1923 ZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZM> ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMA JOJ AJZMAJZMA JZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJ^, ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glai zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 12 DECEMBER 1985, leto XX Kljub vsemu : nOVO leto naj bo delovno uspešno in takšno nujno mora biti Spet nam bo eno leto zatonilo in z njim bo šlo marsikaj v pozabo. Vsi dogodki, če so bili umirjeni in doživeti v normalnih okvirih in brez pretresov, nam niti ne ostanejo v spominih tako kot tudi uspehi in težave, ki so v danih razmerah nihali 'v dopustnih postavkah ali predvidenih ciljih. Tedaj se leto pogrezne kot voda v pesek in spomini so kot mehurčki v zraku, ki jih veter vpihne in odnese neznano-kam. In če bi takšno leto bilo tudi to, ki se nam pravkar izteka, bi segli v roko prijatelju in sodelavcu s sproščenim nasmehom in prisrčno, ker bi nas prevzelo zdravo zadovoljstvo. Nazdravili bi si z iskrenimi očmi, zazrti v novo leto z obilico velikih pričakovanj in si rekli: SHEČNO! Želje, da bi novo leto bilo boljše, srečnejše in delovno uspešnejše od pravkar minulega, smo nekoč izrekali z velikim občutkom naše sposobnosti in zagnanosti, volje in zaupanja vali ob uspešno premaganih teža- @ 1 3 j ► _ vah. Ničkolikokrat je naneslo;^ da smo bili ob izrekanju voščil neobremenjeni in tti so bili časi spoznanj in odločitev, da če smo bili zdaj, bomo tudi v prihodnjem letu uspešni in še bolj uspešni. V izrečene želje smo tedaj verjeli Se je pa želja, da bi novo leto bilo boljše kot staro, počasi utišala, se nam nehote izmaknila. Porazgubila se je v predalu naše preteklosti, časi, ki so prišli, so bili drugačni, težji, z nakopičenimi problemi, ki smo jih tudi pestovali ali jih preoblikovali in jim dodajali mit o gordijskem vozlu. Kljub vsemu smo jih razvozljavali in celo zadovoljivo uspešno tako, da smo si ob koncu leta veselo zaželeli: naj bo novo vsaj toliko uspešno, kot je bilo staro. Samo to, da ne bo slabše. Tedaj bo kar: SREČNO I Sleherno leto, ki mine, pa le ne gre tako zlahka v pozabo. Velja za leta velikih uspehov, novih dosežkov, nenavadnih in velikih akcij in izrazito dobrih vase. Ob doseženih uspehih smo ugotavljali še n^izioariš^,^^, zmogljivosti jj>. sf sanjppoč%$-?. poslovnih in drugih rezultatov. Takšno leto, ki izstopa iz naše preteklosti, je nepozabno in vedno se ga radi spominjamo -tudi s ponosom. Seveda pa nam ostane v spominu tudi čas, ki je obarvan drugače. Leto, ko smo tako ali drugače doživeli "kolektivni stres", pa nam ostane v spominu kot moreče sanje, kot srhljive in pošastne sence v podobi nakopičenih težav in problemov, ki znajo ogrožati našo bitnost. Spomini so tedaj trpki in beseda zastane. Vsaka uspešnost ali neuspešnost, sleherni dvig ali padec v preteklosti dobi svojo pravo oceno šele čez določen čas, ko vrednost merila dobi svoj pravi pomen. Bo to veljalo tudi za leto, ki se izteka? Brez dvoma, seveda, lahko na kratko pritrdimo. 0 letošnjih težkih gospodarskih razmerah in še zlasti o kriznih žariščih smo že razmišljali v septembrskem glasilu v. okviru zaključka nekega Zmajevega obdobja. Vendar zdaj, ko se leto 1985 izteka, ko se zaključuje letno obdobje našega poslovanja, bo pa treba s konkretnimi številkami izraziti naše rezultate. Že zdaj je jasno, s kakšno barvo bomo izpisali naš izkaz. Odkrito moramo priznati, da že 2o in mnogo več let nismo vstopali v novo leto s takšnimi obremenitvami , kot vstopamo v leto 1986. Bomo kdaj kasneje minulo leto ocenili kot eno najtežjih v novejšem času? Menimo, da bo tako. Beseda SREČNO v teh prazničnih dneh mora tokrat vsebovati globji pomen kot pa samo vljudnostno željo. Sama po sebi je želja premalo, če nima konkretno otipljivih osnov, da se bo tudi izpolnila. Biti mora odraz naših hotenj pri izkazovanju sposobnosti in trdne volje, da se kot strnjeni del neke ubranosti dvignemo iz sedanjega položaja. Kljub trpkosti moramo biti optimisti. To nam je še kako potrebno. In v tem smislu naj bo naše voščilo za leto, ki prihaja, za leto 1986, ki mora nujno biti boljše od minulega, celo boljše in poslovno uspešnejše od lanskega in predlanskega leta. In če tako hočemo in želimo, potem je tudi v teh kriznih razmerah ustrezno in na pravem mestu voščilo SREČNO 1986 Urednik želimo obilo zdravja uspešnosti pri delu in osebnega zadovoljstva m mm LETO SIS Uredništvo STANJE 1956 Letošnji novoletni prazniki padejo na sredino tedna in zato bo zaradi prenesenega dela na tri proste sobote trajalo praznovanje polnih 9 dni. Od tega sta dva praznika, dve soboti in nedelji, ponedeljek in torek smo doprinesli že v decembrskih sobotah, dočim bomo za petek $. januarja delali v soboto 11. oziroma 18. januarja. Devet prostih dni pa pride prav še zlasti delavcem iz drugih republik zaradi daljšega potovanja in večjih stroškov, vsem nam pa za temeljite priprave na silvestrski skok v novo leto. In ne nazadnje, bo po praznikih še dovolj časa za počitek, da se z novimi močmi lotimo dela v ponedeljek 6. januarja. VESELO SILVESTROVANJE Prihodnje leto 1986 jubilejno obeležje 30 let OBSTOJA TOZD Specialne baterije 1986 Prihodnje leto 1986 bo TOZD Specialne baterije praznoval 30 letnico obstoja v okviru naše delovne organizacije. Leta 1956 je tovarna ZMAJ za svoje potrebe ustanovila obrat v Šentvidu pri Stični, kamor so bila nekatera dela in opravila preseljena iz Ljubljane na novo lokacijo, zaposlitev pa so našli številni domačini in okoličani. V jubilejnem letu bo naše glasilo posvečalo več pozornosti temu delu kolektiva in njegovi dejavnosti, beležilo sedanji trenutek in posegalo v čas prehojene poti od ustanovitve dalje. Sproti bomo beležili različne manifestacije , ki bodo za priložnost jubilejnega leta potekale v tem čudovitem koščku Dolenjske, ki ga je še zlasti mlajšim in novejšim sodelavcem treba predstaviti, marsikomu od starejših pa obuditi spomin na čas, v katerem je z delom in dolgoletno pripadnostjo kolektivu odtisnil svoj pečat. Da bi v prihodnjem letu čimbolj celovito obeležili 30 letnico obstoja TOZD Specialne baterije, je delavski svet delovne organizacije že 21.junija 1985 imenoval 7 članski odbor za pripravo praznovanja oziroma vseh manifestacij, ki bi v jubilejnem letu potekale v Šentvidu pri Stični. HREN Jože, predsednik BAVDEŽ Matjaž ALIBEGOVIČ Fadil OROŽIM Tone KARANOVIČ Breda KOVAČIČ Matjaž SEVER Božo Z/ )D ZA KULTURO iN 'ZOBRAŽEVANJE GROSUPLJE lA)l spLužnaizoBRAUmKAmtmkmnhs Ob prehodu iz starega v novo leto 1986 kljub neugodnemu položaju več optimizma ob doseženih uspehih Ob zaključku starega leta 1985, ki delovni organizaciji ZMAJ ni bilo posebej naklonjeno, želim izreči nekaj misli in pogledov o stanju, v katerem smo se znašli ter možnostih za izboljšanje. Proizvodni program Zmaja je eden od programov starih industrij, ki nikdar niso dajale posebno velike akumulacije, je pa dopuščal ob manjših ali večjih težavah, preživetje nekaj generacijam delavcev v svoji 65 letni zgodovini. Administrativno zadrževanje cen tudi v letih najuspešnejše prodaje, ob redukcijah električnega toka, ni omogočalo doseganja večje akumulacije potrebne za nujno kvalitetno posodobitev proizvodnje. Nasprotno, ravno zadnja leta so nas prisilila v vedno večjo kreditno odvisnost, ki je ob visoki rasti obrestne mere povzročila letos večje stroške za obre- sti od celotnih izplačanih bruto osebnih dohodkov. 5oo milijonov stroškov za obresti in loo milijonov dodatnih stroškov za preskrbo manjkajočih deviz je bil letos prevelik zalogaj za uspešno poslovanje. Zmanjšanje kupne moči in notranje slabosti v zvezi s slabo kvaliteto so povzročile močan padec prodaje. .Rezultat vseh teh vzrokov je izguba med letom, ki jo bomo tudi ob koncu leta težko v celoti odpravili. Vendar, da ne bomo navajali samo slabih strani iz pravkar iztekajočega se leta, poglejmo tudi pozitivne dosežke našega dela, ki dajejo možnost za svetlejšo prihodnost. Predvsem velja ugotovitev, da smo dali izboljšanju kvalitete tisto prednost, ki ji v zaostreni gospodarski situaciji gre. Rezultati niso izostali in kvaliteta se je v zadnjih mesecih močno popravila. Usposobili smo linije za oplaščenje baterij R 14 in R 20, ter s krčljivo folijo dodatno zaščitili baterijo R 6. S tem je dosežena prva faza hermetizacije, ki jo moramo z dodatnimi investicijami v letu 1986 dokončati. Veliko je bilo narejenega na pripravi nove investicije v litijevo proizvodnjo. Stekla je pol-industrijska proizvodnja litijevih baterij družine R 14. če ne bo prevelikih zapletov z zak-ljučitvijo finančne konstrukcije nove investicije bomo v naslednjem letu dokončali investicijo v novi litijev program, ki pomeni začetek dejanskega prestru-ktuiranja proizvodnje na zahtevnejšo raven. Na področju osvajanja novih proizvodov je stekla redna proizvodnja svetilk Z 4o, v zaključni fazi je priprava svetilk Z 3o, dobili smo prve večje količine gumbastih baterij, na testiranju je nova izvozno zelo zanimiva pašna baterija. Tudi na področju posodabljanja naše proizvodnje smo dosegli rezultate, ki si jih na koncu leta velja zapomniti. Glavni dosežek je zagon linije za montažo baterij 4R 25, ki omogoča prihranek delavcev in močno povečanje produktivnosti dela v TOZD Specialne baterije. Pocenitev proizvodnje predstavlja tudi spremenjeno zapiranje celic R 25. Z zamenjavo strehe in grobimi gradbenimi deli je opravljena Kovač Ema in Zvar Duša montirata svetilke Z 40 Specialne baterije, ki bo v končni fazi omogočila povečanje proizvodnje in izboljšanje delovnih pogojev. V zaključni fazi je tudi izdelava stroja za kartonske stročnice ?R 12, ki bo bo nekje na prelomu leta morala pokazati prve rezultate. In končno, tudi spremenj en koncept izdelave stroja za alkalno baterijo LR 6 daje upanje, da bomo čez kakšno leto le prišli do kvalitetne lastne alkalne baterije. Rovi stroj za pakiranje baterij bo prinesel dodatno kvaliteto naše ponudbe, ki jo svetovni trg zahteva. Sicer pa je naša komercialna služba v letošnjem letu z naročili dokazala, da je tudi klasično baterija v svetu še vedno moč prodati.Žal zaradi spodrsljaja v kvaliteti tega nismo v celoti mogli izkoristiti. Vendar mora prevladati prepričanje, da je ob zmanjšani domači potrošnji izvoz kvalitetnih izdelkov prioritetna naloga v prihodnjem letu. In kaj nas čaka v prihodnjem letu? Splošni pogoji gospodarjenja bodo sigurno težki. Vendar novi devizni zakon in napovedane znižane obrestne mere morajo prinesti delno razbremenitev naših visokih neproizvodnih stroškov. Večje vprašanje je, kako bo to vplivalo na normalno oskrbljenost proizvodnje. V novo leto vstopamo z ugodnejšim razmerjem med nabavnimi in prodajnimi cenami. Z ustrezno kvaliteto in povečanim prodajnim angažiranjem si moramo izboriti čim večji delež prodaje na domačem trgu ob istočasni realizaciji izvoznih ciljev. Ob splošni zavzetosti vseh zaposlenih imamo realne možnosti, da v prihodnjem letu, ki predstavlja za našo temeljno organizacijo Specialne baterije jubilej 30 letnice njenega obstoja, dosežemo tudi izboljšanje poslovnih rezultatov. S to mislijo zaključujem pregled nad dosežki minulega, leta in želim ob vstopu v novo leto 1986, vsem sodelavkam in sodelavcem ter njihovim družinam obilo delovnih uspehov ter zdravja in osebne sreče. V.d. gl.dir. Rado Čope Seminar o zagotavljanju kakovosti V okviru prizadevanj za boljšo kakovost, ki predstavlja sestavni del poslovne politike v delovni organizaciji, smo v Zmaju organizirali 17 šolskih ur seminarja, ki se ga je udeležilo 48 poslušalcev, ki so kakorkoli povezani s problematiko kakovosti od vhodnih reprodukcijskih materialov do prodaje naših izdelkov. Ha seminarju, ki je potekal v prostoru naših sosedov FERITI od 4. do 7« decembra letos, so predavali strokovni delavci s področja kakovosti inženirji Mlakar Franc, Kobe Marjanca in Kozina Lotar iz Centra za izobraževanje SOZD Iskra, ki je seminar tudi vodil. Pomen kakovosti pri osvajanju tržišč, povezovanje integriranega sistema zagotavljanja kakovosti z RR funkcijo in temeljni principi sistema za integralno zagotavljanje kakovosti so le nekateri naslovi predavanih tem, v katerih je bilo obilico zanimivih ugotovitev, nekaterim že znanih, vendar premalo upoštevanih za normalno izvajanje. Dovolj časa pa je bilo v zadnjih urah seminarja namenjenih pomenu in aktiviranju krožkov za izboljšanje kakovosti Gledano celovito, je seminar popolnoma uspel, s tem pa so bila dana spoznanja, da na izobraževanju kadra premalo delamo, kar bo treba v prihodnosti dosledneje izvajati politiko izobraževanja določenih profilov strokovnih delavcev. Med udeležence seminarja je bilo razdeljeno dokaj obširno gradivo avtorjev, ki so predavali. Gradivo, namenjeno sicer interni rabi, pa ne sme obležati pozabljeno nekje globoko v predalih. Zaključke seminarja pa objavljamo na strani 9. Levo: V 4 dneh se nas je 17 šolskih ur seminarja udeleževalo 48 poslušalcev. Zgoraj: Prof.ing.Franc Mlakar je govoril o povezovanju integriranega sistetoa zagotavljanja kakovosti s RR ''unkcijo. Pri okroglih baterijah R14 in R20 Kovinski plašč je zamenjal plastiko Letošnjo jesen so se na tržišču pojavile prve baterije R 14 in R 2o izdelane oziroma oblečene v črn kovinski plašč, iz katerega izstopajo napisi s svetlim sijajem. Pod kovinskim plaščem, ki med drugim daje tudi občutek kompaktnosti, je baterijski člen montiran v kartonski tulec, ki v primeru iztoka absorbira in zadržuje tekočino vsaj toliko ustrezno, da smo v Zmaju ugotovili uspešno zaključeno prvo fazo hermetizacije baterij. Ta uspeh smo obeležili s simboličnim priznanjem delavcem, ki so bili zadolženi za posamezne naloge pri aktiviranju montažne linije in ki so se zbrali v sejni sobi dan pred Dnevom republike, ko naj bi ob upoštevanju velikih težav zabeležili za naše razmere dokaj uspešen zaključek uvajalnega dela ter si priznali zaslužen trenutek oddiha v počastitev praznika. Znano nam je, da smo se že s srednjeročnim planom 1981-1985 opredelili med drugim tudi za uvedbo kovinskega plašča pri okroglih baterijah. Pri iskanju najboljših možnosti za uresničitev dane naloge je končno prišlo do odločitve in sklepa obeh delavskih svetov TOZD Baterije in TOZD Specialne baterije z dne 22. junija 1985 o nakupu investicijske opreme LUMINA, ki je bila teden dni kasneje že dobavljena v Ljubljano in smo jo začasno uskladiščili v prostorih Jugotehnike. Ta oprema je predstavljala linijo za oplaščenje in montažo baterij H 14, linijo za oplaščenje in montažo baterij R 2o, stroj za pakiranje baterij R 6 v celofansko oziroma polietilensko folijo in stroj za navlačenje krčiji-ve folije na baterije R 6. Po nekaj mesecih smo stroje prepeljali v Zmaj in jih namestili pretežno v oddelek alkalnih baterij. Precej časa je bilo porabljenega sploh za ugotavljanje usposobljenosti posameznih sklopov, načina delovanja in dopolnjevanja pri funkcionalnosti za naše razmere. Delovna ekipa, ki jo je vodil vodja proizvodnje Jež Zdravko in v kateri so bili Srebotnik Pavliha Fani in Sirnik Vera pri embaliranju kovinsko oplaščenih baterij R 14 Franc s področja tehnologije, Žagar Anton za vodenje dela v delavnici in proizvodnji, Brezovar Franc za področje elektronike in pozneje še Novak Ciril ter še Gerdina Tone, Sirnik Lojze, Grošelj Oto, Vojskič Lado ter Poje Zdravko, si je zastavila obširen načrt za posamezne dejavnosti in stopnje aktiviranja. Na osnovi določenih del so montažno linijo za R 14 konec lanskega leta namestili v proizvodne prostore, montažno linijo R 2o pa letošnjo pomlad. "Šele zdaj, ko je uvajalni del prve faze kovinskega plašča zaključen, lahko ugotavljamo, da so bili premagani veliki napori vseh sodelujočih in za kar vam iskreno čestitam", je rekel direktor TOZD Baterije Primožič Bojan na skromni slovesnosti. Ob tem velja poudariti in o čemer so v sproščenem pogovoru obujali spomine člani delovne ekipe, so morali prebroditi kopico nepričakovanih problemov. Slabo vzdrževanje, manjkajoči deli, potrgani ali manjkajoči kabli z električno vezavo in še kaj, je spadalo med prva spoznanja, da bo treba na strojih najprej odpraviti osnovne pomanjkljivosti in šele potem dopolnjevati in dograjevati sistemsko uporabnost. Predno pa je prišlo do faze aktiviranja, do zagona strojev, so bile vnešene številne izvirne rešitve in dopolnila kot plod znanja, volje, vztrajnosti in ustvarjalnosti celotne ekipe. Rezultati dela posameznikov kot celotne ekipe so danes vidni od proizvodnje do tržišča. V tovarni Zmaj smo proti koncu letošnjega leta začeli z redno proizvodnjo oplaščenih baterij R 14 in R 2o, baterije R 6 pa začeli zapirati v krčljivo polietilensko folijo. Z uspešnim zaključkom prve faze hermetiziranja okroglih baterij pa takoj začenjamo priprave na drugo fazo, s katero bi ob zaključku del dosegli tisto stopnjo preventive, ko ne bi več prihajalo do nezaželenih pojavov na tržišču in težkih posledic pri kupcih. Odkrito je treba priznati, da s sedanjim načinom oplaščenja baterij s kovino ali folijo ni odpravljen iztok, pač pa naj druge faze pa preprečen. Vzporedno z novo embalažno preobleko z vidika estetike, funkcionalnosti in občutka zanesljivosti pa je treba uporabiti vse naše sposobnosti in znanje za takšno konstrukcijo samega baterijskega člena, v katerem bodo kemične reakcije potekale normalno in kontrolirano brez škodljivih in nezaželjenih stranskih učinkov, ki rušilno posegajo tudi v našo poslovno stabil- S sedanjim prodorom kovinsko oplaščenih baterij R 14 in R 20 na tržišče se polagoma prekinja 16 letna uporaba plastičnih stročnic. Pred tem smo uporabljali papirnate,tulce, ki smo jih ob finalizaciji baterij oblepljali z etiketami, kasneje pa uporabljali že litografirane stročnice zaradi takratne racionalizacije, da je odpadlo etiketiranje. Iz decembrskega glasila v letu 1969 povzemamo, da smo v drugi polovici leta začeli uporabljati plastične stročnice tipa EXTRA, v začetku naslednjega leta 1970 pa še tipa NORMAL poleg R 14 in R 20 še za baterije 2R 10. V ta namen so v IPLASU Koper poleg dveh izmen uvedli še nočno delo, da bi zadostili našim potrebam. Tik pred robljenjem oziroma zapiranjem baterijskega člena v kovinski plašč bi bil ublažen, ob zaključku Delovna operacija montiranja tulca na baterijski člen Z uvedbo plastičnih stročnic smo začeli uporabljati tudi kovinska dna, kar naj bi oboje skupaj predstavljalo zmajevo izvedbo "zaprtega" tipa baterij v skladu s predvidevanjem v dogovoru, ki je bil v novembru leta 1969 med nami in ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci baterij. Januarja koledar delovnih sobot Koledar delovnih sobot za leto 1986 do zaključka redakcije še ni v celoti vsklajen z drugimi delovnimi organizacijami na Stegenskem kompleksu, istočasno pa ga je treba dopolniti še s podatki za TOZD Specialne baterije in skupne službe. Zato ga bomo objavili v januarskem glasilu. Za delavce TOZD Baterije pa že velja, da v januarju delamo dve soboti. Za 3. januar bomo delali: B izmena 11. januarja A izmena 18. januarja Solidarnostna sobota za obe izmeni bo 25. januarja. Istočasno s koledarjem bomo objavili še koledar izplačilnih dni. Kot nam je že znano, pa bo prvi izplačilni dan 14. januarja. Občni zbori sindikata Kratko in brez pripomb, bi lahko v grobem ocenili potek letošnjih sestankov osnovnih organizacij sindikata, ki so potekali v mesecu novembru v TOZD Specialne baterije 8.11., v skupnih službah 18.11. in v TOZD Baterije 19.11.1985. Vsa poročila predsednikov o minulem delu in finančnem poslovanju so bila sprejeta soglasno, prav tako pa tudi smernice dela in napotke za nadaljne akcije v naslednjem mandatnem obdobju smo sprejemali molče. Vsi sestanki so bili zaključeni v razmeroma kratkem času, le v TOZD Baterije so bila pod "razno" dana nekatera pojasnila na vprašanja. Nekoliko bolj živahno je bilo na sestanku Konference OOZS dne 22. 11.85 še zlasti okrog samega informiranja delavcev. Glasilo kot Ponovno v razpis Delavski svet delovne organizacije je na svojem 9- zasedanju dne 11.12.1985, na podlagi poročila razpisne komisije ter predhodno pridobljenih mnenj družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Šiška, soglasno sprejel naslednji SKLEP: Na razpisana dela in naloge poslovodnega organa - direktorja delovne organizacije, se ne izbere nobenega kandidata ter se razpis ponovi. Razpisna komisija ostane v enakem sestavu. Z občnega zbora Osnovne organizacije sindikata v TOZD Baterije 19.11.1985 mesečnik je le eden izmed medijev informiranja in ima posebno vsebinsko zasnovo. Ker pa na splošno kaj rado prihaja do dezinformacij, se čuti potreba že dalj časa, da bi na ustrezen način izdajali (ali izobešali na oglasne deske) tedenske informacije z ustrezno oblikovno rešitvijo. Čeprav do te oblike informiranja ni problemov, kot menijo nekateri, pa ostaja kopica odprtih vprašanj in jih najbolj poznajo tisti, ki bi gradivo morali pripravljati in biti tudi odgovorni za objavljeno vsebino. Povzetki iz "INFORMACIJ" RS ZSS V osnutku resolucije ni usmeritve za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa. Zato v sindikatu predlagajo, da je treba prihodnje leto proučiti vse sistemske rešitve, ki zavirajo selektivno uvajanje skrajševanja delovnega časa ter ukreniti vse potrebno za spodbujanje uvajanja skrajševanja delovnega časa delavcev ter podaljšanja obratovalnega časa strojev v ozdih, kjer so izpolnjeni ekonomski in socialni pogoji. Sindikalne organizacije v ozdih pa naj poskušajo doseči, da bodo ofenzivne razvojne usmeritve vsebovali tudi letni načrti /gospodarski plani/ ozdov. Tam, kjer je organizacija poslovala z izgubo je nujno zahtevati tak sanacijski program, ki bo predvsem s prestrukturiranjem proizvodnih programov dolgoročno odpravil vse vzroke za izgubo. Konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije ŽNIDARŠIČ Desanka, predsednik TURK Jože, namestnik GERDINA Anton GERMŠEK Simona MARINKO Lojzka PAJEK Jernej RETAH Kati Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD Baterije TURK Jože, predsednik GERDINA Anton, namestnik VEZJAK Franc SREBRNJAK Ivanka GROBOLJŠEK Karla ŠRIBAR Slavica SLUGA Slavko Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD Specialne baterije PAJEK Jernej, predsednik GRABLJEVEC Pavla, namestnik RETAH Kati MOSTAR Nada ZUPANČIČ Anica HUS Marija TUREK Jože Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti GERMŠEK Simona, predsednik MARINKO Lojzka, namestnik VALENTINČIČ Marina ROBAR Dragica KARAŠOV Ljuben SMERAJC Jožica JAKOMIN Milan. V petek 20. decembra letos je bil referendum, na katerem so se delavci obeh temeljnih organizacij Baterije in Specialne baterije osebno izjavljali o sprejemu: SKUPNI TEMELJI ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV DELOVNE ORGANIZACIJE ZA OBDOBJE 1986 - 1990 Zaradi že zaključene redakcije 20. decembra bomo rezultate izjavljanja zabeležili v prihodnjem glasilu. DELOVANJE krožkov za dvig kakovosti Vodja krožka je polno odgovoren za delovanje krožka, sodelovanje članov in skupni uspeh. Za doseganje le-tega mora storiti naslednje: - načrtovati sestanke in usklajevati neizbežne odsotnosti posameznih članov (zaradi službenih potovanj ipd.), - vztrajati na dogovorjenem času trajanja sestanka (ena ura) in skrbeti za njegovo racionalno izrabo, - vztrajati pri discipliniranem delu. Posebno pomembno pa je, da so: - težave, s katerimi se krožek za dvig kakovosti ukvarja, jasne in razumljive - viri vzrokov, težav analizirani na osnovi zanesljivih podatkov, - rešitve težav stalne, ne pa samo začasne in rezultat vsestranske analize, pri čemer so upoštevani tudi nezaželeni stranski učinki. Krožki za dvig kakovosti pa za predmet svojega dela izbirajo praviloma le lastne težave in se ne ukvarjajo s problemi drugih delov organizacije. povzetek iz revije PREGLED Lj.1985 * *********** ************ Prišel, videl, šel -recept za uspešnega gospodarstvenika. * ********** ************ * Zaključki seminarja 1J Tematika seminarja je zaje-— la vse bistvene problematike o zagotavljanju kakovosti, predvsem pomen kakovosti pri osvajanju tržišč. Zato je potrebno takemu pristopu posvečati vedno več pozornosti. V bodoče je potrebno organizirati s področja kontrole kakovosti seminarje in predavanja po posameznem vprašanju s tega področja. 2.1 Odnos do kakovosti, do prob-lemov, ki jih povzroča kakovost proizvodov, mora biti kritičen. Vsi subjekti, ki so sestavni del integriranega sistema za zagotavljanje kakovosti si morajo prizadevati, da se v celoti in dosledno izvajajo vse aktivnosti integriranega sistema za zagotavljanje kakovosti. Zato mora vsak nosilec sistema zagotavljanja kakovosti ugotoviti ovire in pogoje /organizacija, pripomočki, kader in drugo/, ki zavirajo izvajanje integralnega sistema za zagotavljanje kakovosti. 3.1 Prizadevali si bomo doseči —spremembo JUS standardov, ki so sedaj obvezujoči, da bodo uporabnega značaja, ne pa obvezujoči. 4o| Postavili bomo optimalen —* sistem informiranja kot osnoven pogoj za izvajanje sistema o zagotavljanju kakovosti. V ta namen bomo na nivoju delovne organizacije tedensko obravnavali problematiko kakovosti. 5.1 Tudi v bodoče se bomo povezovali s strokovnimi službami SOZD - Iskra s področja problematike kontrole kakovosti in s centrom za izobraževanje, z namenom iskanja ustreznih strokovnih rešitev in funkcionalnega usposabljanja. 6.1 Redno bomo informirali vse —^ zaposlene o prizadevanjih in rezultatih dela s področja problematike o kakovosti, v našem glasilu in na druge načine, s čemer naj bi se dosegla višja stopnja zavesti in odgovornosti za zagotavljanje kakovosti. V naši delovni organizaciji mora prevladati miselnost, da je vsak delavec nepogrešljiv in sestavni faktor pri zagotavljanju kakovosti. 7.1 Področje kontrole kakovosti ~' izdela OSNOVNE SMERNICE V INTEGRALNI SISTEM KONTROLE KAKOVOSTI, na osnovi katerega se opredelijo nosilci odgovornosti, tisti, ki morajo sodelovati v vseh oblikah odločanja in sodelovanja pri osvajanju vsakega novega izdelka. 18. srečanje upokojencev v znamenju novega leta Letošnje 18. srečanje upokojencev v tovarni ZMAJ v četrtek 19. decembra je bilo še posebej svečano, saj je potekalo v prednovoletnem vzdušju. K temu je prispevala tudi praznično okrašena jedilnica z novoletno jelko v kotu. Že iz navade in boljše ugodnosti glede dostopa na Stegenski kompleks, se je večina udeležencev zbrala ob avtobusu pred starim Zmajem. Lahko rečemo, da ker smo lani bili na Dolenjskem v TOZD Specialne baterije, smo zdaj po dveh letih z veseljem zavili proti Šiški in nekaj po 11. uri prispeli pred tovarno. Prisrčni pozdravi, stiski rok, dobrodošlica, kot vedno ob vsakem srečanju, pa še nasmeh in včasih nekoliko vlažne oči rekoč: pa se spet vidimo. Pred 12. uro se je pričel priložnostni program z uvodom predsednika odbora Mayerja, ki je med drugim še posebej pozdravil letošnje "novince" v krogu upokojencev, se spomnil onemoglih in težko bolnih, ki so z misli- jo med nami in na koncu še vseh umrlih. Spomin nanje so vsi prisotni počastili z enominutnim molkom. S priložnostnim nagovorom je v.d. glavnega direktorja Rado Čope pozdravil udeležence srečanja, ki se je pričelo z nastopom ženskega pevskega zbora Tkalnice VTŽMARJE pod vodstvom Dimka-roski Ljubena in pesmijo "Rož, Podjuna, Žila". V nadaljevanju programa so nastopile naše mladinke Blaža, Lea, Suzana in Silva, za zaključek pa je že omenjeni pevski zbor zapel še dve pesmi. Vsi nastopajoči so poželi buren aplavz. Čas do kosila je bil predviden za ogled proizvodnje in za obiskovanje sodelavcev, prijateljev in znancev odvisno od delovnega mesta in okolja, ki ga je nekdo zapustil ob odhodu v pokoj. Uradni zaključek srečanja je bil ob 4. uri popoldan. Ob slovesu smo si zaželeli še obilo zdravja v novem letu 1986 ter S pesmijo "Rož.Podjuna,Žila" se je pričelo letošnje 18. srečanje upokojencev z nastopom ženskega pevskega zbora Tkalnice VIŽMARJE pod vodstvom Dimkaroski Ljubena. rekli: nasvidenje čez leto dni v Šentvidu, ko bo TOZD Specialne baterije praznoval jubilejnih 30 let obstoja v Zmaju. Da je potekalo letošnje srečanje praznično in zelo razpoloženjsko pa dokazujejo tudi fotografije vključno z naslovnico. Na letošnjem 18. srečanju upokojencev v Zmaju dne 19. decembra je bilo 50 udeležencev: B R U S Marija G R U M Marija G 0 R ENO Neža G A M Z E Anica J A K 0 P I Č Emica J E R A S Ana J E L NIKAR Anton J 0 V A N 0 V I Č Nada K R ANJO Marija K R A S E V E C Jožefa K 0 R 0 Š E C Štefka K A V A Š Marija K 0 G 0 V Š E K Albina K A S TELIC Anica K 0 P REK Poldi L I P U Š C E K Dragica L A Z NIK ,Ivanka M I H E L I Č Angela M I K L A V E C Stanka M A L I Marija 0 B L A K Terezija 0 V E N Jožefa p E Z DIR Marija p R I S T 0 P E C Julka p E R Š I Č Bogomir p 0 D LOGAR Marija p 0 Z NIČ Marija p R I M C Jožefa p U N G E R Š I Č Marija p E T ELIN Urška p A J K Ana, p E R E T I Č Julijana R U D OLE Ff nc R 0 M Meda S T A R I N Marija S E T NIKAR Marija S L A V I Č E K Fani S T R MOLE Ignac š U J K 0 Terezija B U B E L J Ludvik Š K 0 F Marija T 0 M Š I Č Peter U Č A KAR Marija V E R BIČ Amalija Z A M A N ,Rudi Z U P A N Č I Č Antonija % E R OVNIK Marija Z I N K 0 Elza Z A G A R Nada G R 0 S E L J Marija Danes imamo v delovni organizaciji ZMAJ evidentiranih 114- upokojencev V okviru srečanja upokojencev smo v Zmaju zabeležili do zdaj enkratni kulturni dogodek. Z zanimanjem smo si ogledali razstavo likovnih del slikarja Uroša Žitnika, ki se nam je predstavil z 20 eksponati, izobešenimi na hodnikih in sprejemnici. Predstavil pa se nam je tudi osebno /na sliki/, v samem programu pa smo omenili njegov realističen stil, saj slika samo tisto, kar vidi in čuti. Njegov motivni svet obsega več področij, najpogosteje pa je zastopana krajina. Za izrazna medija si je izbral tehniko tempere in pastela. Vsa razstavljena dela v Zmaju so bila na voljo interesentom, ki so se zanimali za odkup. Če dopušča zdravje in če je želja in volja, potem se je možno zelo pogosto udeleževati naših srečanj. Nekateri prihajajo poredko in spet drugi pogosto ali celo redno. Med slednje sodita tudi Mali Marija /levo/ in Laznik Ivanka, ki sta se do zdaj udeležili vseh 18 srečanj. Mali Marija je delala v Zmaju 10 let in je že 22 let v pokoju. Zaposlila se je še v Hydri na Miklošičevi cesti. Laznik Ivanka £>a je bila v Zmaju 20 let in je ze kar 27 let v pokoju. Slikar Uroš Žitnik se nam je z 20 razstavljenimi umetniškimi upodobitvami predstavil tudi osebno na srečanju upokojencev. Pred 10. leti smo začeli graditi novo tovarno V torek 9. decembra leta 1975 smo ob 10. uri dopoldan v Stegnah položili temeljni kamen, ki je simboliziral začetek gradnje nove tovarne, načrtovano v dveh fazah izgradnje. Ob prisotnosti predstavnikov družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov v Zmaju ter zunanjih gostov iz Iskre, občin Šiška in Grosuplje, predstavnikov TEHNIKE in BANKE ter novinarjev, je Vinko Hafner, tedanji sekretar komiteja MK ZKS Ljubljana imel priložnostni govor. Med dragim je poudaril, da se bodo za delavce ZMAJA z dograditvijo tovarne izboljšali delovni pogoji, ker na stari lokaciji ob Šmartinski cesti ni veš možno najti nikakršnih rešitev. 0 tem svečanem dogodku so pisali številni časopisi, širša javnost pa je bila o tem seznanjena še isti dan iz radia in televizije. Ker v tem mesecu poteka od te svečanosti zgodovinskega značaja že deseta obletnica, si oglejmo nekaj fotografij o poteku gradnje. Zgora.j: Vradni začetek gradnje nove tovarne ZMAJ v Stegnah s položitvijo temeljnega kamna 9. decembra 1975» V ozadju "gora" odkrite travnate plasti. Levo: Iz druge faze gradnje se že vidijo proizvodni prostori. Odprtina na tleh predstavlja danes izhodno stopnišče iz proizvodnje v klet in garderobe. Desno: Polaganje asfalta pred upravno zgradbo tri leta kasneje. Družabno srečanje Zadovoljni ugotavljamo, da se stiki in sodelovanje z našimi sosedi nadaljuje. Za četrtek 19. decembra je bilo organizirano družabno srečanje z IMP, ki je neposredni sosed naše tovarne. Za program je bila zadolžena mladina ZMAJA, dočim je prostore predvidela in odstopila mladina iz IMP. Da pa tovrstno srečanje ni bilo samo zabava ob kozarcu, ampak izmenjava raznovrstnih izkušenj in potrditev športnega srečanja v oktobra, ni potrebno posebej omenjati. -K.M. Izlet v Lipico V soboto 16. novembra je 00ZSM delovne organizacije ZMAJ organizirala izlet v Lipico. Prijavilo se je veliko kandidatov, vendar se izleta niso udeležili vsi prijavljenci. Tisti pa, ki so kljub slabemu vremenu v Ljubljani prišli na zborno mesto, so kasneje čez dan uživali v soncu. Po prihodu v Lipico smo si ogledali kobilarno ob spremstvu vodiča, ki nas je seznanil s celotno zgodovino kobilarne od začetka do današnjih dni. Navdušili pa so nas tudi z ogledom vaj oziroma treninga jahanja. Ljubeznivost in dober sprejem domačinov nam je polepšal dan in smo se pozno popoldne zadovoljni vrnili v Ljubljano. -K .M. Osvojili prehodni pokal tekmovalci iz skupnih služb Že v prejšnjem glasilu smo na kratko omenili, da je 21. novembra 1985 v Domu vojnih invalidov v Vodmatu potekalo športno tekmovanje med obema TOZD-oma in skupnimi službami. Tekmovanje v počastitev Dneva republike je bilo letos že peto po vrsti in prehodni pokal je prešel v last skupnih služb do naslednjega srečanja. Tokrat je bil organizator TOZD Baterije. Športni referenti so sestavili ekipe za tekmovanje v streljanju z zračno puško (moški in ženske), kegljanju in šahu. Tekmovanja so se začela ob 14. uri in so potekala disciplinirano pod nadzorom sodnikov. Ni pa treba omenjati, da je želja za samopotrditev in dosego boljšega rezultata pomagala v fair-play igri in športni duh je prišel pri vsakem posamezniku do izraza. Ni primanjkovalo navijačev in nemalokrat so navijači "nasprotnega tabora" občudovali nasprotnika . Do samega zaključka se ni niti slutilo, kdo bo letošnji zmago-,valeč. Tekmovanja so zaključili šahisti in veselje tekmovalcev iz skupnih služb je preglasilo navidezno negodovanje tekmoval- cev drugih dveh TOZD-ov. Po zaključnem tekmovanju smo se preselili za skrbno pripravljeno omizje, da sproti podelimo priznanja, diplome in seveda POKAL. Priznanja je podelil predsednik OOZSM delovne organizacije Damir Marušič in seveda pri tem omenil tudi posameznike z najboljšimi Prehodni pokal so si za eno leto priborili tekmovalci iz skupnih služb. Vsakdo ga je bil vesel, tudi Bošnjak Zdenka, ki je iz ženske ekipe podrla največ kegljev. 0 sekciji malega nogometa, ki v Zmaju obstoja že leto in pol, pišemo res premalo ali skoraj nič. Zato si ob tej priliki na kratko oglejmo dosežene rezultate. V pomladanski ligi občine Šiška je ekipa ZMAJ zasedla 5. mesto izmed 11 tekmovalnih moštev. V jesenskem delu pa je uspešnost precej upadla, pri čemer je treba omeniti izpad nekaterih igralcev ZMAJA zaradi odhoda v Jugoslovansko ljudsko armado /trije/. Zaradi objektivnih težav v sami ligi je bil ZMAJ prikrajšan tudi za dve tekmi. Vse to pa je vplivalo na slabši končni rezultat, da smo se znašli na repu lestvice. Za zaključek sezone je moštvo ZMAJA tekmovalo v soboto 7» decem- rezultati. Najboljši v streljanju z zračno puško je bil Jakomin Aleksander, pri ženskah pa Vehar Snežana. Največ kegljev je podrl Tomšič Miran, iz ženske ekipe pa Bošnjak Zdenka. Med 12 šahisti pa je prvo mesto zasedel Brezigar Bogdan. Po zaključeni podelitvi priznanj smo bili povabljeni k proslavljanju. Da smo plesali, peli in vse to skupaj zalili, ni potrebno posebej omenjati, da so nam pa jeziki še vedno mokri od čiste kapljice, tudi ne. M bra še za "Dnevnikov pokal" in izpadlo že v prvem kolu. Pomembno je sodelovati, zato nas uspeh ali neuspeh nikakor ne ovira pri načrtovanju aktivnosti sekcije ZMAJA v malem nogometu za prihodnje leto 1986, je na koncu povedal kapetan moštva Marušič Damir. Moštvo ZMAJA v malem nogometu sestavljajo: Marušič Damir, kapetan Tratnik Jani Turk Jože Batze Bojan Ličof Boris Šainovič Ante Jež Zdravko Pungartnik Matjaž Širca Darko Moštvo ZMAJ v občinski ligi Upokojila se je Grošelj Marija Ob odhodu GROŠELJ Marij e v pokoj je bila v sredo 27. novembra v sobi glavnega direktorja poslovilna slovesnost, na kateri ji je bila izrečena zahvala za dolgoletno pripadnost delovni organizaciji ZMAJ, za njenih 35 let dela v baterijski proizvodnji ter za njeno prizadevnost in vestnost pri delu, Grošelj Marija se je zaposlila v Zmaju 22. junija leta 1955 kot baterijska delavka. V krajšem obujanju spominov smo se spomnili številnih delovnih operacij, ki jih je opravljala in jih danes zlasti mlajši ne poznajo več. Med takšne sodijo na primer natikanje dna R 2o, pokrivanje monocelic, formiranje členov ročno in prekladanje mošnjičkov, vlaganje lističev na cink pločevino, polnjenje z elektrolitom in če rečemo še nekaj , je mnogo let delala na stiskalnici v takratni "štancariji". Prisrčno slovo ob odhodu v zasluženo upokojitev še zlasti po 33 letih dela v tovarni ZMAJ Na delo v Zmaju nas je bilo sprejetih kakih loo delavk, se spominja Marija. Z mojim odhodom v pokoj pa iz tistega leta 1955 ostajajo le še štiri. In kot smo kasneje ugotovili iz kadrovske evidence, so to Peterlin Milena, Majnič Marija, Hajdarovič Anka in Kerznar Marija. S čestitkami in izročilom spominskega darila ter izrazi dobrih želja se je Grošelj Marija poslovila od nas in 5. decembra nastopila zasluženo upokojitev. V mesecu NOVEMBRU so bili sprejeti v delovno razmerje: VILIČ Zlatka, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, za določen čas dne 13-11.1985, BLAGOJEVIČ Nada, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, za določen čas, dne 13.11.1985, VIDIČ Vera, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, za določen čas, dne 18.11.1985, ADROVIČ Sejdefa, izdelovalka baterij v TOZD Baterije za določen čas, dne 18.11.1985, DURDŽIČ Ramiza, izdelovalka baterij v TOZD Baterije za določen čas, dne 18.11.1985, LJUTIč Enes, transportni delavec v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 18.11.1985, VRHOVEC Zmago, ključavničar v TOZD Specialne baterije, za nedoločen čas, dne 26.11. 1985. V mesecu NOVEMBRU so prekinili delovno razmerje: PERHAJ Jože, strojevodja v TOZD Baterije, dne 7-11.1985, ROTENHAJZER Anton, strojevodja v TOZD Baterije, dne 16.11. 1985, JAMNIK Ljubo, organizator avtomatske obdelave podatkov v skupnih službah, dne 17.11. 1985, ZADEL Peter, tehnolog v TOZD Specialne baterije, dne 17.11.1985, GLAVAN Antonija, kuharski pomočnik v TOZD Baterije, dne 2o. 11.1985, SVETEK Marjan, orodjar v TOZD Baterije, dne 24.11.1985. Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 79 žensk 142 Skupaj 221 TOZD Specialne baterije moških 45 žensk 91 Skupaj 136 Delovna skupnost moških 42 žensk 52 Skupaj 94 Dne 30. novembra 1985 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj zaposlenih 451 delavcev, od tega 166 moških in 285 žensk. Sprememba naslova Od zadnjega razpošiljanja novembrskega glasila GLAS ZMAJA upokojencem smo dobili tri izvode vrnjene z oznako "odselil" in "odpotoval". Ker želimo, da naše glasilo prejemajo vsi upokojenci prosimo vsakogar, ki bi se preselil, spremenil naslov bivališča, da to sporoči na uredništvo našega glasila oziroma v kadrovsko službo. Tokrat smo prvič dobili zavrnjeno pošto od naslednjih naslovnikov: GLAVIČ Polda, Tržaška 282 TURK Marija, Lavričeva 3 BEDŽUH Minka, Nanoška 20 vsi iz Ljubljane. Pričakujemo sporočila o novih naslovih. Uredništvo ************************************************* \!cO/v -r-V,V>r- Rojeni v && Januarju ri'_V-‘7;švv- '/v; f<>';xVV■' Božidar VELIKONJA Franc GRDEN Zdenko KRANJAC Angelca PODGORELEC Rudi JUGOVIČ Marica TADIČ Anton VERDERBER Alojzija VERBIČ Gordana TADIČ Nada SPASIČ Stane SAVIČ Alojz MIKELJ Ekrema GERZIČ Boštjan MOSTAR Husein SIJAMHODŽIČ Milan JAKOMIN Mara VUJIČ Boris LIČOF Anton ŠUŠTAR Vida PUCELJ Stanislav PROSEN Proslavili smo 29. november V Zmaju smo letošnji Dan republike proslavili v četrtek 28. novembra ob 13. uri v svečano okrašenem obratu družbene prehrane. V.d. glavnega direktorja Rado Čope je ob priložnostnem nagovora izrekel čestitke ob praznovanju, nakar so izvedle prazničen recital mladinke Skvarča Silva, Puljič Blaženka, Rakar Lea in Oštir Suzana. Kot izredna poživitev programa pa je bil nastop ženskega pevskega zbora tkalnice VIŽMARJE, ki je pod vodstvom Dimkaroski Ljubena zapel nekaj priložnostnih pesmi in z burnim aplavzom požel zasluženo priznanje za uspešen nastop. Pavla PRAH Zlatko PLANINC Ajša GERZIČ Karla GROBOLJŠEK Marija BAJC Marija PETAČ Marija LOHKAR Vida KASTELIC Zdravko JEŽ Antonija KREK Peter GROJZDEK Stevan DIMIČ Anica ČEBULAR Marija ZADEL Anto ŠAJIN0V1Č Zvone CIRKVENČIČ Veljko ZRIMŠEK Rajko PANJTAR Jože JELEN Julka BERDAJS Ivan KOVAČIČ Dulsa BAJRAMOVIČ Zoran MAJSTOROVIČ Franc BIVIC Ramiza DurdžIČ čestitamo ! VODORAVNO: 1. oblika imena naše blagovne znamke, 12. obveza, poroštvo, 13. Radio Študent, 1*. slovenski mladinski pisatelj /Vitan/, 15. samoupravni akt, 17. oče, 18. odločnost v zadnji fazi, 20. naša popevka na Evroviziji, 21. kem. element, 22. plava morska riba, 25. španski slikar, 27. Emilijan Cevc, 28. nemški matematik, 30. Taras Kermauner, 31. izdelki Zmaja /mn./, 37. žival /nemško/, 39. mesna jed /anagram besede etos/, 40. zgodnje vino, 41. žitarica, 42. dvojina /okrajšano/, 43. Jože Rus, 44. državna blagajna, 45. ime rastline, tudi ansambla, 48. otok v Prešpanskem jezeru, 4§. pozitivno nabita elektroda, 51. Čargo Ivan, 52. cianova spojina, 54. Novi Sad, 55. Reka, 56. Jaz /latinsko/, 58. željena lastnost izdelkov, 62. Andrej Kurent, 63. neobut, 64. priimek naše upokojenke, 65. Albert Einstein, 66. divja raca, 68. ime upokojenega direktorja, 69. ime prvega človeka na luni, 71. grška črka, 74. najbolj zdrava pijača, 76. lopa, 77. listnato drevo, poljski javor, 78. želatina iz alg, 81. divjak, 85. muslimanski bog, 87. sramežljivost, 88. mik, 90. germanski bog /Wodan/, 91. majhen denar, 94. kraj pod Krvavcem, 95. dvanajst mesecev, 96. človek z velikimi očmi /mn./, 97. gradbeni delavec, 98. roman- ska nikalnica. NAVPIČNO: 1. glavni cilj vsake delovne organizacije, 2. francoski pi- satelj, 3. kakovost, 4. nasilen politični prevrat, 5* Azijec /stara oblika/, 6. otok v Indoneziji, 7- slovenski pisatelj /Vinko/, 8. umrli izraelski politik, 9. slapovi na reki Vuoksi na Finskem, 10. član predvojne politične stranke, 16. Nizozemska, 39. Ustanova pravice, 23. pripadnost igran- ju, 24. natrij, 26. Ljudska tehnika, 29. delavec na sodiš-čuj 31. naša čestitka, 32. nočni lokal, 33» števnik, 34. tračnica, 35« veznik, 36. predsednik KPO Iskre, 38. enotnost, 43. vrtni ali gozdni sadež, 46. Vojvodinec, 47. otoška skupina v Molukih /Polinezija/ , 49. neplačilo, nadav, ©©s®*©®®©*©.® Novoletna nagradna križanka Končno po daljšem premoru spet objavljamo križanko, kakršno sicer vneti reševalci stalno pogrešajo. Tokrat smo za tri izžrebane pravilne rešitve pripravili tri svetilke. 1. nagrada: svetilka Z 50 2. nagrada: svetilka Z 52 3. nagrada: svetilka Z 40 Rešitve križanke s polnim priimkom in imenom vrzite v skrinjico poleg odjemalnega mesta za časopise pred obratom družbene prehrane, iz TOZD Specialne baterije pa v tajništvo v zaprti kuverti do vključno 14. januarja. Žrebanje treh nagrajencev bo v sredo 15. januarja ob 12. uri s sprejemnici. 50. prvi javni nastop, 52. kositer, 53. televizija, 57. središče vrtenja /mn./, 59. prakanton v Švici, 60. afriška reka, 61. Osnovna organizacija, 67. židovski mesec, 68. Čapko-va drama, 70. računovodski pojem, 72. slovenski kartograf, 73. Finsko jezero, 75» Aloja, 77- Makarska, 79. Grški bog ljubezni, 80. direktor TOZD Specialne baterije, 82. ameriški pisatelj George, 83. sukanec, 84. spodnji del posode, 86. Henrik Česen, 87. smuči /nordijsko/, 88. stopnja v lestvici voj. nadrejenosti, 89. sodelavec v nabavi Zmaja, 92. Edvard Kardelj, 93. Emil Zato- pek' Sestavil: Erik Kurent 11111 n! i m m m m 11 n n m 11! xadnji_±9K Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za januarsko glasilo Redakcijo glasila smo zaključili 20. decembra j"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organi-izacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubijana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Jovanovič Milivoj, Krek Antonija, Matič Silva, Musič Ksenija, Tratnik Jani in Zrimšek Veljko. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJALA Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu številka 421-1/73.