VSEBINA 3. štev.: Mirko Kunčič: Lučea na oknii premišljuje (Pesem) — Danilo ćorinšek; če še njo ... (Pesem) - Danilo Gorinšek: Bridke ore (Pesem) — Lbwìd: Radio — S. Darina: Prošnja k božji Mamici (Pesem) J. E. Bogomil: Kosmačeva Dorica France Bevk: Kozliček, jagnje in teliček - Vaš prijateljček Marijin zvonček: Dragi Marijini otroci! Marijin vrtec pri Sv. Trojici Marijin vrtec v šmihelu — Uganke, skrivalice in drugo - Rešitve. KeSllci u tank. liciill so vse tri: Kuselj M., Jenko Stanislav, Krank DuSan, 1'irkinaier Bojan, Rožane« Malija, TomfilC Zlatico. Mevlja Miran, Sen «'•ur Radko, Kavčič Jože, Kastelle .lože, Goli Franc. Pavlin Jane/, i>osar Pelet\ Est Mladen. SiU MiloS, Kralj Silvo, Markelj DnÄan, Prepluli Janezek, Škof Viktor, Cestnik Slavko, Šimenc Ivan, Holozaii Kraue, PodrcberSek Jakob, llivic Slavko, Kralj iJogoiuir, Simonfiič Jam«. Lenaröiß Drago, Kavčič Avgust, Susterßiü Mirko. Jörg Viktor. Lipovi-f Filip, Adamič Frane, Perni Anton, vsi iz Ljubljane; fami Hilda, Cernelt Janja, Koleno Irma, Stropnik Margareta. Jozernlk Frančiška. Kavčič Vida, Podjaverfiek Amalija, Kuper Zalika, Vodo pivec Ljudmila, Knez Marija, Mr avl jak Jnlijaua, Zupan Silva, Za ImkovSek Nada, Pirnai Angela, Vrabič Marija, Ropaš Evgenija. R a j h S t a n i 81 a v a , Bruöko Angela, Knez MLuka, Novačan Angela, Labotar Berla, GoleS Cecilija, Javornik Marija, Pojavnik Mi baciš, Pecovnik Zdenka, Gaber Ana, SotorSek Ivana, AgroS Slavka. ArzeuSek Milica, Gaber Pavla, vse iz Celja: Popit Angela iz Din* pri Sv. Vidu: Pavlovlß Frane, Vrolih Frane iz St. Vida n. LJ.; Jug Zlatica iz Studencev pri Mariboru; samo d ve : Pučko Štefka, Kn koveft Anica od Sv. Trojice v Slovenskih »oricab; Nosan Iva iz Go-rlöe vasi pri Ribnici. Izžrebana Je bila R a j h Stanislava iz Celja. Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1931/32 Din 20, Angelček sam Din 5. Lastnik »Pripravniški dom* v Ljubljani. Urednik in izdajatelj Vinko LavriČ, katehet v Ljubljani, Kolezijska ulica i. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na Uredništvo Vrtca in Angelčka v Ljubljani, Kolezijska ulica i. — Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (Vinko Lavrič) v Ljubljani, Kolezijska ulica 1. — čekovni račun uprave ima štev. 10.4?0. — Za Jngoslov. tiskarno v Ljubljani Karel čeč Buz il ka Pregelj: Yasku ! Ingelček muli nu grobu sedi, sfilze lehn mu iz sinjih oći. ()u se zu I uskolom mojim solzi, ki na siH'tii pri mami ned ni. I i'iiček:. prui) lep mu rtu križec daje iz rožic prenežnih, ki bele so t>se. ingelćek muli na grobu sedi solze teko mu iz sinjih oči. Bazilkal Prav, le korajžo! Pu ni kak Tvoj naj-!>ližuji sorodnik prav nič imel svojih prstov vmes? -Upam, da ne! NOVEMBER ♦♦♦ ANGELČEK 1931/1932 Mirko K linciò: Lucca na okna premišljuje. Bela Iucca u črno noč gleda, premišljuje. Kaj so mamine oči?-Žalost v srcu kljuje .. . Pa nad njo se rožmarin nagne božajoče: »Joj, ne o e š? Za njimi mala Dorica se joče! Dve utrnili z višin sta se zvezdi zlati. Lučco je obšel spomin: Dorica in mati ---— !■ Kaj so mamine oči — grenko je spoznala: Joj, saj jim jè tisto noč n smrtni boj sijala ... . Danilo Gorinšek: Će še njo . . . Ob grobek so tlele lučke ~ hladna sapa je zavela, lučke ose je ugasnila, ena le je še brlela. V grob sein nade ose pospremil, ena le je še ostala: ob grobeh oseh mojih upon moja mati je jokala. Če še njo — edino bitje stnrt s seboj pod rušo vzame, moj Bog, moj Booglej jih, božja Mamica, kako žare. kako bleste, kako vse k Tebi si žele. O, svela božja Vrtnarica, Ti Čuvaj cvetje svojih gred. da divja vihra ga ne zlomi, da ga ne ugrabi zlobni svet. Marija, naših src Kruljica, dobrotno vselej waruj nas, da čiste in nedolžne k Tebi pridemo v nebeški kras. J. E. Bogomil: Kosmačeva Dorica. -Mkakor nočem trditi, da bi bila Kosmačeva Dorica kar cela porednica prve vrste. A prišli so vendar dnevi, ko je pokazala svetu svoj trmasti in jezni obrazek. Tak dan je hil vselej, kadar je bilo treba varovati malega Tinčeta. Saj je imela Dorica svojega bratca zelo rada. Najrajši ga je imela takrat, ko so ga 'meli v naročju mama. To je skakala okrog mame in okrog Tinčeta! Rada ga je imela tudi takrat, ko je TinČe prav sladko spaval. Će je bil fantek dobre volje, miren in potrpežljiv, je še tudi šlo za silo. Ali kadar je Tinček, zapel svojo ne prav prijetno, jokajočo pesem, takrat je pa Dorici pošla vsa ljubezen. In če so jo primorali, da je vseeno morala čuvati svojega bratca, pa se ji je obrazek pooblačil, šobica se je napela in strašno grdo je gledala izpod čela. Dorica je bila lačna najmanj stokrat na dan. Zlasti, če je njeno oko zapazilo v omari belo, lepo zapečeno pogačo. Takrat je bila sploh lačna samo za pogačo. »Pogačo, pogačo, pogačo!« je govoril jeziček, je pripovedovalo oko, sploh vsa Dorica. Mama so ji ustregli prvič in drugič, mogoče še tretjič, potem pa ne več. In takrat je bila Dorica spet huda. Kadar je sadje bogato obrodilo, je bila Dorica silno nevšečna. Samo brskala je po posodi in iskala je najboljših češenj, samo napol je objedla hruško ali jabolko, pa je vrgla božji dar stran. Za to so jo samo malo pokregali. pa je bilo brž dosti; je že grdo gledala. In pa v šoli. Seveda, kadar je dobro znala, takrat se ji je svetil obraz, iz oči se ji je bliskalo, vsa je bila kakor sam živ ogenj. Ali ti nesrečni učitelji in prav take učiteljice so prav dobro poznali, kdaj Dorica ne zna. Če je znala, se dostikrat še zmenili niso zanjo: kadar pa ni znala, takrat pa kar naprej: »Dorica! — No, Dorica Kosmačeva!« Kakor nalašč. Kdo bi ne bil pri takem postopanju užaljen? Kdo bi ne bil hud? Ali ni to krivično? Takole je bilo z Dorico. Kako je pa z vami? Povejte. povejte! Ali pa rajši nikar. Če ne, bomo preveč zvedeli. France Bevk: Kozliček, jagiije in teliček. Kavkaška narodna. 7 Osivel je pastir, ki je gnal nekoč svojo čredo ria pašo. a je na potu izgubil kozlička, jagnje in telička. Ko je nastala noč, so vsi trije sedli na pisano trato. V bližini pa so stanovali medved, volk in lisica. Ponoči sta volk in medved poslala lisico k onim trem. naj izprosi košček mesa za večerjo. Lisica je izpolnila naroČilo, kozliček pa je odgovoril: »Mi sami bi vas radi prosili za kak grižljaj. Nocoj, ko sem iskal prenočišča za moja tovariša, je prišla k njima neka lisica. Morda je bil tudi volk. tega se ne spominjata več natančno. Raztrgala sta jo na kose in jo pojedla. Ostala je samo velika kost. katero sem pojedel jaz, ko sem se vrnil. Toda tečni smo še vedno. Le verjemi mi. lisica! Prisegam ti pri tvojem življenju, niti koščka nimamo več.« Pri teh kozličkovih besedah je postalo lisico groza in strah, že se je pričela umikati. Ko pa je kozliček nehal govoriti, je z velikimi skoki zbežala v bližnji gozd. Na svoja tovariša, medveda in volka, je čisto pozabila. Ta dva sta dolgo čakala. Ko se pa lisica le ni vrnila, se je napotil volk k onim trem. »Kaj pa ste vi?« jih je vprašal. »Ali ste morda kaka gospoda? Lisico sva poslala k vam, da bi dobila kaj za pod zob, zakaj ji niste ničesar dali?« »Da, pravkar sem vas hotel za isto prositi, je rekel kozliček. »Ko sem nocoj iskal prenočišča za moja prijatelja, je bil prišel k njima neki volk. Morda je bil tudi medved, ona dva se ne spominjata več natančno. In to žival sta na kosce raztrgala in jo pojedla. Le ena kost je ostala, ki sem jo pohrustal. ko sem se vrnil. Toda lačni smo še vsi prav pošteno. Volk! Pri tvojem življenju prisegam, niti koščka nimamo več.« Volka je postalo pri teh kozličkovih besedah groza in strah, že se je začel umikati. Komaj pa je kozliček izgovoril, je z velikimi skoki zbežal v bližnji gozd. Na svojega tovariša, medveda, je popolnoma pozabil. Ta je dolgo čakal. Ko lisice in volka le ni bilo. se je sam napotil k onim trem. »Kaj se pa potepate tod okrog, kdo vam je dal pravico, da se tu nastanite?« je vprašal. »Svoja tovariša sem poslal k vam po košček mesa. Kje je meso in kje sta moja tovariša?« »Jaz sem te hotel za isto prositi,« je odgovoril kozliček. »Nocoj, ko sem iskal primernega prenočišča zame in za moja tovariša, je bil prišel k njima neki medved. Morda pa je bil tudi volk. In ta dva sta ga na kosce raztrgala in požrla. Zame je ostala samo ena kost. Toda lačni smo še vsi skupaj.« Medveda je bilo prav tako groza in strah kot prej volka in Hsico. Storil je isto kot njegova tovariša, pobegnil je v gozd. »Zdaj,« je rekel kozliček svojima tovarišema, »zdaj se bodo vsi trije srečali v gozdu. In ko bodo drug od drugega izvedeli, da smo jih nalagali, se bodo vrnili in nas bodo požrli. Dvignita se, pojdimo proč!« Šli so v gozd in našli poševno drevo. Kozliček in jagnje sta splezala nanj, teliček pa ni mogel plezati, zato je sedel na prvo vejo. Medtem so se dobili v gozdu lisica, volk in medved. Drug od drugega so izvedeli, kako so jih kozliček, jagnje in teliček potegnili za nos. Sklenili so, da poiščejo lažnike. Najprej so šli na trato, na kateri so si bili oni trije postlali za noč, a niso jih našli. Nato so šli po sledu njihovih stopinj in prišli do poševnega drevesa. Ko je teliček zagledal divje zveri, se je ta ko prestrašil, da je skoraj padel z veje. Kozliček pa je spoznal nevarnost in mu je zaklical: « Ti, teliček, opravi z največjim, jaz bom zgrabil volka in ga raztrgal, a ti. jagnje, se spravi na lisico.«. Medved, volk in lisica so v resnici verjeli, da imajo te živali nadnaravno moč in so pobegnili globoko v gozd. Kozliček, jagnje in teliček pa so mirno prenočili pod drevesom. Naslednjega jutra jih je iskal in našel pastir, ki jih je odgnal k svoji čredi. Je-li res tako pobožen ? Vaš prijateljček. »t- (Nadaljevanje.) iVekega dne se je na cesti neki avto skujal. Šofer pa še ni našel napake. Gvidon si avto ogleda in šoferju reče, da se je najbrž pokvarilo to in to. In res je Gvidon uganil! Ko je šel nato dalje, je od veselja plesal. Ali veste, kaj je včasih noč in dan tuhtal? Kako bi izdelal načrt za letalo, ki ga bo dal zgraditi in ga •poklonil sv. očetu Piju XI-, da se bo mogel voziti okoli Vatikana! Zdaj pa še ve poslušajte, deklice! Gvidon je imel še neko drugo veselje: veselje za , vse, kar frči, za vse, kar se dviga. Saj me razumete, kajne? To veselje ga je nagibalo, da je proučeval žuželke. Oj, Gvidonove žuželke..., kako je ljubil te krilate živalce, zlasti metulje, kačje pastirje in murne! Murnčki so bili njegovi največji ljubljenci. Pravijo, da so mu tudi peli, če je hotel, kar pa more le malokdo doseči. Nikar pa ne mislite, da je Gvidon samo letal za metulji in jih potem nabadal na koščke plute. Ne! Ampak Gvidon je svoje prijateljčke pro-; uČeval od blizu. Za novoletno darilo si je izprosil Fabrove knjige, ki popisujejo navade ž i vale in včasih vam je povedal o žuželkah take zanimive reči, da ste morali strmeti. Gvidonova mamica še zdaj hrani zbirko žuželk, ki jo je on sam sestavil. Zdi se, da je živalce vselej najprej zadušil, preden jih je nabodel na bučko, da jih ne bi bolelo. laka je torej s stroji in žuželkami: te dve stvari sta bili njegovo največje veselje. In zakaj? žuželke je ljubil zato, ker so znale letati, stroje pa zato. ker so ga lahko dvigali kvišku! Gvidon je čutil neko potrebo, da se dviga visoko, zelo visoko. Saj je sam povedal: »Na dvigala sem ves neumen, zato ker me nosijo kvišku«, ob drugi priliki pa je zopet rekel: »Rad bi bil lastovica«. Ljubi Bog mu bo pomagal, da se bo dobri Gvi-donček dvignil zelo visoko... Zdaj. ko ga že poznate, vam bom pa povedal, kaj sta v njegovi duši napravila Jezušček in božja Mati... in kako je ta fantek, ki je ljubil stroje in murnčke. postal svetnik. 5. »Moja nebeška mamica.« Dragi otroci, vaša mamica vam je že večkrat govorila o Materi božji. Povedala vam je, da je ona bila mama Jezusova, pa tudi vaša. Gvidonove igrače. Tudi Gvidonu je njegova mama to povedala, samo da jo je bolje umel ko vi; takoj je iznašel prisrčno besedo, da je z njo klical Mater božjo. »Torej,« je rekel materi, »je Mati h ožja moja nebeška mati?« »Da, srček, tvoja nebeška inati.* Ko je nekoliko zrastel, je svojemu znanju o božji Materi dodal še en lep izraz. Rekel je: »Moja nebeška mati je bolj dobra ko vse matere skupaj.« Kako naj bi vam opisal Gvidonovo ljubezen do božje Matere? Ali se še spominjate, kako so ga nje- govi starši zaobljubili, tla ga bodo tri leta oblačili v modro in belo? Prišlo je do pravega boja, ko so pretekla tri leta in so mu hoteli vzeti ljube barve Matere božje. Obuti so mu hoteli rumene Škornje. »Nak,« se odreže Gvidon, »rumenih škornjev ne maram.« Ker ga je hišna še pregovarjala, jih je od jeze vrgel v kot. »Toda, Gvidonček moj, saj boš Mater božjo v rumeni barvi prav tako ljubil kakor v beli!« To ga je prepričalo. Kljub temu pa je bil sprehod zelo razburljiv: hotel je škornje kaznovati, ker so izpodrinili bele sandale, zato je nalašč stopal v luže in prišel domov ves blaten po nogah. Ljubi otroček Matere božje nikoli ni pozabil na barve svoje nebeške mamice. Hotel jih je imeti povsod okoli sebe. Zelo rad bi imel nož. toda ročaj mora biti moder.« Mamica, če boš kupila preramnice. naj bodo modre!« Nekega dne mu je mama povedala veselo novico, da mu bo dala sobico, ki bo samo njegova. »Joj!« vzklikne ves vesel, »potem jo pa daj modro poslikati, tudi preproga naj bo modra in zavese naj bòdo modre, rad bi iinel samo modro ali pa belo.« Prijazna Gvidonova sobica je še danes taka. Morda ste že tudi vi bili v njej, kajti mnogo otrok hodi tja kakor na božjo pot. Nahaja se v Rue Vital št. 37 v Parizu. Ko stopimo vanjo, zapazimo na levi nizko omaro s predali, ua njej je Gvidon imel svojo kapelico-, tukaj je praznoval svoje šmarnice. Ob postelji visi velika fotografija lurške dupline. Na obojih pri postelji visi molek za ponoči: kajti imel je dva, enega za podnevi in enega za ponoči. Desno od okna stoji pisalnik, na njem kraljuje Naša Ljuba Gospa Rešiteljica, kakor jo je naslikal Hebert. Na nizki peči ali kaminu pa je ura. ki predstavlja Marijo na sedežu po slikarju Rafaelu. Zdaj lahko sami vidite, kako je G vid ona obdajalo polno spominčkov na njegovo nebeško mamico. (Dalje prib.) Dragi Marijini otroci! Zopet zvoni Marijin zvonček in vabi otroška srca k nebeški Materi. Kako bi bila Marija vesela, če bi se slovenski otroci v Čdm večjem številu zbrali v njenem vrtcu, kjer je tako lepo poskrbljeno za mlade duše. Pa mnogih otrok kar ni mogoče privabiti. Morda se boje? Ali pa ne vedo, kaj je Marijin vrtec? Nekaterih tudi starši ne puste. Marijinega vrtca ne poznajo, pa ne dovolijo svojim otrokom, da bi se vanj vpisali. Ali ne bo prav. Če vam ob kratkem razložim namen in pomen Marijinega vrtca? Videli boste, kako je v vrtcu lepo, pa boste radi prišli. In staršem boste vse to povedali, pa vas bodo radi pustili. Kaj je Marijin vrtec? Da vam prav razločno povem, bom rekel: Marijin vrtec je družba pridnih otrok, ki ljubijo Marijo in se ji za vselej posvetijo. Pridni otroci spadajo v Marijin vrtec, ne hudobni. Pa nikar ne mislite, da hočemo v Marijinem vrtcu imeti le svetnike. Kdo pa je svetnik? Saj smo vsi grešniki. Sveti apostol Janez pravi: »Če kdo reče, da nima greha, sam sebe vara in resnice ni v njem.« Svetniki moramo šele postati. Prav k temu nam bo pa ravno Marijin vrtec pomagal. Če rečemo: V Marijin vrtec hočemo pridnih otrok — mislimo take, ki imajo dobro voljo in dobro srce. Taki bodo v Marijinem vrtcu prejeli mnogo milosti, da bodo ostali dobri, še več, da bodo vsak dan boljši. Na kakšen način pa bomo napredovali v dobrem? Marijo bomo ljubili, Marijo bomo posnemali. Mariji v Čast bomo peli, Mariji se bomo vsak dan posvetili, po Mariji bomo šli k Jezusu v nebesa. Ali ni to lepo? Kdo ne hi ljubil Marije, ki je Jezusova in naša mati? Vsa je lepa, vsa je dobra, neizmerno nas ljubi. Zelo vas ljubijo vaši dobri starši, presrčno vas ljubijo vaše zlate matere — še bolj vas ljubi Marija. Pobožen mož, ki je Marijo zelo častil, je dejal: Denimo vso ljubezen vseh mater skupaj. Kakor velik kres bi ta materinska ljubezen gorela in grela človeška srca. Pa Marijina ljubezen do nas je večja od tega plamena.« Kdor ne ljubi Marije, je čuden človek in slab kristjan. Verni Slovenci Marijo zelo ljubijo. Saj vedo, kako je dobro, če nas mati Marija vodi po življenjski poti. Če je Marija z nami, se nam ni treba bati sovražnikov. Marijin vrtec pa prav to hoče: da boste Marijo vedno bolj ljubili. Če bo Marija vaša dobra mati in vi njeni dobri otroci, potem boste ohranili čisto srce, potem boste vsak dan boljši, potem boste enkrat svetniki. Svetniki? Otroci, vsi moramo biti sveti, če hočemo priti v nebesa. »NiČ nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo. Zdaj že malo razumete, kaj je Marijin vrtec in kakšen je njegov namen. Morda se pa kateri le še boji. da bo v Marijinem vrtcu preveč dolgočasno. Ta strah je gotovo prazen. V Marijinem vrtcu je polno veselja. Kako bi tudi moglo biti dolgčas tam, kjer se zbirajo pridni otroci, ki nosijo polno veselja v svojih mladih srcih. V vrtcu pojemo, v vrtcu deklamiramo, v vrtcu se poigramo, v vrtcu pride to in ono, kar dobre otroke razveseli. Le ne bojte se, da bi v Marijinem vrtcu samo molili in se pusto držali. Tudi smejemo se v vrtcu in to prav iz srca. Veseli in zadovoljni pa so otroci Marijinega vrtca zato. ker dobro vedo. da ima tudi Marija dobre, vesele otroke iz srca rada. Pusto naj se drže tisti, ki nosijo smrtni greh v duši. Otroci, ki ljubijo Marijo, pa naj se vesele, saj je Marija "začetek našega veselja«. Seveda pa bi ne bilo prav. če bi Marijin vrtec skrbel le za zabavo. Zato pri vsakem sestanku zapojemo sveto pesem: pri vsakem sestanku poslušamo kratek govor o Mariji in Jezusu, o svetnikih in božjih rečeh: pri vsakem sestanku pobožno molimo, da bomo pridni in stanovitni. In vsak mesec gremo k spovedi in k sv. obhajilu, ker vemo. da bomo z Jezusovo po- močjo najlagljc dobri ostali. Mnogi otroci gredo še večkrat na mesec k sv. zakramentom, kar jim prinaša največji blagoslov. Ali ni vse to lepo in prav? Kje se pa lahko priglasite za Marijin vrtec? Gospoda kateheta povprašajte, pa vam bo vse povedal. Le nič strahu in nič ne odlašajte! Marija vas vabi: »Zdaj torej, otroci, poslušajte me: Blagor tistim, ki se drže mojih potov.? Vi pa. ki ste že člani Marijinega vrtca, sklenite ob branju teh vrstic, da boste Mariji vedno zvesti ostali. Le verujmo: Kdor Marijo ljubi in jo pobožno časti, ne bo pogubljen. Mlada deklica je umirala. Pet let je bila v Marijini družbi, najprej v vrtcu, potem v kongregaciji. Nič se ni bala smrti, saj je bila dober Marijin otrok. Tolažila je jokajoče starše. Svojim prijateljicam, ki so prišle po slovo, pa je z veseljem govorila: Držite se Marije! Pet let, ki sem jih preživela v družbi nebeške Matere, to je bil najlepši in najsrečnejši čas mojega življenja.« Izročimo se Mariji tudi mi in iz srca jo prosimo: »O Marija, vodi nas po nedolžni poti in ob smrti pridi nam z Jezusom naproti.- A. K. Marijin vrtec pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Zelo lepo je bilo na jesensko kvatrno nedeljo, ko se je v naši romarski rvrkvi konča is siovesns tridnevmca v prßsJavr» 300 letnice, kar stoji ta /.namenita, veličastna cerkev. Sam presvitli gospod škof dr. Tomažič so imeli zadnjo pridigo in slovesno sv. mašo. Prejšnji popoldan pa je bil slovesni sprejem g. škofa. V imenu Marijinega vrtca jih je lepo pozdravila učenka Štefka Pučkova. — Vsak mesec imamo sv. spoved, sv. obhajilo in shod z deklamacijami, s kako igrico in petjem. Vsakikrat je zelo lepo in že komaj čakamo, kedaj bomo zopet shod imeli. Letos imamo /clo veliko »Angelčkov«; skoraj 80 jih prihaja k nam. Vse dobre otroke po drugih Marijinih vrtcih lepo pozdravlja Marijin vrtec pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Marijin vrtec v Šmihelu pri Novem mesta. Tudi v Šmihelu pri Novem mestu imamo že veliko let Marijin vrtec. Vsako prvo nedeljo se zberemo k shodu. Tukaj slišimo veliko lepega o naši nebeški vrtnarici Mariji. Zvemo pa tudi, kako moramo živeti, da pridemo v nebesa. Komaj čakamo, da pride prva nedelja, da bomo zopet slišale kako lepo povestico o Mariji. Da bi bila le vsaka nedelja iprva nedelja! Tudi prvi petek v mesecu je naš dan. Na ta dan napolnimo šmihelsko farno cerkev že zgodaj zjutraj, smo pri sveti maši in prejmemo Jezusa v svoja srca. Prepevamo lepe Marijine pesmice, katerih so nas naučile v šoli naše dobre učiteljice čč. sestre. Po sveti maši hitimo domov k zajtrku in nato hitro v šolo. Daljne deklice pa prinesejo s seboj zajtrk in ostanejo kar v šoli. Res lepo je v našem Marijinem vrtcu. 180 deklic, Marijinih cvetk, se zbira okrog svoje ljube nebeške mamice Marije. Uganke, skrivalice in drugo. Zlogovnica. (Janez Ložar, Ljubljana.) , 7 -), Iz zlogov: be?, če, dad, ja, ka, lak, U, lo, ß ma, me, na, no, rii>s? o, o, 9b, tej, ter, Ve, vec sestavi 10 besed tegale pomena: gora v zasedenem ozemlju, prikuba, slovensko mesto v Italiji, apostol, kovan denar, gospodinjska priprava, drevo, megla, gibanje zraka, prerok. Začetne črke povedo pregovor. Pesem. (Janez Ložar, Ljubljaua.) Dobiš tri verze iz Pregljeve »Pesmi Maka be j-skih bratov«. N d J 0 L m N b I r D a D n I i D ! A i E z J a A n E i K s O 0 r. s E T š 0 S i U D Š k S r D i M p 1 r D e 1 1 O i B 1 I i O Rešitve iz 1.-2. številke. Šaljivka. Ko se srečata, sta oba enako oddaljena od Ljubljane. Cerkev na gori. Vzemi po eno črko iz prve in po ena črko iz druge vrste najprej nad sliko, potem še pod njo: Z višave zelene je cerkvica bela prijazno v dolinski odsevala cvet. Otrok. Odberi po eno črko na desni, na levi in spodaj in dobiš: Mladina brez rdečih lic je pomlad brez cvetlic.