndomi-!i v nekoč popolnoma slovenskem Sv. Križu, na Kontovelu in Proseku, prodrli v Domjo in ŽavDe in se prikazali celo v oddaljenih vaseh, kakor so Mavbinje, Cerovlje in Ric-manje.
Ko pridejo, so tihi in vljudni, kakor p ri -tiče gostom, toda brž ko se okrepijo, zahtevajo šoM in otroški vrtec, nato lastnega duhovniku in v nekaj letih vas ni več slovenska, ampak narodno mešana. V nekaterih krajih so se že tolikanj učvrstili, da se smatrajo za gosuodarje ter kujejo načrte, kako bi se v določenem roku polastili oblasti v občini. Domačine, ki se njihovemu prodiranju ustavljajo, označujejo za puntarje in sovražnike Italije ter jih celo pozivajo, naj se iz-seie. če jim pod italijansko upravo ni všeč.
Ticino tuja naselja ter preplavljal po načrtu deželo z drugorodci. Tako raznarodovanje se upira demokratičnim izročilom in ivisoki kuRuri švicarskega prebivalstva.
Kljub temu je Ticini! pretila nevarnost, da se popolnoma ponemči. Nemci, ki tvorijo v Švici skoro tričetrtinsko večino, so žilav in ^odjelen narod. Gospodarsko so naprednejši od Italijanov in Francozov. Tako se je zgodilo, da so začeli ustanavljati tudi v Tirimi različna industrijska podjetja, otvarjati lam dobro urejene hote'e ter se uveljavljati tudi v obrtništvu iii trgovini.
Kanton Ticino je imel od tega sicer gospodarsko korist, a je pol a som a zgubljal svoi italijanski značaj. Priseljenci so namreč začeli snovati v različnih krajih svoja nemška društva, organizirati nemške prireditve, s'aviti na svoja podjetja in trgovine nemške napise in končno odpirati tudi nemške šole.
Tako je Ticino spreminjal postopoma svoje zunanje lice, prebivalstvo je postajalo čedalje bolj mešano in dežela je zgubljala svoj starodavni čisto italijanski duhovni značaj.
(Nadaljevanje na 3. strani)
OBRAMBA ITALIJAUSTl/A V KANTOM TICINO
NOVICE Z VSEGA SVETA
RUSIJA IN ZAPAD
Malenkov je ob letošnji proslavi oktobrske revolucije zagotavljal ameriškega veleposlanika, da Sovjetska zveza želi živeti v prijateljstvu z Združenimi državami in vsem zapadem. Pomirjenje naj se uresniči na mednarodnem zasedanju, ki ga je pa treba skrbno pripraviti, sicer se bo razbilo.
Sedaj je Moskva iznenada predlagala, naj se že 29. novembra skliče sestanek vseh evropskih držav, da bi sklenile pogodbo o medsebojni varnosti. Čemu tolika naglica? Za-padnjaki pravijo, da bi Rusija hotela preprečiti ali vsaj zadržati odobritev pariških sporazumov, ki predvidevajo oborožitev Nemčije.
Zapadne države bodo ruski predlog odbile ter predlagale razgovore z Rusijo’ šele po vključitvi Nemčije v zapadni svet. Tedaj bodo močnejše ter več dosegle pri pogajanjih z Moskvo.
FRANCOZI V DOLINI AOSTE
Preteklo nedeljo so bile v Dolini Aoste volitve v deželni zbor. Tamkajšnja francoska manjšina, organizirana v Union valdótaine (Valdostanska zveza), je prvič nastopila samostojno.
Doslej je bila povezana z Italijansko krščansko demokracijo in z njo vladala v deželni skupščini; pozneje se je pa z njo sprla, češ da ne drži besede. Tako so zavezniki postali nasprotniki.
Pri volitvah so Valdostansko zvezo napadali, da je protidržavna in filokomunistič-na. čeprav delujeio v njej odločni katoličani in duhovniki. Zmazala ie ICršč. demokracija, združena z liberalci in socialnimi demokrati, in bo imela v skupščini 25 poslancev. Valdostanska zveza je zbrala samo 11 in pol odstotkov manj volilcev, a bo imela v deželnem zboru le — enega zastopnika. Tako krivičen je volilni zakon. Zato ima pa zadoščenje, da je dobila pri volitvah nad 16 tisoč glasov, čeprav so vsi računali, da jih bo le osem.
RESNIČNI STROKOVNJAKI
Zastopniki Jugoslavije in Italije so se 15. novembra sestali v Beogradu, da se domenijo, kako spraviti v življenje londonski sporazum od 5. oktobra. Razpravljali bodo tudi o ravnanju z narodnimi manjšinami.
Ta sestanek, pravi »Messaggero Veneto, vzbuja v Tržačanih »opravičene skrbi«; žalostno je namreč, da k posvetovanjem niso pritegnili izkušenih »tržaških strokovnjakov«.
Strokovnjaki, ki se ponujajo, so 20 let podpirali fašizem ter doprinesli svoj delež, da je Italija zgubila Julijsko krajino in za las tudi Trst. Res dobri strokovnjaki! Naravno, da se jih Rim otepa.
List grozi italijanski vladi, da se bo Trst znal »sam braniti«. Pred kom? Saj ga nihče ne ograža!
TITO POJDE V AMERIKO
Beremo, da je ameriška vlada povabila Tita, naj uradno obišče Združene države.
Ker je predsednik republike, ga bodo sprejeli s častmi, ki pritičejo vladarjem. Cez morje pojde baje to zimo.
NEGUIB IN NASSER
Predlanskim je vojaški prevrat strmoglavil v Egiptu monarhijo in zapravljivi ter pokvarjeni kralj Faruk je moral iz dežele. Po zmagi je pa med voditeljema revolucije generalom Neguibom in polkovnikom Naserjem nastalo hudo ljubosumje.
Naserjevi pristaši so sklenili Neguiba u-moriti, a si zavoljo ljudstva niso upali načrta izpeljati. Zato so se navidez z njim pomirili in oba voditelja sta se javno poljubo-vala. Toda Neguib ni pozabil žalitve. Združil se je z mogočno versko organizacijo »Muslimansko bratovščino«, ki ima v Egiptu silen vpliv tudi v politiki. Sklenili so pretrgati niti živlienja Naserju in poslali nadenj najetega morilca. Vendar se napad ni posrečil, Naser je ostal živ.
Sedaj so Naserjevi privrženci Neguiba, ki je predsednik republike, odstavili ter internirali.
POKVARJENA GOSPODA
Ni se še polegel prah, ki ga je v Italiji dvignila »zadeva Montesi«, ko je razburilo italijansko javnost novo pohujšanje. Policijski poveljnik, ki mora skrbeti za javno moralo, je obtožil predsednika rimske pokrajine odvetnika in vseučiliškega profesorja Sot-siuja Josipa nič manj kot »nagovarjanja na vlačugarstvo«. Obtožba trdi, da je častiti g. predsednik zahajal z ženo v razne »hiše«, kjer se je opajal nad grešnim početjem obiskovalcev, med katerimi so bili tudi mladoletniki.
Obtožencu je komunistična partija, v kateri je včlanjen, odvzela vse časti. Možakar je izginil kot kafra.
GOSTJE IZ VSEMIRJA
Neki mladeniči iz Tradate v Lombardiji so si dovolili kruto šalo s tamkajšnjim časnikarjem. Med prebivalstvom so razširili glas, da je na bližnji ravnini pristal skrivnosten predmet iz vsemirja. Vse je drlo iz mesta in z njimi časnikar. Sredi polja S3 zagledali umetno izdelan »leteči krožnik« in nekaj kot čudežna bitja z Marsa našemljenih dečkov.
Cusnikar je o izrednem dogodku objavil v listu mastno poročilo in ljudje so si trgali časopis iz rok. V Tradate so prihiteli tuji novinarji celo v letalih.
Šaljivci se bodo morali zagovarjati na šoti'šču.
STALNO BIVALIŠČE
Generalni komisar Paiamara je izdal odlok (št. 17), s katerim je razveljavil vse u-kaze ZVU, ki se tičejo seznamov stalnega prebivalstva na našem področju.
Odslej bo veljal tu italijanski zakon in vsakdo lahko prosi, da ga vpišejo v spisek stalnih prebivalcev.
ZMAGA NAD SLAVNIMI MADŽARI
Jugoslovanska nogometna enajsterica Partizan je včeraj premagala v Beogradu madžarskega Honveda, katerega smatrajo za najboljši nogometni klub na svetu. Jugoslovani so bili ves čas v premoči. Izid je bil 3:2.
V GOSTILNI
»Natakar, napravite račun!«
»Ali smem vprašati, kaj ste imeli?«
»Nič.«
»Račun znaša 950 lir, napitnina je všteta.«
KDO NAJ Z NJIMI SODELUJE?
Prvak tržaške Krščanske demokracije Giacomo- Bologna je v uradnem glasilu) stranke Prori nastopil proti Slovencem. »Krščanski demokrati v Trstu gotovo nimajo) namena,« beremo, »zanikati ali težko omejiti pravice, ki so si jih pridobili Slovenci z londonskim sporazumom.« Precej jih omejiti je potemtakem dovoljeno. Kršč. demokrati svetujejo le, naj bodo oblastva pri u-resničenju statuta zelo previdna. »Težko je namreč uničiti pridobitev, čeprav je bila
PRENAGLJENO DANA«.
Iz tega sledi, da se bo Krščanska demokracija na vse načine trudila, kako bi Slovence prikrajšala za njih zakonite pravice.
Sramotno in poniževalno bi bilo, če bi se po vsem tem med nami še našla slovenska organizacija, ki bi hotela s takimi ljudmi’ sodelovati.
NEMČIJA IN JUŽNI TIROL
Zveza vojnih invalidov Nemčije je sklenila predložiti svetovni zvezi vojnih oškodovancev, ki bo konec novembra zborovala na Dunaju, v razpravo žalostni položaj južno-tirolskili vojnih pohabljencev in družin v vojni padlih. Južni Tirol je edina dežela, kjer invalidom nemške narodnosti ne izpla-čuiejo pokojnin, češ da so se borili na strani Hitlerja. Fašisti pokojnine dobivajo.
Zahtevo Nemčije bodo podprli tudi invalidi Italije.
KITAJSKO LJUDSKO ŠTETJE
Vlada rdeče kitajske republike je obelodanila statistiko, po kateri naj bi 30. junija 1953 živelo na svetu 602 milijona Kitajcev. Od teh biva v inozemstvu skoro 12 milijonov.
ZA MANJŠINSKO POGODBO
Predsednik deželne vlade v Schleswig-Hoi eteinu von Hassel je predlagal, naj Nemčija in Danska skleneta sporazum o zaščiti narodnih manjšin v obmejnih krajih obeh držav. V Nemčiji živi skupina Dancev, na Danskem pa Nemcev.
Njih narodne pravice naj se zaščitijo in spoštujejo, še preden se podpiše mirovna pogodba z Nemčijo. Vsi, razen tržaških nacionalistov, priznavajo, da morajo biti manjšine enakopravne z večinskim narodom.
FOTOAPARAT
Ameriška vojska je ravnokar izdelala o-gromen fotoaparat, s katerim lahko natanko snema predmete iz daljave 50 kilometrov. Podoben je topu in ima 2 in pol metra široko lečo. Z njo lahko opazujejo in fotografirajo premikanje sovražnika, kadar izvidni-ška letala ne morejo vzleteti.
ITALIJANSKA POROČILA V SLOVENŠČINI
Na radiu Trst II ne zbirajo več poročil slovenski, temveč italijanski uredniki. Slovenski radio oddaja torej italijanska poročila v slovenščini. Oblastva so s tem spet grobo kršila manjšinski pravilnik, ki določa, da mora slovenske ustanove na Tržaškem preši-njati slovenski duh in ne sme biti nikakega plemenskega razločevanja med slovenskimi in italijanskimi uslužbenci. Naša postaja bi morala služiti izključno kulturnim in informativnim potrebam tukajšnje slovenske manjšine.
Vse to naj slovenski poslušalci upoštevajo.
Načelno ozadje ricmanjskih dogodkov
(Nadaljevanje s 1. strani)
NARODNOSTNI PROBLEMI ŠVICE
Italijanski domačini so se naraščajočemu potujčevanju svoje rodne zemlje postavili odločno po roku. Ticino — so dejali — je bila od nekdaj do jedra italijanska dežela in mora za večne čase taka ostati. Svici se nismo priključili zato, da se naša domačija potujči.
V borbi za svojo narodno posest so iskali pomoči pri osrednjih oblastvih in v švicarski nemški javnosti ter jo tam tudi našli.
Guido Calgari, vodja italijanskega šolstva v Ticinu, je takole izrazil Stališče svojih rojakov: »Smatrali bomo za našega sovražnika sleherno osebo neitalijanske omike, ki se je stalno naselila med nami, a se ne mara asimilirati, se noče naučiti našega jezika ter spoštovati naše miselnosti in naših izročil.«
Namesto da bi se švicarska javnost nad tako zahtevo zgražala, je za švicarske razmere nadvse značilno, da so jo vsi odgovorni nemški sodržavljani glasno odobravali. Vseučili-ški profesor Fritz Ernst je napisal o vprašanju knjižico, kjer pravi, da tujec, ki se noče prilagoditi domačinom, zagreši s tem sovražno dejanje ne le proti Ticinu, temveč tudi zoper Švico. Ideja švicarske države temelji namreč na trajni in brezpogojni nedotakljivosti narodne posesti ljudstev, ki jo sestavljajo.
Italijanski švicarski veljak prof. Giuseppe Zoppi priznava, da imajo vladajoči krogi v državi za zahteve Ticincev polno razumevanje: parlanK-it je že sklenil zatreti v Ticinu razne nemške šole ter izglasoval »močne letne prispevke v oporo italijanske kulture in italijanskega jezika« v ogroženem Ticinu.
Slične so razmere v nekaterih francoskih delih Švice. Tudi tja prodira močni in podjetni nemški živelj. Toda državna oblastva čuvajo skrbno, da se zategadelj ne spremeni narodnostni značaj teh krajev. Navedli s» nam francoske občine, v katerih so Nemci
■ NOVICE ■
MEŠANE DRUŽBE
Sovjetska zveza je podpisala z Madžarsko zelo značilno pogodbo. Z njo se je odpovedala tako zvanim mešanim sovjetsko-ogr-skim družbam, s pomočjo katerih je nadzirala in obvladovala ogrsko gospodarsko življenje.
Družbe so izkoriščale petrolejske vrelce, držale roko nad rečno plovbo in zračnim, prometom, izrabljale rudnike boksita in u-pravljale tovarne aluminija.
S pogodbo je sovjetska vlada vrnila Ogrski gospodarsko neodvisnost ter s tem tudi v tej deželi zavrgla Stalinovo politiko.
NESREČNI BENEVENT
V južnoitalijanskem mestu Beneventu je izbruhnil pred 3 meseci tifus, ki se je začel naglo širiti in ga še do danes niso mogli u-staviti. Do tega tedna je obolelo 1328 ljudi. V šolah manjka 60% učencev. Učiteljiščniki iz okolice niso hoteli v mesto na izpite, ker so se bali, da se okužijo. Oblastva razkužuje-jo' družine bolnikov in njih perilo.
že v večini, a so v njih kljub temu vse šole francoske, uradni jezik in vsi napisi ravno tako izključno francoski.
NEKAJ JE TREBA NAREDITI
Način, kako Švica rešuje svoje narodnostne probleme, se bo zdel morda komu nedemokratičen. Po ustavnih zakonih ima vsak državljan pravico, naseliti se, kjerkoli hoče, in sme zahtevati za svoje otroke, če se nabere dovolj učencev, šolo v njih materinem jeziku.
To je na oko pravilno in nesporno. Toda švicarski državniki sodijo, da se ustavne svoboščine ne smejo uporabljati na očitno škodo sosednega naroda, ne smejo biti v navzkrižju z njegovo naravno pravico do lastne domačije.
Zato so najuglednejši švicarski pravniki zahtevali, naj se ustava spremeni ter spravi v sklad z neodvzetnimi pravicami domačega prebivalstva.
Vprašanje tujega naseljevanja je eden najbolj pekočih socialnih in moralnih problemov tudi naših krajev. Strah, da bo laški nacionalizem slovensko zemljo načrtno potujčeval, je bil med poglavitnimi vzroki, da so se tržaški Slovenci tako krčevito protivili povratku Italije na Tržaško.
Odgovorni italijanski državniki se morajo te resnice jasno zavedati in nekaj odločnega ukreniti, da se odstranijo globoka nasprotja, ki jih je naselitvena politika zadnjih let izkopala med sosednima narodoma. Dokler se to temeljno in boleče vprašanje zadovoljivo ne reši, v naših krajih ne bo miru. Najboljši dokaz je dogodek v Ricmanjih, kjer ; se je prebivalstvo samo od sebe, na način, kakor je pač znalo, uprlo današnjemu stanju ter opozorilo vladajoče kroge na krvavečo rano, ki jo je treba v interesu pravičnega in prijateljskega sožitja med Slovenci in I-talijani brezpogojno zaceliti.
Kako naj se to naredi, je vprašanje pametnega in treznega sporazuma.
Vzrok tifusu je nezdrava voda, ki jo meščani morajo piti, saj vodovoda že 30 let niso pregledali. Dokler ga ne popravijo, prebivalstvo ne bo varno pred nalezljivimi boleznimi.
POKRAJINSKA AVTONOMIJA
V zadnjih časih mnogo pišejo o pokrajinski samoupravi, ki naj bi zaobjemala videmsko in goriško deželo obenem s Trstom.
Vladni človek senator Tessitori je izjavil, da Trsta ni mogoče enostavno priključiti Vidmu in Gorici. Zaradi posebne uprave, že določene za Trst, bi bilo po njego-vem bolje ustvariti za naše mesto in cono A čisto ločen statut.
UČINKI MODERNEGA OROŽJA
Ameriški minister za letalstvo Harold lal-bott je II. nov. govoril na grobu neznanega vojaka v Washingtonu. »Mladi, pogumni vonjale, ki tu počiva,« je dejal, »je nosil zelo drobčkano orožje v primeri z onim, katerega lahko uporabljajo’ ljudje v naši atomski dobi. V eni sami noči lahko uničijo ne le celotne armade in narode, temveč kar cele dele naše zemlje.«
NATANČNI SODNIKI
Na Angleškem so zopet priredili razstavo slik, imenovano London Groups. Kdor uspe spraviti delo na to razstavo, mu je navadno odprta pot k umetniški znamenitosti.
Letos so pa strogi sodniki pripustili sliko z naslednjo zgodbo: »Imam 8-letno hčerko,« pripoveduje gospa Bryan Hunter, »ki ima grdo navado, da se igra s čopiči.« Zadnjo o-trokovo packarijo je za šalo poslala odboru in glej, ta jo je odobril.
Londončani se smejejo in si pridno ogle^ dujejo sliko.
NAD POL MILIJONA BEGUNCEV
Iz severnega Vietnama, kjer je Ho Si Minil vpeljal komunistično vladavino, se je do pre: teklega tedna izselilo 510 tisoč oseb.
Begunci pripovedujejo, da oblastva na vse načine ljudem prigovarjajo, naj ostanejo na svojih domovih, a nič ne pomaga.
ŽRTEV KAPITALIZMA
Slavni filmski igralec Chaplin je dobil pred kratkim nagrado za mir od Sovjetska zveze.
Moskovski radio je tedaj poudaril, da je Chaplin poosebil v svojih vlogah predvsem »nesrečnega človeka, žrtev kapitalističnega sveta« : v naš tabor je prišel tako naravno, »kakor se potok izlije v reko«.
Zasebno Chaplinovo premoženje cenijo na 1200 milijonov lir. Kar je prejel kot nagrado za mir, je večidel daroval za popravila wes'tminsterske stolnice v Londonu.
VZOREN ZDRAVNIK
V Mantovi se je pred kratkim javil 31-letni F. Boldrighi, da bi se kot mlad zdravnik izpopolnil v tamkajšnji bolnišnici. Bil je zelo zgovoren in prikupen in kmalu so ga domači kirurgi pritegnili k operacijam.
Toda glej, že nekaj dni zatem je zginil, o-benem z njim še zlata ura, več denarja in različni zdravniški instrumenti. Izkazalo se je, da tič ni bil zdravnik, ampak prebrisan goljuf.
Končno so ga vtaknili v luknjo, kjer sedaj lahko mirno in udobno razmišlja oi zdravniški znanosti.
TOVARNA MOTOCIKLOV
Jugoslovani nameravajo sezidati v okolici Kopra [vomico motornih koles, ki bo dajala zaslužka okoli 1500 delavcem. Gradbena dela bodo trajala 3 leta.
AMERlLliO-JUGOSLOVANSKI RAZGOVORI
V Ameriki je odposlanstvo Jugoslavije, ki ga vodi minister Svetozar Vukmanovič. Dogovarjajo se o gospodarskem sodelovanju med obema državama, predvsem pa o tem, kako naj Amerika podpre napredek jugoslovanskega gospodarstva. Gre v prvi vrsti za modernizacijo kmetijstva, za nakup odvečnih ameriških živil v dinarjih in za vojaška naročila jugoslovanski industriji.
Vukmanovič je prinesel v Ameriko posebno Titovo pismo za predsednika Eisenho-werja.
JUGOSLOVANSKI GENERALNI KONZUL
Za predstavnika Jugoslavije v Trstu je bil imenovan g. Mitja Vošnjak, doma iz Ptuja na Štajerskem. Službo je nastopil pretekli ponedeljek.
Prej je zastopal Jugoslavijo v Celovcu.
Sb&yifri fr Tfršitfrhecpii
f,VERIGA” NA KONTOVELU
Zgoniška je prva slovenska dramska skupina, ki se je predstavila na kontovelskem odru, odkar smo pod italijansko upravo. To je važen dogodek za našo vas in okolico.
Vrli zgoniški igralci so se nam to pot predstavili s precej zahtevnim delom, s Finžgar-jevo ljudsko dramo Veriga.
Če upoštevamo, da je dramsko društvo zelo mlado in da ga sestavljajo sami mladinci, kar je zelo razveseljivo, moramo reči, da je prireditev zelo lepo uspela. Mirno se lahko trdi, da so bili vsi igralci kos svoji vlogi. Nekateri so gotovo igralsko zelo nadarjeni: n. ■pr. Ivan Caharija (Marko), Milka Milič (Mina), Aleksander Gruden (Drnolc), Anica Budin (Lena). Važnejše vloge so imeli še: Anica Vodopivec (Micka), Janko Vodopivec (Janez), Just Vodopivec (France).
Prisrčno čestitamo vsem mladini igralcem, sodelavcem in prav posebno režiserki učiteljici gospe Lupinčevi. Morala je imeti mnogo potrpljenja in požrtvovalnosti, preden je igro pripravila. Občinstvo, ki je skoraj napolnilo kontovelsko dvorano, je z velikim zanimanjem in napetostjo sledilo dogajanju na odru. Na koncu vsakega dejanja je nagradilo igralce z burnim ploskanjem.
Mladi zgoniški dramski skupini želimo nadaljnjih uspehov in ji kličemo na svidenje v naši dvorani!	Kontovelci
SLIVNO
Naše kmetije so majhne in vsi si moramo pomagati še z drugim delom, da živimo. Na vse strani hodimo na najrazličnejša dela. Težko izhajajo zlasti številne družine, saj pri nas ni posestva, ki bi moglo rediti več kot 3 do 4 ljudi. Zato mnogi računamo, da bo občina poskrbela za razna zimska dela in zaposlila vsaj nekaj ljudi. Vaške ceste n. pr. so zelo potrebne popravil.
Kljub vsem skrbem pa misli naša vas tudi na prosvetno delo. Imamo nekaj odličnih domačih pevcev, ki nameravajo ustanoviti pevski zbor. Na to se že dali časa pripravljajo in Slivenci jim želimo, da bi v tem čim-prej uspeli!
PROSEK
V	četrtek in v nedeljo smo praznovali našega patrona sv. Martina. V četrtek je bilo vreme zelo slabo, zato nismo imeli mnogo gostov. Edino na Devinščini, kjer je bil prašičji semenj, se je zbralo nekaj ljudi. Toda ker so bile cene prašičem zelo visoke, je šla kupčija bolj slabo.
V	nedeljo pa je bilo na vasi zelo živahno. Posebno velika gneča je bila po gostilnah, kjer so si ljudje privoščili izvrstne domače klobase in jih zalili z dobro novo kapljico."
Tržačani, ki so nas obiskali, so gotovo tudi opazili, kako zanemarjena je naša vas. Povsod tema, posebno v ozkih ulicah za cerkvijo ni nobene razsvetljave. Stranske ceste so vse razrite in na nekaterih mestih zaradi slabe kanalizacije mokre in blatne. Še huje pa je to pozimi, ko voda zmrzne in moraš imeti srečo, da prideš v trdi temi cel skozi vas.
Čudimo se mestni občini, da trpi v neposredni bližini Trsta vas v takem stanju. Čas bi bil, da bi se tudi nas spomnila, saj bi od
tega imeli korist tudi Tržačani, ki k nam posebno poleti zelo radi zahajajo.
V	torek nas je za vedno zapustila ga. Kapun Marija r. Puntar, mati g. Kopuna Alojzija, sluge slovenskega industrijskega tečaja na Opčinah. Pokojnica je že 15 let bolehala in celih 6 preživela na postelji. Pokopali so jo v sredo, 17. t. m.. Naj v miru počiva!
Pretekli petek pa smo pokopali go. Gerbec Rozalijo, gospodinjo znane gostilne »Pri konjičku«. Umrla je nenadoma na operaciji v starosti 62 let. Sorodnikom naše sožalje!
BANEKONKGNEL
V	nedeljo bo openski župnik blagoslovil kapelo v Banah. Slovesnost ho ob 10. uri. Nanjo se ljudje z veseljem pripravljajo, saj so zelo zadovoljni, da jim ne bo treba več tako daleč k maši.
Kapele se bodo posluževali tudi verniki s: Konkonela, ki so morali doslej obiskovali cerkvico na Kolonji, v kateri pa ni slišati slovenske besede, čeprav živi tam toliko naših ljudi. Če so hoteli prisostvovati pridigi v domačem jeziku, so morali ali na Opčine ali kam druvain, kjer nam še milostno priznajo, da molimo Boga v materinem jeziku.
MCMANJE
Vsi naši razlogi, ki smo jih navedli proti otvoritvi italijanske šole v Ricmanjih, niso pri šolskih oblastvih nič zalegli. Preteklo sredo je prvič prišla v našo vas italijanska učiteljica. Tej so naši ljudje pokazali vso o-gorčenost proti ukrepu oblastva in ji povedali, da nam bo laška šola v veliko breme, saj še za naše šolarje ni dovolj prostora. In to vse zaradi nekaj otrok, ki so dosedaj obiskovali šolo v Domju.
O tem srečanju z učiteljico poroča tudi tržaški Piccolo. Hoče nas prikazati za zelo vročekrvne ljudi, ko piše o »brutalnem napadu« (aggressione brutale). Čitatelji naj bi si predstavljali, da je v Ricmanjih tekla kri v potokih.
Zdi se, da je temu lažnemu poročilu nasedla policija, ki je v ponedeljek poslala sem večje število agentov in z njimi obkolila našo šolo. Toda oblastva so lahko mirna, naši ljudje ne bodo nikomur delali sile. Bila so dovolj pametna, da nisf) zavoljo »ric-nianjskih dogodkov« nikogar klicala na odgovor.
OPČINE
Večje št evi1 o (baje okrog 1000) naših milih gostov ezulov nas je te dni zapustilo. Preselili so se v Padriče, kjer bodo prebivali v vojašnicah, ki so po odhodu Amerikan-cev ostale prazne. Kot smo že zadnjič poročali, si ti ljudje zaradi svojega obnašanja ni-=o mogli pridobiti naše naklonjenosti.
V	nedeljo, 14. t. m., sta se pri nas poročila g. Susič Ljubomir, sin znanega trgovca iz Rojana, in gdč. Olimpija Vermec z Opčin. Oba novoporočenca izhajata iz zavednih slovenskih družin. Iskrene čestitke!
NABREŽINA
Nič nas ne bi moglo bolj razveseliti kot vest, da so sc vsi naši občinski svetovalci na Tržaškem ne glede na politično pripadnost mestali in sklenili, skupno nastopati v dose-20 pravic, ki nam po sporazumu med Jugoslavijo in Italijo gredo. P c dolgem času smo
tako tržaški Slovenci zopet dokazali, da smo politično zreli. Pravočasno smo se zavedi1, da edino z enotnim nastopom lahko kaj dosežemo, ter spoznali, da nam razcepljenost, ko gre za naš narodni obstoj, usodno škodi.
Vemo, da izražamo mišljenje vseh zavednih Nabrežincev in tržaških Slovencev, ko skupni nastop naših občinskih svetovalcev iz vsega srca pozdravljamo! Upamo, da ga odobravajo tudi vsi voditelji slovenskih političnih strank, saj so ti dolžni spoštovati e-notno željo ljudstva, ki danes odločno zahtevo strnjeno borbo v obrambo statuta.
V sredo, 17. t. m., sta se .poročila naša u-čiteljica Darija Pertot in g^ Gnido Zidarič iz Semnolaja. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
SESLJAN
Upravičeno se Sesljanci in Vižovci sprašujemo, kako je z zadevo našega pokopališča. Pet let je minile-', odkar so bili nakazani prvi milijoni od ZVU, toda pokopališče je še vedno neuporabno. V zadnjem času krožijo celo govorice, da stanovanje v čuvajevi hišici nakažejo neki priseljeni družini, kar nam seveda ni pogodu. Pokopališče, kakor smo rekli, še vedno ni uporabno. Prepričani smo, da bi bilo treba za to le nekoliko dobre volje našega občinskega odbora in seveda županove, pa bi šlo. Kar se pa tiče stanovanja, naj ga oddajo tistemu, ki bo čuvaj in grobar obenem ter domačin.
Ali Sesljanci in Vižovci res nič ne pomenimo, da celo v takih vprašanjih nimamo besede? Ali smo za občinski odbor dobri samo, ko oddajamo glasovnice?
NEKAJ O DVOJEZIČNOSTI
Na novi stavbi policijskega komisariata v Sesljanu, ki pravzaprav še ni dograjena, so že namestili dve napisni tabli. Nič hudega.. Hudo je le, da sta samo v italijanščini, čeprav je prebivalstvo v večini slovensko. Ali na komisariatu v Devinu res nič ne vedo za soorazum, ki je pripeljal Italijo v te kraje? Ali ni policija organ, ki mora spoštovati in ščititi zakon?
DEVIN
Nekaj let po vojni so Angleži izpraznili barake, ki so si jih zgradili sredi vasi na prostoru, kateremu po domače pravimo »rov-na«. To pa je kakor nalašč prišlo nekaterim prišlekom, ki so se v vojaške lesenjače takoj vselili.
Med tem časom sta dve družini kupili vse zemljišče z namenom, da si zgradita hiši. Do zemlje pa nista mogli priti, ker novi stanovalci niso hoteli sprazniti barak. Dejali so, naj jim prej preskrbijo stanovanja.
Za zadevo se je zavzela občinska uprava. Poleg drugega je barake zelo grdo videti, ker stoje ob cesti, ki vodi v pristanišče. V vročih poletnih dnevih se okrog lesenih zgradb zbira škodljiv mrčes. Treba jih je torej odstraniti iz pravnih, estetičnih in higienskih razlogov.
Zadnje dni smo slišali, da je občina dobila potrebno vsoto denarja za odstranitev barak. Vprašanje stanovanj pa bodo- rešili tako, da bodo stanovalcem zgradili novo hišo. Ostane samo še nerešeno vprašanje zemljišča. Kot po navadi so se tudi to pot obrnili na zadrugo sedemnajstih, ki bi po mnenju nekaterih morala potrebno zemljišče »darovati«.
Kakor se zdi, je postala zadnja leta naša zadruga nekako »pribežališče grešnikov«,
(Nadaljevanje na 5. strani)
šlo più! h T'tzitMtotjti =-------------—
»zlata jama«, iz katere lahko s polno pestjo vsakdo zajame in s katero lahko vsakdo razpolaga.
To stališče je nespametno in upamo, da se bodo lasiniki temu uprli.
Naj pribijemo, da imajo sedanji lastniki »rovne« nesporno pravico do svoje zemlje. O tem ni nobenega dvoma in, če se zanjo potegujejo, je to njih sveta pravica.
Drugo vprašanje je, ali so člani zadruge sedemnajstih prisiljeni dati na razpolago zemljo. Po našem niso. Kaj porečejo stari
Seja mestnega sveta
Preteku četrtek je imel občinski svet drugo sejo v jesenskem roku. Dnevni red je bil zelo dolg in seja je trajala do polnoči. Ker nam primanjkuje prostora, bomo o seji poročali nekaj več prihodnjič. Danes ugotavljamo le to, da s > sklenili najeti posojilo v znesku več sto milijonov lir za razne zgrad-i) je, naprave, šole in otroške vrtce ; za slovenske potrebe pa ni bil odobren niti vinar. Ali morda misli italijanska večina v občinskem svetu, da smo Slovenci le čisti duhovi ( Ali naj ji bomo celo hvaležni, da nas tako visoko ceni ?
Morda je pa gospod, župan Bernardis prihranil tretjo sejo zgolj za slovenske potrebe.
OSLAVJE-PEVMA
»Stari pet ec« je pod gornjim naslovom pisal v predzadnji številki Novega lista, da se po naših vaseh ne čuje več petje, niti v gostilnah ne. Predvsem dvomimo, če ta trditev drži.. Nadalje ne bomo razpravljali o tem, kje bi bila krivda, da ni petja. Odklanjamo pa namigavanje, da je lega krivo p e niško strankarstvo, ali sovraštvo. Saj so Oslavci in Pevmčani že večkrat skupno peli oh raznih prilikah. Dopisnik s svojini pisanjem kaže, da naših razmer dobro ne pozna. Tudi dopisnikova trditev, da bi morali vsi sodelovati, ni točna. Novi list poziva na enoten nastop v obrambo narodnih pravic, kot jih daje recimo narodni statut tržaškim Slovencem, ne pa za sodelovanje na celi črti. Jasnost je v teh stvareh potrebna.
Stari pevec št. 1
DOBERDOB
Upamo, da bodo tudi pri nas kmalu hla-ges1 ovili poslopje za orožnike, kateri se bodo potem iz današnjih prostorov izselili. Stara stavba ho tako zopet na razpolago našim malčkom. Razume se, da bomo morali, počakati na razna popravila. Kajti otroški vrtce le tedaj blagodejno vpliva na majhne oirrke, če je zares prijeten. Drugače je bolje, da ga ni.
Praviio, da bodo že pred novim letom pričeli graditi novo poslopje za financarje. Videti je. da ridasi va zadnje čase vneto skrb e za vojašnice. Dobro bi bilo, če bi nekaj več naredila tudi za naše 'ljudstvo.
Že d ohm prosimo na primer, da hi sc v Doberdobu ustanovil poštni urad. Ta hi razpošiljal pošte po vs di vaseh naše občine. Sai so Ronke za nas predaleč. Mnoge naše vasi že leta in leta moledujejo, da bi jim dali e-
Devinčani, ki že dolgo let bivajo v nezdravih in tesnih stanovanjih? Ali naj pomagamo najprej onim, ki so včeraj prišli in se poleg vsega še silno nedostojno vedejo?
Če ho občina ali kdorkoli gradil stanovanjsko poslopje za prišleke, ne sme iskati zemlje pri zadrugi! Dalo bi se razpravljati edino v primeru, da bi novo poslopje služilo pravim Devinčanom! Ker pa dvomimo, da bodo ti kaj dobili, predlagamo, naj prišleke nastanijo v kakem tržaškem hotelu.
Vse gornje ne velja za dvojico Devinčano-v, ki je po sili razmer prišla v barake in kateri moramo v vsakem primeru pomagati.
lektrično luč. Pa ne bomo odnehali, dokler se oblastva ne zganejo.
Dobro smo si zapomnili zgodbico iz sv. pisma, ki nam jo je posredoval Bog sam. Tam je namreč rečeno, da se nočni prosilec ni dal odgnati, dokler se ni presiti gospodar naveličal njegovega nadlegovanja!
IZ SOVODENJ
Deželni upravni odbor je odobril sklep, po katerem je naša občina brezplačno odsto-
Slovenski javnosti je že znano, da obstoji bančna ustanova »Ente nazionale per le tre Venezie«. Ustanovil jo je fašizem v glavnem za to, da bi nakupovala zemljišča na ozetuji h narodnih manjšin, kupljeno zemljo pa razdeljevala med italijanske prise1 jence. Pod fašizmom ni ustanova dosegla svojega namena. V prvi vrsti najbrž zato, ker so se našli le redki italijanski kmetje, ki bi se radi naselili na vročih tleli obmejnih krajev.
V Pevmi je banka kupila veliko Fogar j e-vo posestvo, do katerega je podjetni živinski prekupčevalec prišel z denarjem, ki si ga je prislužil v glavnem med Slovenci. Enima zemljišče so do meseca septembra 1952 obdelovali kmetje iz Pevme, iz Stmavra in, z Oslavja. Tedaj pa so nepričakovano dobili pismo, s katerim jim je ustanova odpovedala najemninsko pog'odbo. Na duše najemnikov je legla potrtost. Kmetje so morali nastopiti težko pot tožbe, da bi branili svoje koristi in pravice. A pravdo so pri gori--kl sodniji zgubili. Vložili so priziv na višje sodišče v Benetkah. Razprava je bila pred tremi tedni, a sodišče doslej ni razglasiloi razsodbe in je najbrž ne bo tako hitro.
Pred nekaj dnevi pa je več ko sto najemnikov prejelo od ustanove poziv, naj do 10. novembra dajo na razpolago svoje dele in naj opuste vsake nadaljnje obdelovanje. V nssnrotnem primeru bo banka zahtevala povračilo za morebitno škodo.
Ravnanje raznarodovalne uslanove je protizakonito, ker banka sploh ne more razpolagati z zemljiščem do končne razsodbe. Zato naj naši kmetje pisma ne upoštevajo in naj obdelujejo še naprej svoja dele, ker o-stane najemninska pogodba v najhujšem pri-me-u vsaj še eno leto v veljavi.
Čudimo se. da ravna banka z našim revnim ljudstvom tako nečloveško in da po im-
pila organizaciji ONA1R zemljišče za otroški vrtec. Zanimivo je pri vsem tem le to, da je bila stavba že davno sezidana in da se je o-dobritev sklepa zakasnila za precej mesecev. Tudi ta primer nam priča, koliko nepotrebnih stroškov, izgube časa in nekoristnega pisarjenja povzroča birokratski konjiček. Vse to pa morajo plačevati ubogi davkoplačevalci!
Naše županstvo je pozvalo brezposelne delavce, naj se javijo, če želijo delati v delovišču. Popravljali bodo občinske ceste, zlasti ono iz Rubij na Vrh. Pri delili bo zaposlenih 30 delavcev za 105 delovnih dni.
TRŽIČ
Pri nas je zbudil precej jeze odlok gori-škega prefekta, ki določa, kako naj se razdeli vsota štiri in pol milijona lir, ki jili potrebuje deželno združenje za turizem.
Prispevati morajo : goriška občina 80 tisoč, goriška deželna uprava 900 tisoč, gorička trgovska zbornica za triletje 1954-57 100 tisoč, Gr a dež 220.000 in ostalo, to je 3 milijone 200 tisoč lir, pa zasebniki iz vseh občin Goriške. Tržič ani godrnjajo, češ da pade od zneska 3,200.000 lir nanje največji del. Najbolj pa se jezijo zaradi tega, ker deželno združenje (Ente) za turizem v Tržiču ni še ničesar napravilo.
potrebnem razburja naše kmete. Oblastva pa naprošamo, naj tako nesocialno ravnanje prepovedo.
Ker je ustanova neposredno odvisna oU vlade, bi morala prelektura nemudoma obvestiti predsedstvo vlade o pravnem sporu med slovenskimi najemniki in ustanovo. Naj vedo, da sloji na strani prizadetih kmetov vsa narodna manjšina.
Vemo, da skuša vlada izvesti agrarno reformo po vsej državi in jo postopoma tudi resnično izvaja. Zato ne verjamemo, da bo na meji dopustila, da se bo ustanova igrala z našimi kmeti kot mačka z mišjo.
»Ente« utemeljuje svoje nespametno početje, češ da mu je svobodno razpolaganje z zemljiščem potrebno za izboljšanje pridelkov. Toda to lahko doseže tudi, če ostanejo današnje pogodbe v veljavi. Če pa namerava izgnati najemnike z zemlje le zato, ker so Slovenci, naj ve, da je tako dejanje protiustavno in da ga demokratska država ne more in ne sme trpeti.
Povedali smo že, da je »Ente« neposredno odvisen od vlade. Zato se lahko vprašanje brez vsakega šuma spravi z dnevnega reda. Predsednik vlade naj odredi, da ustanova umakne tožbo in prizna današnje najemninske pogodbe.
Najbolje bi bilo, da zemljišče prodajo najemnikom. Kmetje so na to vedno pripravljeni in so se v ta namen obrnili na ministrstvo za kmetijstvo.
Ko tako pišemo, smo prepričani, da tolmačimo željo in koristi naseg'a ljudstva, a istočasno tudi interese države in njenega ugleda v mednarodnem svetu. Če sc suor ne re^i rravičnr- in tako kot si želijo kmetje, bodo desetine družin gospodarsko težko oškodovane in nekatere tudi morda popolnoma uničene.
=is Qlomitifae

......Dopisi iz Goriške
Z VRHA
Vprašanje napeljave elektrike na Vrh se zares predolgo vleče, čeprav je občina ukrenila vse potrebno, da bi elektriko lahko že davno imeli. Kaj pomaga, če pa tako bohotno cvete neokretni birokratizem, nad katerim se pohujšuje tako italijanski kot slovenski tisk.
Naši protesti so imeli za posledico, da smo vsaj zvedeli za pravi vzrok zavlačevanja. Sovodenj ska občina je ob koncu septembra dobila pismo, v katerem ji iz Rima poročajo, da ne morejo napeljati elektrike na Vrh, češ da pripada vas neki tuji državi! Mi v to ne moremo verjeti, saj je naša vas znana slehernemu vojaku že iz prve svetovne vojne. Še danes romajo trume italijanskih bojevnikov na Sv. Mihael. Morda so v Rimu mislili na vrh, kateremu pravimo Vrhovci Debela giri-ža. Ta pripada zagrajski občini, katere del je res v Jugoslaviji. Sicer bi morali v Rimu vedeli, da ne more občina v Italiji prositi za potrebe vasi, ki so v Jugoslaviji.
Naša občina je vso stvar takoj pojasnila in rimskemu uradu priložila celo dokument, ki dokazuje, da je Vrh v Italiji! Zato pričakujemo, da bo elektrika končno tudi pri nas poslala petrolejko v »penzijo«. Ce je bomo imeli preveč, jo bomo posodili še Dolu in njegovim osmero vasicam. Naj živi e-lektrika !
Prebivalci iz Ricmanj so se zbali, kaj bo zdaj in so šli proti Socerbu in Dolini, kjer so že taborile prve lirvatske čete, ki jim je poveljeval stotnik Jezic. V zadnjem trenutku so utekli, kajti brž z,a njimi so vdrli v vas Francozi, ki so držali višine pri Kat mari. Prazno vas so izropali in se spet umaknili. Naslednji dan so pa že grmeli topovi. Na vrhovih okoli Ključa so že stale lirvatske čete Jezica in tržaška milica s stotnikom Bo-nomom. Pridružili so se jim tudi odločni Ricmanjci in Kraševci iz soseščine. Bilo je že več kot tisoč mož, zato so se Francozi u-t ab or ili na »šancah« in namerili dva toipova proti Ključu.
Prvi napad francoska posadka odbije. Na obeh straneh je mnogo ranjenih in mrtvih. Francozi so tudi nekaj kmetov in vojakov ujeli. Vedo pa, da se ne bodo mogli dolgo držati in zahtevajo iz mesta pomoči. V Trstu je vse zbegano in vpije, da so Ricmanjei že tu; posadka namerava narediti izpad.
V tej napetosti se sliši strašna eksplozija. Kaj je? Tam od stare mitnice (onkraj današnje Barriere) se vali gost dim. Francozi so namreč posadki pri Katinari poslali pomoč in vozove s strelivom Toda voznik je na vozu s smo dnikom kadil pipo in po neprevidnosti pognal z ogorkom sebe in vozove v zrak.
Boj pod Ključem in na »šancah« se je še bolj razvnel. Hrvat ske čete in slovenski kmetje so naredili še en naskok, se je! Unlen:,i so tista dva topa in ju obrnili v hrbet Francozom, ki so dirjali po ro-colski dragi. S seboj so gnali več ranjenih Hrvatov, Ker so jim bili pri begu v napotje, so jih kratkomalo poklali.
ČEDAD
Po Furlaniji so se pojavili leteči krožniki. Skoraj vsak dan beremo, da so jih ljudje videli zdaj tu, zdaj tam. Po Benečiji pa vedno pogosteje krožijo »slepe« okrožnice. O letečih krožnikih ne vemo, od kod izvirajo in kam brze, o »slepih okrožnicah« pa vsak ve, od kod prihajajo in kam merijo. V nekaj tednih se vsi župani, cerkveni dostojanstveniki, posvetni oblastniki in drugi ljudje po Benečiji, v Čedadu in Vidmu, dobili kar dve dolgi in zanimivi taki pisanji.
Prvo je prepis spomenice, ki jo je nekdanji landarski župnik v imenu vseli slovenskih duhovnikov naslovil na bivšega predsednika vlade Parrija. V spomenici se bile naštete ovire pri rabi slovenskega jezika v cerkvi. »Resnicoljubni« razpošiljatelji so seveda pozabili omeniti zadovoljivi odgovor, ki ga je dal predsednik vlade po tedanjem videmskem prefektu.
Kakor je nam znano, je izvirnik spomenice ostal v landarskem župnijskem uradu in zato g'a je sedanji laški župnik prav z lahkoto spravil na svetlo!
V drugi »slepi okrožnici« ponovno sramotno zmerjajo pokojnega msgr. Trinka in blatijo njegov spomin. Priobčujejo tudi seznam vseh beneških slovenskih duhovnikov in pri slehernem najdejo madeže Trinkove-
SLABI PRAZNIKI
Ta boj, ki so ga Ricmanjei po pravici zanetili v obrambo svoje vasi in cerkve, je bil na veliki petek. Podobna je bila tudi velika noč. Ko so Francozi po bitki pribežali v mesto, so jim bili brž za petami pešci in huzar-ji. Ko so francoski generali videli, da so pomešani nj:h in tuji vojaki, so mislili, da gre za ujetnike. A le za hip; brž so zatrobili na umik in začeli korakati iz mesta. Med hišami se je začel lov na skrite Francoze. Pravijo, da je neki mesar Jud našel Francoza, s ka'er'm se nista že od prej razumela, in mu kar — glavo odrezal. Meščani so' se na veliko soboto vsi oboroževali. Jezič, ki je hodil okoli ves obvezan zaradi rane, je vse navduševal za odpor. Celo noč so' po mestu patrulirali in razsvetljevali okna, da se izognejo zased.
Na veliko noč, 16. aprila, je bilo še nekam mirno. Zvečer pa pride nov glas, da korakajo francoske brigade iz Gorice proti Trstu. Avstrijski poveljnik poziva na odpor. Res se zbere nad 3000 mož, ki jo udarijo naslednje jutro proti Opčinam, da bi se združili s Kraševci. Teh je mrgolelo že približno 10.000 tam okoli in so bili pripravljeni, da zabra-nijo Francozom pot v Trst. Vsak je bil oborožen, kakor je mogel. Jeza je pa kar bruhala iz njih.
Tedaj ie prišel na Opčine avstrijski general Kis, ki ie razglasil, da so pogajanja za mir. Medtem pa da zasedejo Avstrijci in Francozi vsak svoje postojanke. Nekateri so se ob tej novici začeli razhajati. Večina pa je vpila, da je to izdaja. Po vaseh so začeli biti plat zvona in se na svojo mest utrjevati. Zvečer pride posredovat tržaški škof Buset in prigovarjat, naj vsi odložijo orožje. Ljud-
ga hudodelstva. Nekomu n. pr. očitajo, kako je izjavil, da je prej Slovenec kot kristjan! Uboge reve! Proglašajo za zločin ugotovitev zgodovinske resnice, da so bili vsi narodi pred Kristusovim rojstvom in pokristjanjenjem .pogani.
Vsi slovenski dušni pastirji predstavljajo za te nespametnike veliko nevarnost za vero in domovino! Cerkvena oblast naj nastopi proti slovenskim duhovnikom, dokler je še čas in se ne bodo vse cerkve izpraznile.
Okrožnico je podpisal »Comitato per la difesa della religione e della Patria nelle valli del Natisene«. Ako v Čedadu vprašaš, kdo so člani tega slavnega »Gomitata«, t1 vsak čedadski navihanec pokaže za onimi, ki se zbirajo pri »S. Marco«.
Cerkvene oblasti in celo sam pomožni škof Cicuttini pa so imele pred kratkim lepo priliko spoznati, v katerih vaseh se cerkve praznijo.
Omenjeno ogabno »slepo okrožnico« so plačani rodoljubi razposlali po Benečiji, ko je bil nameščen novi župnik in dekan v Šempetru Slovenov č. g. Francesco Venuti.
Ne bodi maščevalen in zamerljiv proti sinovom svojega ljudstva
(3 Moj. 19, 18)
je so mrmraje ubogali, četudi niso razumeli, zakaj oblastniki enkrat ukažejo : bori se, v isti sapi pa: vrzi puško proč!
KAKOR PREJ
Po teh velikih dneh so bili ljudje v Ric-manjih in na Opčinah prav po pravici iz sebe, ko so zvedeli, da je nadvojvoda Karel podpisal v Ljubnem na Štajerskem z Napoleonom petdnevno premirje. V njem je bilo zapisano, da ohranita obe stranki svoje položaje kakor poprej : Francozi bi se torej vrnili tudi v Trst.
Res so 17. aprila leta 1797 opolnoči vkorakali spet v mesto. Brigadi je poveljeval ge? neral Friant. Že v zgodnjih urah je ukazal nalepiti plakate s pozivi, naj bodo vsi mirni; kdor bi se količkaj pregrešil, ga bo dal list reliti. Da misli novi general zares, so 'Tržačani sprevideli, ko je ukazal postaviti kar na sredo K orza večji top s prižgano lunto. Spočetka so se vsi bali, kdaj se bo sprožilo; čez nekaj časa pa se je okoli topa zbrala množica radovednežev. Predrznili so si že upihniti in pohoditi tlečo lunto1, čeprav so se francoski topničarji nekoliko jezili. Proti poldnevu je že kazalo, da se bodo zgrabili in bo res iz topa zagrmelo. Zato1 so se pri generalu oglasili zastopniki meščanov in prosili, naj spravi top nekam proč, da ne bo nesreč. General se je vdal in potolažil preplašene meščane, naj se nič ne boje, češ da bo strogo1 skrbel za red in mir. Naročil je tudi magistratu, naj pokliče nazaj vse. ki so» zbežali pred Francozi. Oni da so ponižni in ne bodo nikomur skrivili lasu.
Med takimi pogajanji in pomirjevalnimi glasovi se je oglasila tudi »Gazzetta di Trieste«. V številki od 24. aprila je sicer še vedno1 imela na čelu francosko zapisano revolucionarno geslo : Svoboda, enakost, bratstvo.
( Nadaljevanje
Spomini iz starega Trsta
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
alojz kvmer:	/o in Q//o o glasbeni umetnosti
II.
Harmonija.
Če igraš na kateremkoli instrumentu več not hkrati, slišiš akord. Po notah, ki ga sestavljajo, je akord lahko sluhu prijeten ali pa ne. V vsaki mnogoglasni skladbi si slede neprestano takšni akordi. Akorde, ki zvene prijetno, čisto, imenujemo asonance (iz latinščine : ad sonare — sozve-neti), one pa, ki zvene neprijetno, napeto, imenujemo disonance (iz latinščine : dis sonare — zveneti narazen), Disonancam je lastna napetost, dinamičnost, asonance so pa mirne, statične. Ce slišimo disonanco ali vrsto disonanc, si želimo slišati za njimi asonanco : vsaka napetost se mora umiriti, vsaka dinamičnost mora privesti do statičnega konca. Skoraj ni skladbe, ki bi uporabljala izključno asonance :	najstarejše polifonske
skladbe, kjer prevladujejo asonance, so nam dandanes težke, neokretne. Povprečni poslušalec se ob njih dolgočasi. Nekateri sodobni skladatelji so padli v skrajnost : uporabljajo skoraj izključno disonance (neki sodobni slovenski skladatelj je nekoč izjavil, da bi ga bilo sram, uporabljati asonance ! ) : take skladbe so prenapete, preraaburlji-ve, premalo užitne, ker ne morejo živci poslušalca najti potrebne sprostitve. Za povprečnega poslušalca so take skladbe popolnoma neužitne.
Harmonija (iz grščine : : harmotto — vskladim) je veda o akordih in o njih sosledju. Med najvažnejšimi utemeljitelji te vede je frančiškan Giosef-fo Zarlino iz Chioggie, ki je živel v šestnajstem stoletju. Harmonija proučuje bistvo akordov in uči, kako jih je treba uporabljati, če zapišemo akord na papir, se nam ta predstavi kot navpična črta. Zato lahko trdimo, da vodi harmonija vertikalna razmerja med glasovi.
Harmonizirati narodno pesem pomeni, pisati pod vsako noto popevke akord. Seveda je treba pri tem upoštevati tudi zahteve kontrapunkta, ker sta obe vedi komplementarni, se med seboj dopolnjujeta.
Ker je polifonska skladba sestavljena z večjim številom različnih glasov, nastajajo venomer akordi; te proučuje harmonija. Vsak glas mora ohra-
O pozdravljanju
Že zadnjič smo ugotovili, da je cesta velika preizkuševalnica našega vedenja.
Tu pridejo najbolj do izraza dobre in slabe strani domače vzg'oje, kot smisel za red, obleka, drža, hoja, obzirnost, srčna kultura itd. Olikanost in uglajenost pa sodimo tudi po dostojnem pozdravljanju na cesti.
Pri pozdravljanju je najvažnejše, kako pozdravljaš in kako odzdravljaš.
Morda si ho ta ali oni mislil : kaj pa je treba o tem pisati, ko pa ni nič bolj enostavno kot to? Pa ni tako! Kar oglejmo si, kake napake dela pri tem moški spol.
Klobuk je treba pri pozdravu popolnoma sneti in ga toliko časa držati v roki, dokler gre znanec mimo. Kadar si brez klobuka, se samo pokloniš. Pri tem je treba seveda cigareto vzeti iz ust. Ne smejo nam biti za zgled gospodiči, ki se le s prstom dotaknejo klobuka, verjetno iz strahu, da si ne prehlade las.
Priklonimo' se običajno nalahko, posebno ženskam. Ne smemo pa pri tem samo pokimati z glavo. Nasprotno pa naš poklon tudi ne sme biti preglobok, da ni preveč hlapčevski. .
Dobrega znanca pozdravimo prisrčno, z
niti svojo samostojnost in razmerja med posameznimi glasovi morajo biti pravilna ; ta razmerja proučuje kontrapunkt. Vsaka nota je glede na istočasno izpete note v drugih glasovih sestavni del akorda in kot taka. predmet harmonije, a je obenem glede na prejšnje in poznejše note v istem glasu sestavni del glasu (ali bolje rečeno — melodije, ki jo ta glas izpoje) in je kot taka predmet kontrapunkta. Zato je potrebno pri vsaki skladbi obe vedi vzporedno upoštevati.
Od vsega začetka polifonske glasbe se je jel izoblikovati pojem tonalnosti (iz latinščine : tonus — zvok), ki jo je v začetku osemnajstega stoletja u-zakonil francoski teoretik in skladatelj Jean-Philippe Rameau. V tonalni skladbi so vse note in vsi akordi v tesnem razmerju z glavnim harmonskim središčem: v taki skladbi se ponavljajo
Na letošnji mednarodni likovni razstavi v Benetkah je bila Jugoslavija zastopana s 184 deli. Od teh je bilo 34 plastik srbskega kiparja Stojanoviča, ki so večinoma izdelane v mali dimenziji, in sicer v bronu in marmorju. Vsa ostala dela so kazala napredek jugoslovanske grafike.
Od Slovencev so razstavili Riko Debenjak, Božidar Jakac, France in Tone Kralj, Miha Maleis, France Mihelič, Marij Pregelj, Maksim Sedej in Marijan Pogačnik.
Debenjak je razstavil litografije, ki so po zasnovi in barvah živahne. Jakac se je predstavil s .starejšimi deli, ki se odlikujejo po prefinjeni risbi. France in Tone Kralj sta bila zastopana s ksilo-grafijami, ki prikazujejo kmečko življenje. Svojega ekspresionističnega sloga nista bistveno spremenila. Maleševe grafike odlikuje zelo elegantna linija. France Mihelič je razstavil številne linoreze, barvne ksilografije in litografije. Po svojih groteskno-smešnih figurah je soroden največjemu belgijskemu slikarju Ensorju, izrazitemu učitelju evropskega ekspresionizma. Ostro v mehki linolej zarezane linije močno poudarjajo izrazitost figur.
nasmeškom, ostale pa spoštljivo in vljudno. Človeka, ki ga pozdraviš, moraš gledat' v obraz, ne pa na tla ali na drugo stran. Ce ga pozdraviš hladno ali odljudno, ga bolj žališ, kakor če ga ne pozdraviš.
Pri pozdravu tudi ne smeš imeti rok v žepih ali na hrbtu ali celo v nosu.
Kogar pozdravimo, nam je dolžan odzdraviti. Saj pravi pregovor: Pozdraviti je vljudnost, odzdraviti dolžnost.
Nič ni gršega in za izobraženega človeka bolj nečastnega kot to, da v svoji ošabnosti na pozdrav ne odzdravi ali samo hladno pokima, ne da bi pri lem snel klobuk. Nekateri predstojniki pa celo mislijo, da izkazujejo svojim podrejenim uslužbencem veliko milost, če jim sploh odzdravijo. Osnovno pravilo olike zahteva, da vljudno odzdravimo vsakomur, ki nas pozdravi, čeprav nam ni všeč. Tudi beraču in človeku, ki je na slabem glasu, moraš vrniti pozdrav.
Posebno dostojno se mora moški obnašati do žensk in jih prvi pozdraviti, četudi je njegova uslužbenka. Seveda mora tud: ženska prijazno in dostojno, a ne vsiljivo odzdraviti.
To je nekaj osnovnih pravil o pozdravljanji* na cesti. Bodimo starejši v lem pogledu zgled naši mladini!
določeni akordi po strogi zakonitosti in tvorijo trd no okostje skladbe. Po tej zakonitosti se akordi razvijajo iz določenega začetnega akorda (tonika), se dotikajo akordov, ki imajo s toniko določene zveze in se vračajo stalno na toniko, na kateri tudi zaključujejo skladbo.
A prav to lahko postane ovira svobodnemu izražanju in so se zato skladatelji v začetku našega stoletja začeli upirati zahtevam tonalnosti. To vprašanje so rešili na različne načine : s politonalnost-jo (ali poliharnionijo), pri kateri so akordi sestavljeni s preprostejšimi akordi, ki pripadajo dvema različnima tonalnima (ali harmonskima) središčema, lahko pa tudi z dvema akordoma, ki pripadata istemu tonalnemu središču. Za primer naj navedem Strawinskega, v čigar skladbah srečuje-m?, pcgostoma poliharmonije. Drugi so rešili to vprašanje z atonalnostjo, v kateri so vezi tonalnosti popolnoma izginile in se harmonije razvijajo v naj večji svobodi. Za primer lahko navedem Schoenberga. Nastalo je zelo veliko število šol, ki rešujejo tonalnost in druga glasbena vprašanja na najrazličnejše načine, a bilo bi preveč, ko bi jih sedaj skušal vse omeniti in označiti-.
Vse njegove grafike imajo alegorično vsebino. Med redkimi nagrajenci za, najboljša razstavljena grafična dela je zasedel Mihelič častno mesto. Pregelj se je predstavil z 10 novejšimi grafikami v linorezu in ksilografiji. Zaradi razgibanosti svetlob in senc, ki so glavni činitelj v grafikah, najbolj izstopajo dela, ki ponazorujejo- vojno in taborišča, Mehko, rahločutno je podana pokrajina v poletju. Najmlajši med slovenskimi razstavljale! na Biennalu je bil Marijan Pogačnik, ki je razstavil dela s podeželskimi motivi.
Hrvatska grafika je bila dobro zastopana. Svoja dela je razstavilo deset umetnikov. Srbi so poslali na Biennale grafike 12 umetnikov, od katerih so mnogi zelo mladi.
Ob koncu naj pripomnim, da ne razumemo, zakaj so jugoslovanski prireditelji posla’i na razstavo samo grafike. Poslati bi bili morali tudi slike naših najboljših sodobnih slikarjev, ki- bi brez dvoma častno zastopali domovino pred svetom.
Tone Mihelič
Kulturne vesti
Na mednarodnem tekmovanju mladih pevcev v Ženevi, na katerem je nastopilo 105 kandidatov, se je slovenska mezzosopranistka Sonja Draksler jeva povzpela med najboljše pevke, čeprav je bila tekma zelo ostra, V znak priznanja je dobila kolajno. V moški skupini si je priboril prvo nagrado mladi basist beograjske opere Dušan Popovič. Kolajno si je pridobil tudi Rudi šutej.
Naš goriški rojak Mirko Rener je bil imenovan za profesorja koralnega, petja v bazilijskem semenišču in za profesorja nemščine na Mihaelovem kolegiju v Torontu. Prof. Rener je naši javnost' dobro znan po svojem kulturnem delovanju na Goriškem, zlasti kot dirigmt odlično uspelih operet, ki jih je takoj po vojni priredilo v »Verdiju« bivše mladinsko gledališče v Geriči. Prof. Rener je ostal zvest kulturnemu delu tudi v Kanadi, kjer prireja med drugim zelo pestre in zanimive študijske večere.
Akademski kipar Francs Gorše, ki je deloval tudi na Tržaškem in Goriškem, in slikar Božidar Kramolc sta priredila razstavo svojih del v Torontu v Kanadi. Kramolc je razstavil monotipe in linoreze, Gorše pa 22 kiparskih del. Zanimanje za razstavo je bilo precejšnje.
V Buenos Airesu je razstavil svoja dela mladi slovenski slikar Milan Volovšek, ki je že na ne-katErih prejšnjih razstavah vzbudil pozornost v argentinskih umetniških krogih.
Pred zadnjo vojno je bilo v Sloveniji 15 muzejev in galerij. Danes jih ima Slovenija 36. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze so uvedli muzeologijo ali nauk o muzejih kot poseben predmet.
VZGO JTINI KO TIČEK
( Konec sledi )
Jugoslovanski umetniki na Biennalu v Benetkah
GOSPODARSTVO
POŠKROPITE BRESKVE
Breskve so se ogolile, listi so odpadli. Nastopil je čas za prvo škropljenje tega sadnega drevja.
Breskvina sadna drevesa imajo- hudega sovražnika v kodri, ki spomladi zveriži liste in mlade poganjke ter s tem znatno ošibi drevesa in skoraj uniči sleherni zarodek. Listi postanejo debeli, nekam čudno zvili, bele do rdečkaste barve. Ljudje jih navadno obirajo, če ne, pa junija sami odpadejo. Poganjki niso lepi in ravni, temveč zviti in vedno zelo šibki, kar je tudi razumljivo, saj niso dobili po listih nobene hrane. Morebitni sadni zarodek odpade navadno že v popju, ali med cvetenjem, ali takoj po njem. Le redek sad se razvije'do normalne debelosti. Junija ali julija breskev nekako preboli bolezen, a drevo ostane zelo ošibelo in se zaradi tega ne more normalno razviti.
Res je, da niso vse sorte enako podvržene kodri, ki pa žal kaže največjo moč prav nad žlahtnimi sortami, katerih gojenje se danes edino splača.
Izobražen sadjar pa bo preprečil delovanje tiste posebne glivice, ki kodro povzroča, s škropljenjem drevesi z nekoliko močnejšo mešanico modre galice in apna, kot jo uporablja za trte. Medtem ko zadostuje za trte v začetku polodstotna brozga, pozneje 1 %, moramo breskvina drevesa škropiti s 3% brozgo : v 100 litrih brozge raztopimo 3 kg modre galice in dodamo 1.2 kg aktivnega apna (calce idrata) ali odgovarjajočo količino navadnega, sveže gašenega apna. To količino določimo s preskušnjo brozgine kisline, uporabljajoč lakmusov papir.
Škropimo pa dvakrat, in sicer prvič sedaj, brž ko so drevesa izgubila liste, drugič pa spomladi, preden se začne p op j e odpirati, in sicer pri nas okoli 25. marca. Drugič bomo torej škropili v prvi polovici marca, o-bakrat pa s 3% brozgo modre galice.
Tega navodila se drži, sicer boš spomladi zastonj tožil, da imajo tvoja breskvina drevesa tako čudno zvite liste. Takrat temu ni mogoče več v polni meri odpomoči. Vse gli-vine bolezni na rastlinah so namreč take, da jih lahko preprečimo, ne pa zdravimo.
ALI ŽE OBREZUJEŠ TRTE?
Zelo škodljivo navado imajo nekateri, ki obrezujejo trte, brž ko so grozdje potrgali. S tem trte le ošibijo. Dve nalogi mora trta opraviti v teku leta : 1. da nam rodi grozdje — kar ji jemlje življenjske sile, 2. da nabere novih sil za rast v prihodnjem letu. Obe pa opravi predvsem s pomočjo svojih listov, ki srkajo iz zraka ogljikovo kislino, dušik in še druge snovi. Iz zemlje pa sesajo vodo in rudninske snovi. Pod vplivom sončnih žarkov se te snovi spremenijo v nove, ki so brana posameznim delom kakor tudi celotnemu drevesu.
Listi zaključijo svoje delo, ko postanejo rumeni in prestane tesni stik med pecljem in rozgo. S tem pa ni rečeno, da je delovanje tudi v rozgah prestalo. Tam potujejo sokovi še kakšen teden, potem ko so listi že porumeneli ali celo odpadli.
Zato ne smejo obrezovati trt, brž ko so listi odpadli, še manj pa v času, ko so še na trti. Cim bolj zelene liste ima trta, tem več-
jo škodo povzročamo, tem bolj šibimo trto, če jo takrat obrežemo.
Kdor svoje trte ljubi in hoče od njih kar največ in najboljšega pridelka, jih ne bo obrezoval prezgodaj.
Ali naj trte obrezujemo pred zimo ali med zimo, ali ko se že bližamo pomladi? Obrezovali trte takrat, ko se že začnejo solziti, je na vsak način napačno in škodljivo. Ce se trta solzi, pomeni da izgublja rastlinski sok, kar je isto, kot pri člo-veku krvavitev. Torej moramo obrezovati prej, pri nas vsaj do konca februarja.
Iz tega sledi, da bomo pri nas začeli trte obrezovati 2 do 3 tedne po odpadu listov. Opravili pa bomo to delo v teku februarja. Ne obrezuj v hudem mrazu!
Odrežemo vse rozge ali njih dele, pri katerih ni les dobro dozorel. Dobro dozorel les je rjave, kostanjeve barve.
ZATIRANJE SLINAVKE IN PARKLJEVKE NA ANGLEŠKEM
Angleška vlada je že L 1952 imenovala posebno komisijo, ki naj bi proučila, kako bi najbolje zatrli slinavko in parkljevko, ki se pojavljata tudi na Angleškem in ogrožata tamkajšnjo živinorejo.
Potem ko je komisija proučila, kako pobijajo to bolezen v Franciji, Švici, Belgiji, Nizozemski, Danski, Norveški, Švedski, Braziliji in Argentini, je prišla do zaključka, da se nadaljnje obolenje živine prepreči le s klanjem vseh na slinavki in parkljevki obolelih živali. Je to sicer navidezno zaostal način »zdravljenja«, a drugega načina komisija ni mogla izslediti.
V
ortni breglec)
Preteklo nedeljo je domača Triestina zopet zapravila priložnost, da bi si vsaj na domačih tleh osvojila dve dragoceni točki. Vsakdo se vpraša : kaj šele bo v bližnji prihodnosti, ko bo morala znojiti pot za obstoj v A ligi. Pri Triestini je nekaj nezdravega. Niti ponižnih Sicilijancev niso mogli odpraviti. Obratno. Lahko bi se bilo zgodilo in celo zasluženo, da bi obe točki odnesli na jug. Triestini resnično veliko manjka. Predvsem tehnične sposobnosti in pa podrobnega notranjega u-stroja igre. Ni opaziti razumevanja posameznika do soigralcev in s celoto. Samo nekoristno drvenje po igrišču brez vsakega zaključenega cilja. Človek se vpraša : »Zakj sploh so krila in čemu služijo?« Prva in glavna naloga kril je naj učinkovit e j še in naj hitrejše približanje k vratom. In tega se je posluževala Katanija. Tako hitrih prodorov preko kril v Trstu letos nismo opazili. Moč Katanjje je bila v četverokotniku desnih krilcev in leve strani napada. Akcije četverokotnika so se zaključevale v sredini igrišča z močnimi streli na gol. Režija K. Hansena je bila primer, kako nazaj potegnjena zveza lahko služi zdaj kot napadalec, zdaj kot obramba. Globinska igra Katanije pa je imela napako v tem, da je bila leva stran njihove igre neizrabljena. Verjetno zato, ker je manjkalo levo krilo Spikovski. Poleg Hansena so bili pri gostih nadpovprečni Ghiandi in vratar Bar delti, ki je branil svoje svetišče z gotovostjo. Pri domačih pa so se izkazali Beloni, Lucentini in Sabatella. Vsi ostali s Curtijem na čelu pa so pokazali igro začetnikov.
Ostali izidi so precej izredni, vsaj trinajstkar-ji so bili samo 3. Milan žanje zmage in zdaj ko si je v svesti končne zmage,, samo še publiki prikazuje nogometno umetnost. Vsekakor je Milan danes ena najmočnejših enajst orici v Evropi, Ver-
S-linavko in parkljevko povzroča posebno kužilo (virus), proti kateremu še vedno iščejo primerna cepiva. Tista, ki uporabljajo-, imunizirajo (zaščitijo proti bolezni) le za dobo 4 mesecev, a to le v slučaju, da cepivo odgovarja kužilu. Ugotovili pa so, da povzročajo slinavko in parkljevko razna kuži-Ja, razni virusi, toda proti vsem niso še našli odgovarjajočih cepiv. Zato je cepljenje lahko uspešno, more pa tudi biti popolnoma neučinkovito.
Iz tega razloga je danes proti slinavki in parkljevki edino učinkovito sredstvo, da o-bolele živali izločimo, da jih pobijemo. Take odredbe veljajo danes v Angliji, v Švici m še v mnogih drugih državah.
Seveda nastane vprašanje: kdo naj krije škodo ? Očividno je ne more nositi živinorejec, ker ne pobijejo samo že obolelih živali, temveč tudi vse tiste, ki so bile z obolelo v .stem hlevu. Poleg tega veljajo odredbe, da se ne sme tako meso uživati in niti izkoristiti koža, temveč se mora vse globoko zakopati v zemljo.
Za plačan j e nastale škode živinorejcem so vlade v mnogih državah določile posebne fonde, iz katerih krijejo celotno vrednost izločene živali.
Italijanska zakonodaja tega še n_e predvideva.
HUDA JE LOVSKA STRAST
Leta 1953 je bilo izdanih v Italiji 868.351 lovskih dovoljenj -— pravzaprav dovoljenj za lovske puške — in strošek za pristojbine je znašal 3 milijarde 825 milijonov 631 tisoč lir. Največ lovcev je v Toskani, in sicer 124 tisoč. Mesto Rim jih šteje 41.000. Ribičev za lov v sladkih vodah je v vsej Italiji 165.000, največ v severni in med temi samo v Milanu 22.912.
jetno takoj' za madžarskim Honvedom.
Pretekli teden je bil bogat v mednarodnem nogometu. V Vicenzi so francoske »Nade« porazile italijansko »Pomlad« s 3:1. Kaže, da je italijanskemu nogometu ušel še glavni up. Mlado moštvo italijanske enajstorice je po prvih dveh srečanj ih( z Madžarsko in Anglijo) gojilo veliko tipanja v prenovo italijanskega nogometa. In vendar tudi tukaj nič! Verjetno bodo prišli pri sestavljanju za bližnje srečanje z Argentino v poštev za uradno reprezentanco sledeči igralci:	Ghezzi,
Silvestri, Cervato, Maldini, Bergamaschi, Ferrarlo, Mucinelli, Banofin, Schiaffino, Virgili, Armano in kot rezerve Boniperti in Gratton.
V Budimpešti so odigrali 28. srečanje Avstrija : Madžarska. Kljub temu, da je bila ogrska enajsterica brez Puskasa in njegovih najbližjih, je dunajske »valčkarje« odpravila s ^presenetljivim izidom 4:1. Avstrijska reprezentanca je danes v istih vodah kot italijanska in angleška. Prva povojna garnitura je že prestara in je doslužila domovini ; novih mladih moči pa ni nikjer. Gotovo je tu napaka nogometnega avstrijskega predstavništva, ki je slovelo' samo na kapetanu Ocwirku in njegovi enajsterici, ki je igrala brez sprememb ves povojni čas.
Na drugi strani pa se pojavljajo nove sile kot so Francija in Belgija. Enajsterici sta v zadnjem srečanju igrali neodločeno 2:2. Belgija bo verjetno v bližnji bodočnosti igrala precejšnjo vlogo v evropskem nogometu. Je mlada in sveži sila.
. Tiberiju Mitriju je verjetno v soboto zvečer zadnjič odbil milanski »gong« visoko zveneči naslov evropskega prvaka. Toliko se je govorilo o njegovem boksarskem prerojenju, zaradi katerega je zapustil še svojo ženo, in vendar bilo je samo prazno govorjenje. V tretji rundi je dvakrat okrvavljen obležal pod udarci francoskega črnca Humeza. Hujših posledic ga je rešil samo sodnik, ko je dvignil roko Humezu in s tem zaključil dvoboj. Sodijo pa, da je bil Mitri jev poraz zmaga za njegovo družinsko življenje, ko je dejal : »Fulvia, vrni se, vse ti je odpuščeno.«
ZA NASE NAJMLAJSE
/YvVWYVWVv
št. 36
A/VV^-VvVvVV\VNAA/-A\AAArAVVVVVYWvVV'AiWWNrA^rWVAAA^VN^AAV'VVVV\A/'/vVVVVV\Ay>AZWVXAAZ' IAAAAAAAAAAA A/ A A/ AAAAy.AMyViAAAyvVVVvWvVV^/./Vx/yvV.AA/V\ylVVVVVVVlVV\/VvV>A/./vVv\AAAAA)
Stopila je k postelji in razpustila bujne zlate lase. Tarzan je bil ves očaran. Nato je utrnila luč; v koči je bila tema. Tarzan se je splazil prav pod okno, previdno iztegnil roko in segel v kočo.
Ko je Tarzan prečital pismo, je dolgo premišljeval. Nove in čudne stvari so bile zanj težko razumljive. Nato je pod Janin podpis napisal : »Jaz sem Tarzan, kralj opic.« Zjutraj je našla Jane pismo, kjer ga je pustila.
Tipal je po pisdimku. iNdZ-tanje je dosegel rokopis, ki ga je bila pustila Jane. Oprezno ga je potegnil skozi okno. Dragocene listine je spravil v tul za puščice in kakor senca izginil v džunglo.
Copyright. 1929. by Edgar Rice Burroughs, Ine. All right» mitvei
Mrzla zona jo je oblila, ko je zagledala Tarzanov pripisek. Ker so pa dnevi potekali brez nesreč, jo je strah minil. Tarzan je neopazno prinašal živila. Vsak dan je zbiral pogum, da bi se z gosti pogovoril.
Zbudil se je ob prvem svuu. ra-koj se je spomnil pisanja. Rad bi čital, a čudne čačke so ga navdale z razočaranjem. Dolgo se je sklanjal nad njim, dokler ni jel razlikovati črke, drugo za drugo.
Mesec dni je trajalo, preden se je Tarzan ob belem dnevu napotil h koči. Našel jo je prazno. Zlatolasa boginja je bila izginila. Ko je tam stal, je nenadoma zaslišal glas, ki mu ni bil neznan.
Tarzan je počasi razbral Janino pismo. Namenjeno je bilo prijateljici v Ameriko. Pripovedovala je o čudnih doživljajih, o španskem rokopisu, o zakopanem zakladu in — o Tarzanu.
Velika opica je lomdSa-a du. Iz džungle se je razlegel krik, kakor bi ženska v smrtni stiski klicala na pomoč. Tarzan je spustil svoje prvo ljubezensko pismo na tla in kot strela planil v goščavo.
Skrivnost—=
D"JA- FU-MANČUJA
ROMAN — Spisal : Sax Rohner m Prevedel : A. P.
»In Kwee se ni upal pokazati, ker je tudi on bil tam zaradi kakega lastnega tajnega nagiba,« ga je presekal Smith.
»Ko je odstranil pokrov, je nekaj — nekdo . . .«
»Postavimo, da je bila mumija ?«
Weymouth se je neugodno zasmejal. »No, sir, nekaj, kar je zginilo iz zaklenjene sobe, ne da bi odprlo vrata ali okno, je umorilo Strozzo.«.
»In nekaj, kar je po umoru Strozze umorilo še Kitajca, očitno, ne da bi se trudilo, da bi odklenilo vrata, za katerimi je bil on skrit,« je nadaljeval Smith. »Zakaj tokrat je videti, da je doktor Fu-Manču uporabil zaveznika, ki si ga niti njegova velikanska volja ni mogla popolnoma podvreči. Katero nevidno silo — kakšno strašno moriino sredstvo — je zaprl v tisti sarkofag?«
»Misliš, da je to delo Fu-Mančuja?« sem rekel. »Ce imaš prav, potem je njegova moč zares nadčloveška.«
Nekaj v mojem glasu, mhlim, je Smitha napotilo, da me je čud-no Premeril. »Ali dvomiš? Navzočnost skritega Kitajca to dokazu-
je. Kwee, o tem sem prepričan, je bil član morilske družbe, dasi je verjetno šele nedavno vstopil v to tajinstveno službo. Ni oborožen, sicer bi si lahko mislil, da je bila njegova naloga, umoriti sira Fionda, ko bi bil tu na delu, ne da bi sumil, da je v bližini skrit sovražnik. S tem. da je Strozza odprl rakev, je ves načrt gladko pokvaril.«
»Tako, da je imel za posledico smrt . . .«
»Enega izmed Fu-Mančujevih služabnikov. Da. Za to pa ne najdem pojasnila.«
»Mar misliš, Smith, da je bila v tem načrtu rakev uporabljena?«
Z očitno začudenostjo me je pogledal.
»Ali meniš, da je bilo golo naključje, da so pripeljali rakev sem ob času, ko je doktorjev podvrženec Kwee bil tu skrit?«
Pokimal sem ; Smith se je sklonil čez rakev in z zanimanjem motril kričeče slikarije, s katerimi je bila znotraj in zunaj okrašena. Ker je ležala na boku, jo je pograbil za robove in jo prevrnil na dno.
»Toda težka je,« je zamrmral. »Vendar jo je moral Strozza prevrniti, ko je padel. On je gotovo ne bi bil prevrnil na bok zato. da bi odstranil pokrov. Oho!«
Sklonil se je še niže ter prijel za košček motvoza in iz skrinje potegnil gumijast zamašek.«
»Ta zamašek je tičal v luknji ob dnu rakve.« je dejal. »Puh. kako zoprno diši.«
Vzel sem mu zamašek iz rok, da bi ga pregledal, ko je zunaj v veži zazvenel močan glas. Vrata so se sunkoma odprla in velik mo-
TEDENSKI KOLEDARČEK
RADIO TRST U
19.	novembra, petek : Elizabeta ;— Imica
20.	novembra, sobota : Feliks — Vladiboj
21.	novembra, nedelja: Darov. M, Dev, — Grmi slav
22.	novembra, ponedeljek : Cecilija — Jezdimir
23.	novembra, torek: Klemen — Ravijola
24.	novembra, sreda : Janez — Ječa
25.	novembra, četrtek : Katarina — Kolom ir
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 17, novembra si dal oz. dobil za :
ameriški dolar	627—630	lir
avstrijski šiling	23,25—24 lir
100 francoskih frankov	163—166	lir
100 dinarjev funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
9 O1—93	lir
1640—1680 lir 146—148 lir 20—23 lir 146,75—147,75 lir 718—720 lir 4350—4450 lir
Za zdravje in dober okus
Radenska i/ada
Uvoznik In glavna zaloga ŽADU. KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI
Trst, V a!dir iv o 3 - Tel. 35-034
TOVARNA
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje, itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
Nedelja, 21. novembra ob 8.45 : Kmetijska oddaja. 9.30 : Vera in naš čas. 13.00: Glasba po željah, 1.7.00 : Koncert moškega zbora »Valentin Vodnik« iz Doline. 18.00: Lehar : LUKSEMBURŠKI GROF, opereta v 3 dejanjih. 21.00: Wolf-Ferrari : ŠTIRJE GROB J ANI, komična opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 22. novembra ob 19.00 : Mamica pripoveduje. 20.40 : Slovenski motivi. 22.00 : Književnost in umetnost. 22.15: Beethoven:	Simfonija
št. 5.
Torek, 23. novembra ob 13.00 : Glasba po željah. 14,25 : Slovenski motivi. 18.40 : Istrske pesmi poje sopranistka Jelka Brajša. 19.00:	Sola in
vzgoja. 21.00: Radijski oder — C. Goldoni : IMPRESARIO IZ SMIRNE.
Sreda, 24. novembra ob 18.40 : Lipovšek: Fanta zija na folklorne motive. 19.00: Zdravniški vedež 21.00: Aktualnosti. 22.15: Schuman :	Simfonija
št. 1.
četrtek, 25. novembra ob 13.30: Slovenski motivi. 19.00: Mamičina povestica. 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. 21.00 : Dramatizirana zgodba,
Petek, 26. novembra ob 13.00: Glasba, po željah. 21.00: Tržaški kulturni Razgledi. 21.15: Koncert pianistke prof. Mirce Sancinove. 22.15: Iz angleških koncertnih dvoran.
Sobota, 27. novembra ob 14.25 : Slovenski motivi. 16.00 : Oddaja za najmlajše. 16.30: Slovenski zbori. 17.30 : Rimski Korsakov : Šeherezada. 19.00. Pogovor z ženo. 21.00: Vokalni oktet. 22.00: Vie-niavski : Koncert za violino in orkester:
VPRAŠAm m ODGOVORI
Vprašanje št. 45. Napravil sem nekaj petij Ota, in sicer takole :	Na tropinah od 150 kg grozdja
sem pustni še kakih 30 litrov mošta, vrhu katerega sem zlil 100 litrov vode in dodal 5 kg sladkorja. Dragega nisem dodal. Vse sem na tropinah pustil 48 Ur, da je vino popolnoma povrelo. v sodu se mi je sedaj vino učistilo. S pijačo pa nisem zadovoljen, ker se mi zdi nekam, vodena. Koliko alkohola ima ta, pijača? Se li da kaj popraviti? Bo li odporna?
Odgovor. Ni čudno, če ima vaš petijot nekoliko voden okus, saj ne more vsebovati več kot 4,6% alkohola. Do te količine pridemo na ta način: v celoti imate 130 litrov petij ota, V 30 litrih, ki izhajajo iz grozdja, so bili okoli 3 litri alkohola; če računamo, da bi imelo' vaše vino 10% alkohola. Dodanih 5 kg sladkorja da nadaljnje 3 litre alkohola ( = 5x 0.6). Torej imate v vseh 130 litrih pe-tijota približno, 6 litrov alkohola. Iz tega sledi, da vsebuje petij ot zgoraj navedeno alkoholno moč (= 6 : 130). Petij ot se da okrepiti s primešanjem
močnejšega vina ali z dodatkom zgoščenega mošta ali sladkorja. Potrebne bi še bile čiste vrelne glivice, ker sladkor sam né bi Več povrel. Na vsak način pa vam svetujemo, da raztopite v petijotu 100 gramov vinske kisline, ki bo zelo poživila o-| kus pijače in ugodno vplivala na odpornost: N S svetujemo pa, da bi petij ot hranili do poletja, temveč popijte ga v zimskem času, tja do začetka a-prila. Pozneje bi se težko vzdržal, posebno če nimate zelo mrzle kleti.
Vprašanje št. 46. Slišal sem, da nekaterim teknejo polži hiša,rji. Je 11 res, da v nekaterih krajih polže tudi gojijo in da se vodi z njimi tudi živa trgovina? Kako se vzrejajo?
Odgovor. V Švici, Nemčiji, Franciji, Španiji in Avstraliji, najbrž pa tudi drugod, imajo posebna vzrejališča za polže, kjer jih gojijo skozi celo življenjsko dobo, od jajčec pa dokler ne dorastejo. Drugod, tako tudi v Jugoslaviji — v bližini Ptuja — vzrejajo polže nekaj tednov, to je od dneva, ko jih prevzamejo od nabiralcev, dokler jin ne odpošljejo v inozemstvo (največ v Francijo). Polže hranijo predvsem z otrobi in zeljem, pa tudi s pšenično moko in drugim. Mnogi uporabljajo za polže posebno krmo, po kateri se polži odebelijo in dobijo odličen okus. Sovražnika polžev Sta sonce in previsoka toplota. Zato je mogoče vzrejanje polžev samo v senčnih legah. Na enem me-tru površine redijo navadno okoli 100 polžev.
Is Gorice
V GORICI BO STAL V KRATKEM NEBOTIČNIK
Pred dnevi je mestna gradbena komisija odobrila gradnjo nebotičnika v Gorici. Zgradili ga bodo v ulici Oberdan ob današnjem ponosnem poslopju »Esso« in nasproti novemu poslopju zavarovalnega zavoda, ki stoji tik cerkve sv. Ignacija, Goriški nebotičnik bo imel 10 nadstropij, žrtev té nove zgradbe bo med drugimi tudi hiša slovenskega profesorja na vogalu ulice Morelli, ki prav gotovo ne bo, zanjo preveč žaloval, ker je zelo stara. Gospoda profesorja poznamo, kot neizprosnega borca za lastne pravice in zato smo prepičani, da ga ne bo nihče opeharil. K uspehu mu že vnaprej iz srca čestitamo. Saj je mož že pred več desetletji vedel, da mu bodo podrtijo zaradi javne potrebe prej ali slej razlastili. Zato jo je kupil in ni potrošil niti vinarja, da bi jo popravil. Kdor zna, pa zna. Skoda, da niso vsi Slovenci tako pametni in neizprosni borci ter varuhi vseh svojih pravic, ki jim gredo po naravnih in božjih zakonih:
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
žakar, ki je bil vzlic toplemu vremenu oblečen v suknjo, s kožuhom obrobljeno, je prihrumel v sobo.
»Sir Lionel ! « je zavpil Smith vneto. »Posvaril sem vas bil! In vidite, le za las ste ušli smrti!«
Sir Lionel Barton je pogledal mrtveca, potem pa po vrsti Smitha, mene in nazadnje nadzornika Weymoutha. Spustil se je v enega izmed redkih praznih stolov.
»Mr. Smith,« je začel vznemirjeno, »kaj naj to pomeni? Povejte mi brž!«
V kratkih besedah mu je Smith opisal nočne dogodke — vsaj toliko, kolikor je o njih vedel. Sir Lionel Barton je poslušal, ne da hi se ganil kar je bilo zelo nenavadno za moža tako silne živčne delavnosti.
»Prišel je zaradi draguljev,« je izgovoril počasi, ko je Smith končal; in njegove oči so se obrnile k telesu mrtvega Italijana. »Nisem storil prav, da sem ga izpostavil taki skušnjavi. Bog ve, kaj je počel Kwee v skrivališču. Morda je prišel, da bi me umoril, kakor domnevate, Mr, Smith, dasi to težko verjamem. Vendar — ne mislim, da bi to bilo dejanje vašega kitajskega doktorja.« Uprl je po-gled v rakev.
Smith je ves presenečen strmel vanj. »Kaj menite, sir Lionel?«
Sloveči potnik je se vedno zrl na sarkofag1 z nečim v pogledu, kar hi mogla biti bojazen. »Dobil sem brzojavko od profesorja Rem-bolda,« je nadaljeval. »Imeli ste prav z vašo domnevo, da razen Strozze nihče ni vedel za mojo odsotnost. Naglo sem se oblekel in dobil profesorja pri potniškem uradu. Ta je vedel, da nameravam drugi teden citati predavanje o« — spet je pogledal na rakev —
»grobnici Mekare; in vede! je tudi, da so rakev pripeljali nedotaknjeno v Anglijo. Prosil me je, naj je ne odprem.« Nayland Smith p’ ves čas opazoval njegovo lice.
»Kak razlog je navedel za tako nenavadno željo?« sem ga vprašal.
Sir Lionel Barton se je pomišljal. »Razlog,« je končno le odgovoril, »ki me je tedaj zabaval. Pojasniti vam moram, da je bil Me-kara — čigar grobnico je odprl moj pomočnik za časa mojega bivanja v Tibetu in zaradi katere sem prekinil svoj povratek v Aleksandriji veliki duhoven in prvi prerok Amena — pod Faraonom v Exodusu. Skratka, eden izmed čarodejev, ki je tekmoval v umetnosti čaranja z Mojzesom, Menil sem. da je ta najdba edinstvena, dokler mi profesor Rembold ni povedal nekoliko čudnih podrobnosti glede smrti francoskega egiptologa Pagea le Boi — podrobnosti, ki so bile meni neznane.«
Z rastočim začudenjem sva poslušala, ne da bi vedela, kam naj !o meri.
»Page le Roi,« je nadaljeval Barton, »je odkril, pa je o tem molčal, grobnico Amentija — nekega drugega izmed te čudne bratovščine. Videti je, da je odprl rakev na mestu. — Ti duhovni so bili iz kraljevskega rodu in so pokopani v dol ini Biban-el-Moluk. Le "Ponevi uslužbenci so mu zaradi nekega razloga pobegnili — ko so videli skrinjo z mumijo — in našli so ga mrtvega, po videzu zadavljenega, poleg skrinje. Vso zadevo je egiptovska vlada potlačila. Rembold mi ni mogel povedati, zakaj, toda prosil me je, naj ne odprem rakve Mekare.«
(Nadaljevanje v prihodnji številki)