List 53. Gospodarske stvari. Iz svoje izkušnje o matici. Ko sem bral v „Novicahu članek : „Zakaj poginejo mlade matice", spomnil sem se, da sem tudi jaz doživel pri svojih čebelah letos nekaj posebnega. Imel sem spomladi namreč dva panja posebno v skrbi in upal dobiti od njega zgodnje roje spomladi. Kmalu spomladi vže v začetku aprila bila sta močno čebelna, in prav sitno se mi je zdelo zapustiti ju za štirnajst dni ter oditi v Gradec k vojaškim vajam, katere so se začele zadnje dni aprila ter trajale do 11. maja. Posebno sitno se mi je zdelo vže iz tega vzroka, ker ju nisem imel komu izročiti v oskrbovanje. Ko sem se po končanih vajah vrnil domu, bila mi je seveda prva pot k čebelnjaku, kjer sem se na prvi hip prepričal, da se nisem po nepotrebnem bal za svoje ljubljenke čebele. Panje dobil sem v slabemu stanu. Slabo vreme v začetku maja izpraznilo mi jih je skoraj. Vso skrb obračal sem posebno na zgoraj omenjena panja. Pridno sem jima dajal medu, a vzlie dobri postrežbi ju le nisem mogel pripraviti do rojenja. Ker sta se pa v začetku junija le toliko opomogla, da sem jima mogel vzeti roje, sklenil sem narediti 9. junija umeten roj. Roj prenesel sem potem v kake pol ure oddaljeni čebelnjak, kjer se je prav dobro ponašal, a starca pustil sem na svojem mestu. Ko sem pregledal čez osem dni panj, iz katerega sem vzel roj, zapazil sem matičine stolpičke deloma pričete, deloma zadelane po satovji. Seda! Čakati mi je bilo drugega roja. Ko vidim, da se mi je v prvem panji dobro sponeslo, storim tudi še z drugjm panjem tako, kakor sem storil s prvim. 14. dan, t. j. 24. junija, za- čujem peti v prvem panji matico. Pripravim panj, kamor sem mislil vsaditi roj, ter čakam, kd*j da me razveseli, a moje čakanje bilo je zastonj. 27. junija zvečer nehala je peti matica, kar mj je bilo znamenje, da panj ne bode v drugič rojil. Drugi dan zjutraj sklenil sem se prepričati, kaj da je vzrok, da matica ne poje več. Ko odprem panj, vidim hoditi mlado matico po satovji, a stolpičke vidim pa vse razdrte ter matičino zalego pokončano. Ker je bil panj še močan, da bi mu ne bilo škodovalo, ako bi bil mi dal še en roj, sklenil sem ga v to siliti, in sicer tako le: Vzel sem iz onega panja, iz katerega sem vzel osem dni pozneje roj, en sat s stolpički, ter ga dejal v panj, kjer je bila sama matica, meneč, da jo prisilim s tem, da roji. Z veseljem sem opazoval, ko so obsedle čebele stolpičke, ter jih varoval da jih matica ne pokonča. Ko poslušam zvečer v mraku v čebel jaku, začujem peti zopet ono matico, katera je dan popreje vže utihnila. Sedaj, menil sem, imam gotovo drugi dan roj, a ko pridem zjutraj pred čebelnjak, vidim v svoje začudenje zopet pokončano matičino zalego na panjevi bradi. Iu ko odprem panj, vidim vse stolpičke razdejane. Kaj naj pa sedaj storim, mislil sem si. Ker sem vedno menil, da morebiti le prisilim panj do rojenja, storim prihodnji dan zopet ravno tako, kakor sem storil že enkrat. Vzel sem zopet matičine zalege ter jo dejal v panj, pa zopet zastonj. Pustil sem sedaj panj pri miru ter čakal, kdaj mi bode rojil drugi panj. Radoveden sem pa bil, koliko zalege (stolpičkov) ima drugi panj. Pogledam ga, a osupnem, kajti samo enega pustil sem še siromaku. Razume se, da tudi od tega panja nisem mogel več pričakovati druzega roja. Sedaj opazoval stiu samo, kdaj da se matica opraši, da začne zastavljati zalego. Večkrat sem opazoval pri čebelnjaku, a nisem bil srečen, da bi videl, kdaj da je bila pri prašitvi. Nekaj dni potem grem gledat v panj, če ni morebiti že kaj zalege v satovji. Ko tako ogledujem sat za satom, naletim kmalu na matico. Ne malo pa osupnem , ko jo vidim siroto brez peroti sprehajati se po satovji. Čudno se mi je to zdelo, in panj, menil sem, je izgubljen. A ko ogledujem dalje, kar zagledam v satovji obilo jajčec. Sedaj sem se šele čudil, kdaj da se je matica oplemenila, ker to opravi vselej pod mil:m nebom na planem, nikdar pa ne v panji. Sedaj pa je brez peroti, a poklada zalego. Bil sem za trdno prepričan, da je izgubila peroti na svojem povratu s prašitve, kjer so jo čebele lastnega panja zgrabile ter jo oropale peroti. A tu ni bila nikakor vzrok kaka zaostala matica, ker bil sem za trdno prepričan, da ni bilo nobene v panji. Ker matica brez peroti ni za rabo pri rojenji, bil je toraj dotični panj obsojen v smrt. Neizrečeno pa sem se zopet čudil, ko sem, jema-joč satovje iz panja po končani paši, zapazil zopet lepo matico s perotimi na mestu one brez peroti v panji. Raznme se, da čebelam v panji tako pohabljena kraljica ni bila po volji ter so si izredile drago, kakor hitro so imele mlado zalego o panji. Toliko iz svoje izkušnje. J. Mercina, po domače Krivcev. 418