290 Naši dopisi. Iz Gorice 3. sept. (Izv. dopis,) {f Grof Chambord.) Kakor je bil grof Chambord zvest gost ia velik dobrotnik mestu goriškemu, enako hvaležno se mu je hotela Gorica pokazati, ko so ga pripeljali danes v Gorico in spravili k zadnjemu počitku na Kostanjevici, kjer počiva med drugimi njegovimi sorodniki tudi Karol X. Mesto je v resnici vse storilo, da bi bilo pokopališče dostojno, vredno kraljeve časti. Veliko dni so zasajali velike droge, na katerih so visele danes velike črne zastave od kolodvora in skoz celo mesto , koder se je sprevod pomikal. Mestne ulice so bile na dotičnih črtah vse v črnem, ker uradna in privatna poslopja so se povsod v črno preoblekla. V veliki cerkvi pa so velikanske črne preproge vse zidovje in stebre zatemnile, in na sredi cerkve se je vzdignila trojna estrada od višine, kakoršne še nismo nikjer zapazili pri mrtvaških odrih, tudi na našem cesarskem dvoru ne. Oder so obdajali 4 veliki sedmorožnati svečniki, in okoli in okoli od tal do vrha je bilo gosto razvrščenih težkih sveča (torč). Tujcev je prišlo vsak dan več , in uže pred 4 dnevi so prodajali zasebniki pojedine sobe po 5 gld. za en dan, in kjer je bila lega ugodna, tudi po veliko več, celo do 20 gold. Tujci so pa došli večinoma iz Francije , kakor si jih lahko spoznal po značajnih tipih in še bolje po govoru. Radovednega ljudstva se je kar trlo pred hoteli, zlasti ob uri, ko je kak vlak novih gostov pripeljal. Ubogi Francozi so bili včasih v stiski, ker se s postreščki in kočijaži, pa tudi z drugo domačo gospodo niso mogli z lahka razumeti. Tukajšnja aristokracija, ki se je pokazala gostoljubna in galantna proti francoskim aristokratom, je poslednjim na več strani prišla na pomoč, tudi zarad stanovanj. Včeraj je došla novica , da je cesarjevna Štefanija srečno porodila princesinjo; veselje na to stran je močno kontrastiralo proti mestni obleki, ki je kazala na žalostni današnji sprevod. Storilo se je pa v naglici vse, in notranjim čutom se je dal na obojo stran primeren izraz. Danes je privrelo tudi od vseh strani z dežele ali kmetov mnogo ljudstva , zlasti pa je bila tudi duhovščina v obilnem številu zastopana. Na vse zgodaj se je začelo ljudstvo pomikati proti kolodvoru, ob 7. uri so bili uže vojaki in veterani razpostavljeni ob cesti. Vlak, ki je pripeljal pokojnega grofa Chamborda, je bil tudi ob 5. uri zjutraj uže na postaji; ali sprevod do prvostolne cerkve je začel se gibati še le po 9. uri. Razume se samo ob sebi, da so se uradno udeležila vsa tukajšnja društva in zavodi, kakor vsa cesarska, vojaška, civilna, kakor mestna gosposka. Duhovnim na čelu je bil novi goriški nadškof dr. Zorn, ki je nalašč prišel zato v Gorico. Za mrtvaškim vozom je stopal cesarjev poslanec knez Thurn in Taxis, potem prvi 291 sorodniki pokojnikovi. Baron Depretis je bil tudi v kompaktni v Gorici, vsak posebe zastopa tisoče in ti- sprevodu, in je bil prišel uže dva dni poprej v Gorico, soče onih, v katerih imenu so došli, in razvidimo, da Don Carlos je bil došel iz Graca. Videl si visoke za- ideja za monarhijo na Francoskem ni še zamrla. Tudi stopnike iz Belgije, tudi z Bavarskega in od drugod, ni stanje na Francoskem tako, da bi se pristaši legiti- Za avstrijskimi zastopniki in uradniki prišle so na vrsto mistov ne pomnožili. Nu, pa bodi si, kakor more, Go- fraucoske deputacije z zastavami, na katerih so bila rica je imela doslej od te strani samo — dobiček, brati razna mesta. Več zastav so nesli francoski de- Prem 25. avg. {Požar,) Včeraj popoludne okolo 'V4 lav ci in zastopniki delavcev. Silno imponovali so na 3. uro vdarila je strela v se slamo krita poslopja francoski zastopniki po zunanji enolični črni obleki z Ivana Jeršinovica, po domače Cesarjeva v Zarečji hiš. belimi zavratniki, s fraki in cilindri v rokah. Delavci, štev. 6, trnovske fare. Ogenj se je hitro razširil tudi ki so nesli zastave, so imeli nizke klobuke s širokimi čez vsa poslopja Jakoba Markoviča (Vrbina) hiš. štev. krajci. Ne precenim števila, če rečem, da je bilo fran- 8, Josipa Primica (Bašteka), hiš. štev. 9 in čez gospo- coskih zastopnikov veliko nad tisoč, ki so šli v procesiji darsko poslopje Antona Boliha (Foravsa) hiš. štev. 10. po 4, 5 in še po več v eni vrsti. Ti sami bi bili za- Prvim trem zgorelo je vse, a zadnjemu pa samo hlev dostovali napraviti dostojen in mogočen sprevod. Se se skednjem vred. Nesreča je pa tem veča, ker so vsi nikdar mi niso inteligentni možje ob taki priliki toliko štirje pogorelci prišli ob vso živinsko krmo, kmetijska imponirali, ko ti Francozje, ki so prišli iz daljave po orodja itd., a prvi trije pa tudi skoraj ob ves živež in nagonu ideje, katero je pokojni Henri V. zastopal. Za obleko. Bašteku zgorelo je po vrhu drugega tudi 100 temi možaki se je peljal voz samih velikanskih vencev, gold. gotovega denarja; rešiti ni bilo moč, razun ne- pa tako umetno in okusno napravljenih, da se nisi koliko obleke, nobene druge reči. Zavarovani so vsi mogel načuditi zunanji priprostosti, ki je iz vsega bila skupaj pri peštanski zavarovalnici za svoto 2100 gold., brati. Kaj takega je mogoče samo Francozom vstvariti. a škode jim je pa vničevalni element do 6000 gold. na- Na trakovih teh dragocenih vencev bral si mesta Bor- činil. Zares hud in preobčuten udarec je to za onesre- deaux, Lyon, Nimes, Toulouse, Pariz itd. Iz čenče in njihove družine! — Da se je ogenj lokaliziral Nimesa so bili videti najmanj 4 prekrasni venci. Vrhu na omenjena poslopja, zahvaliti se je v prvi vrsti Bogu, voza , ki je peljal vence , nahajal se je drevček , silno kateri je prec, ko je strela vdarila, pošteno ploho dežja umetno iz lilij vstvarjen. Vse, vse je občudovalo kra- bil poslal, katera je vsa bližnja in daljna s slamo krita šoto, umetnost in dragocenost teh spomenikov franco- poslopja v vasi dobro namočila, brezvetrnemu ozračju flkega naroda. Ginljivo je bilo gledati par starčkov, in pa mnogobrojni množici ljudi, kateri so iz vseh oko- ki so med delavci z veliko težavo nesli tudi sami ve- ličnih vasi brez odloga gasiti skupaj prihiteli, pri čemur like vence, ki so bili vsi prek in prek olepšani v sredi ste gasilnici: bistriška in pa ona železniške postaje tr- s kopico treh lilij. novsRe prav dobro služili. C. k. žandarmerija bistriška Črna peta maša in mrtvaška opravila so trajala je neumorno pri gašenji pravi spored in točnost vzdr- do poludne. Med mašo je pel en pevec francoski pri zevala, za kar bodi ji zaslužena zahvala tukaj javno ,,Agnus Dei^ silno ginljivo. H koncu maše je bilo enako izrečena. Domače in sosednih vasi ženske donašale so ginljivo poslušati harfo , ki je godla tudi po dovršenih vode z občudovanja vredno urnostjo, a možaki delali svetih opravilih, ko so veliki avstrijski dostojanstveniki in gasili so tudi za žive in mrtve, da se je najbližnji, odhajali in pred odhodom v slovo rakev kropili. Mno- kake 3—4 sežnje od ognja oddaljeni, s slamo kriti hlev gim, mnogim so se solze udrle, ko so francoski možje obvaroval; ko bi se bil ta vnel, ne bilo bi moč potem zaporedoma kropili in potem še le šli iz cerkve. Poleg skoraj v celi vasi nobenega slamnatega poslopja ve6 rakve je držal Francoz zastavo sv. Martina, na katere oteti. Zahvala in slava vsem skupaj! Bog in sv. Flo- drugi strani si bral pomenljiv napis: „Sacre coeur de rijan nas obvarujta pred časnim in večnim ognjem! Jesus, sauvez la France!" (Sveto srce Jezusovo, reši Tukaj imajo zopet gospodarji živinorejci svarilni iz- Francijo)! gled, kateri naj bi jim bil migljej, da zavarujejo svoje Soditi je, da so glede na sedanjo državno obliko poljske in druge pridelke, sosebno seno z drugo živin- francosko tako zastavo s tem spisom prinesli. Cerkev sko krmo vred, kar se s prav malim trudom in neob- je bila natlačena samo gospode avstrijske in zunanje; čutnimi stroški izvesti da. V ta namen pred vsem prav zato je bilo mogoče priti v cerkev samo z listom. Bilo toplo vzajemno zavarovalnico „Slavijo", katera ima po je vmes tudi nekaj francoskih gospa, ki so solze pre- celi domovini svoje zastopnike, priporočam. Ako se pri takale. Veliko je bilo žurnalistov francoskih, in kakor tem zavarovalnem zavodu zavaruje krma za čas več kot mi je eden teh povedal, tudi nekaj španjskih. Na koru pol leta, plača se od vsakega goldinarja zavarovane so jim bili odločili prostore, pa pisati niso imeli kje in vrednosti le 1 kraje, premije (od vsakih 100 gold. zava- na čem. rovane vrednosti 1 gold. premije), čemur pridruži se še Popoludne od 1. do 4. je bila cerkev odprta pa za prvo leto za oglasilo, kolek, vpisnino itd. posebni stro- vse občinstvo in ljudstvo, in cerkev je bila ves čas pre- šek s 67 kr., kateri pa v poznejših letih, ako se zava- polna. Ob 5. uri zvečer se je začel sprevod z vojaško, rovanje obuovljuje, odpade. Z malimi krajcarji more si mestno in veteransko godbo pomikati po kaštelu, čez vsakdo v tem obziru svoj položaj pred nesrečo, katera Travnik in gosposki ulici na Kostanjevico , in je bil nikoli ne počiva, tako zagotoviti, da ga nepripravljenega najmanj pol ure dolg. Ljudstva vsega pa je bilo naj- ne najde in ga v obupnost ne pripravi. Slovenski po- manj kakih 30.000. Sprevod popoludne je bil tak, ka- sestniki, poslužujte se tudi v tem obziru prav pridno kor dopoludne , in je bil v celo ter zares impozanten. bratovščin sv. Florijana! M. Rant. Dan je bil topel, krasen, in tako je danes Gorica dozi- Iz Vipave. {Vabilo k veselici), katero napravi čital- vela dan, kakoršnih ni imela, in glede na pomen fran- niča v Vipavi dne 8. septembra 1883. 1. v svojih pro- coskih deputacij, in kakor so one svoje ideje zastopale, štorih. Program : 1. Gj. Eisenhut — „Ustaj rode" l" gotovo edin v zgodovini goriškega mesta. Ljudstvo naše zbor. 2. V. Lisinskjr — „Tam gdje stoji", zbor. 3. J, je brez izjeme zadovoljno , da je kaj tacega videlo. Kocijančič — „Oblačku", zbor z bariton-solo. 4. „Gluh Francozi pa bodo imeli med seboj veliko govora, raz- mora biti", šaloigra v enem dejanji. 5. Šaljivi prizor, govora vsled velikanske manifestacije, ki je ob enem — Ples. — Začetek točno ob 7% uri zvečer. Vstop- demonstracija proti sedanji Ijudovladi francoski. Pomi- nina 20 kr., sedež 20 kr., k plesu 50 novč. K tej ve- filimo, da se stotine Francozov, ki so se danes pokazali selici uljudno vabi čitalnični odbor. 292 Iz Ljubljane. {Rojstvo princesinje Elizabete — tako bo kršena danes ob 1. uri popoludne) je najimenitnejša, dolgo pričakovana vesela dogodba v cesarski naši rodbini , katere se z ljubljeno cesarsko rodovino veselijo vsi avstrijski narodi. V Ljubljano dospela je ta vesela novica preteklo nedeljo nekaj pred 10. uro dopoldne, strel z grada naznanjal pa je veselo to vest ob ^1^2, popoldne. — Čestitat prišli so nemudoma k deželnemu predsedniku različni zastopi, uradi in društva, in enako čestitanje dohajalo je telegrafično iz vseh delov kranjske dežele. Ob 6. uri zvečer bila je v škofijski stolni cerkvi peta zahvalna pesem, katere se je vdeležilo veliko občinstva, v prvi vrsti pa gosp. deželni predsednik baron Winkler z velikim številom uradnikov c. kr. deželne vlade, izmed vojaštva pa fml. E. vitez Mtiller, gm. Groller, gm. Weikhart in veliko častnikov, nadalje deželna odbornika J. Murnik in Dežman, župan Grasselli, profesorji, mnogo gospa, med njimi tudi soproga gosp. deželnega predsednika, baronovkaWink-lerjeva. — Zahvalno pesem pel je mil. stolni prost Jožef Zupan. — Mnogo hiš razobesilo je koj po razglašeni veseli novici zastave, zvečer pa je bilo mesto lepo razsvitljeno. — Vse prebivalstvo slovensko radovalo se je o veseli dogodbi in prosi Boga obilnega blagoslova za novorojeno dete in vso cesarsko hišo. Novorojena princesinja je, kakor poročajo dunajska naznanila, zdrava in krepka rumenolasa deklica, ves obraz svoje svitle matere. Dete in mati počutita se dobro; porod ni bil t^žak. Eno uro po porodu dospel je presvitU cesar čestitat, nekaj kasneje pa cesarica, ki se je pripeljala s posebnim vlakom. Vsak mudil se je nad uro v Laksenburgu, kasneje prišli so čestitat tudi drugi nadvojvode. — {500 goldinarjev) podarili so, kakor čujemo, pre-svitli cesar za zidanje nove cerkve sv. Nikolaja na B o-hinjski Bistrici. V resnici lepo darilo na pravem mestu! — {Profesor Miklošičeva svečanost) vršila se je v Ljutomeru, kakor čujemo, jako sijajno. Srbski kralj Milan odlikoval je isti dan jubilanta z velikim križem reda svetega Save. „Novicam" došel je v nedeljo o tej zadevi sledeči telegram: „Belgrad dne 1. sept. 1883. Njegovo veličanstvo kralj Milan odlikovao danas slavnoga Miklošiča velikim krstom svetoga Save. — Todor Stefanovič Vilovski." — Slava! — {Ustavoverski listi), med njimi posebno ^,Wiener A. Ztg.", hočejo, kakor se vidi, res vse one časnike na smeh staviti, katerim ni preslabo nebeno sredstvo, ob-rekovati našega deželnega predsednika, barona Wink-lerja. Omenjeni časnik namreč trdi, da je nemirov in homatij na Hrvaškem kriv tudi naš deželni predsednik baron Winkler; ker je Hrvaška v zvezi z Ogersko, tedaj mora protijudovskih izgredov na Ogerskem tudi kriv biti baron Winkler; pa tudi s Turško^ je naša držav«, v prijateljskih razmerah,^in ne manj s Spanjsko. Kaj pa, ko bi zadnji upori na Spanjskem in pa kolera na Turškem bili pouzročeni po baronu Winklerji? — Kdo bi le količkaj mogel dvomiti, da vse to ni gola zgodovinska resnica, ker nemškutarji ne marajo za barona Winklerja. — {Bahljado in serenado) napravita danes večer čitalnica ljubljanska in „Sokol" pred c. kr. deželnim predsednikom baronom Winklerjem v slavljenje krsta cesarske Visokosti, novorojene princesinje Elizabete.