Modri cvet naše Ljube Gospe. Igra v dveh dejan jih. Priredil E. S. Os e b e: Mati Podgorka, logarjeva žena. Ivanka, Lojzka, iijene hčerke. Marica, Trije angeli. Trije škratje (Lahko nastopi tudi več angelov.) Prvo dejanje. (V gozdu. Kapelica s sliko naše Ljube Gospe. Večeri se. Od desne in leve lahno priplešejo angeli. Če mogoče, naj jik spremlja klavir ali violina.) Prvi prizor. (Trije angeli. Prvi nosi previdno ruodri cvet — velika umetna cvetlica.) 1. a n g e 1 : Lahno, lahno noč prihaja, tihi mrak zemljo objema, z zlato zoro praznik vstaja, ki k Mariji srca vnema. 2. a n g e I : Praznik njen je svetel sij, ki nas dviga, osrečuje. K viru naših melodij naša srca povzdiguje. 3. a n g e I : K Bogu vodi vse ljudi in veselje, radost trosi, k Bogu, viru milosti, tja človeške prošnje nosi. 1. angel (kaže v daljavo): Vidiš li tam hišo belo? V njej pošteni so ljudje. Žalost stiska jiin srce, ali kmalu bo veselo. Za Marijin praznik sveti radost naj zavlada v njem. Bede ne bo treba zreti dobrim, revnim tem ljudem. 2. angel: Da bi beda pobegnila? 59 1. ajigel : Tu, Marijin modri cvet. Deva ga je podarila, da razveseli ta svet. 5. angel : Glej, clekleta sem gredo. 1. angel : Žalostne so jiin oči in bolest se premočno bednih, plašnih src drži. Ali kmalu bo minila žalost bleda, z njo bridkost, in namesto nje stopila neskaljena bo radost. (Angeli izginejo.) Drugi prizor. Ivanka, Lojzka, Marica. (Ivanka ih Lojzka uosita v rokah cvetice in vence. Najmanjša, Marica, nosi kito cvetja in šopek cvetic. Hitela je naprej in govori sestrama, ki šele prideta.) Marica : Ali ni lep moj šopek? Mamici ga bom dala, da bo vesela. (Ivanki.) Ali misliš, da ji bo prav? I v a n k a : Seveda, ko je tako lep! Spominčice so modre kot božje nebo in mainica jib. ima zelo rada. Tudi tvoje oči so modre kot nebo. Marica (ji vpa.de v besedo): In mamica me ima zelo rada. I v a n k a : Ali si navihana! — Sedaj pa le urno okra- simo kapelico, da uas noč ne zaloti. Mamica bi bila v skrbeh. L o j z k a : Le brž uapravimo! (Deklice krase kapelico, medtem pojo kako Marijino pesem.) Lojzka (ko je kapelica okrašena): Lepo je okrašena naša kapelica za Marfjin praznik. M a r i c a : ... in za moj god. Jutri je moj god, da. (Sestri se nasmehneta Marici, ki ponosno nada- Ijuje): Marija je najlepše ime na svetu in vesela sein, da mi je tako ime. Ivanka (se nasmehne): Prav iniaš. Toda vedi tudi to, da more izmed treh sester samo ena imeti to lepo ime. Marica (premišljuje): Saj res! Kako bi nam mama drugače kaj naročila? Pomisli, če bi mamica rekla: »Marica, pometi sobo!« in bi timesto mene po- metla. 60 1 v a li k a : To bi se ti dobro zdelo, ti mala Lenčka. M a r i c a (navdušeno): Kaj bom le dobila za god? — (Malo premisli, nato boječe): Denaarja iiimamo, pa ue bo ninogo. Ivanka, ali misliš, da ne bom nič dobila? lvanka: Če si bila pridna, bo že kaj. In vest ti ni- česar ne očita? M a r i c a : (ponosno glasno): Prav ničesar! (Spomnila se je nečesa, osa poparjena.) Pač. Dvakrat sem vzela sladkor iz škatle, pa mi je mama že opro- stila. I v a n k a : Potem je vse v redu. Zdaj pa brž teci v grad in nesi go&pe ta lepi šopek. (Ji ga da.) Ve- sela ga bo. M a r i c a : In grajskega Milana bom vprašala, če ima- jo res majhno Ijubko mačico, vso belo, s črnim gobčkom in ernim repkoin. (Odhiti.) Tretji prizor. Ivanka, Lojzka. Ivanka: Kako hitro je zopet vesela! Vso žalost je pozabila, naša mala. L o j z k a : O, naj se le smeje, dokler še more. Medve pa še liitro urediva šopke, da jih ponese stara potovka v mesto in bomo spet kaj zaslužili. (Sedeta na leseno hlop pred kapelico.) Ivanka (dvigne sooj šopek): Mamica bo vesela, ko bo videla ta lepa vezila. Očka jih ne more več videti. L o j z k a : Žalostna sem. Kako Jepo je bilo lani na Marijin praznik. In letos? Ubogi očka! Pred letom se je ob tem času vrnil s sejma in je prinesel Ma-¦ rici lepo punčko za god. Vriskala je od veselja in ga objemala. — Danes pa ne vidi več svoje male Marice, ker je tema v njegovih očeh. Samo njen srneh sliši in ta ga boli, ker ga spominja lepših časov. I v a n k a : In kako potrpežljivo prenaša svojo sle-poto. — Ali si ga že kedaj slišala, da bi godrnjal ali tožil? Nikoli, Še šali se včasih. A šala mu pride ' le z usten, ne iz srca. 61 L o j z k a : In kako je ljubil svoj god. Kako se je ve-selil vsakega debla, vsake cvetice. Kako ponosen je bil, ko se je vračal z obilnim plenom z lova. Kaka nesreča, da ga je krogla divjega lovca osle-pila... Zdaj pa le hitive, Ivanka, hladno postaja in mrači se, treba je iti domov. Ivanka: Čuj, Lojzka, nekaj te prosim. Nesi sama cvetice domov in povej, da pridem kmalu za tabo. Lojzka (jokaoo): Sama naj grem vso dolgo pot skozi gozd? Saj se bo kmalu stemnilo. I v a n k a : Dekletce, ki je v gozdu doma, se ne sme bati. Lojzka:In ti? Kaj boš ti tu počela? [ v a n k a : Takoj ti poveni. — Ali se še spominjaš, kako naina je babica mnogokrat pripovedovala o modrem cvetu? L o j z k a : Vein, vem. O modrem cvetu naše Ljube Gospe. (Pripooeduje.) Ko je še mati božja po svetu hodila, je prišla z Jezuščkom v širen gozd. Dišalo je po jagodah, ptički so peli in cvetice so dehtele. Trgala je cvetke in jih vezala v šopek svojemu Sinu. Sedla je v senco košatega drevesa in je naj-lepše cvetke spletala v venec. Mala, neznatna cve-tica pa je žalostno skrila glavico pod plašč velike praproti. »O, ko bi bila tako lepa,« je dejala, »da bi me izbrala miJa Devica za svoj venec in bi ji lahko rob plašča poljubila!« Jezušček pa je razu-mel njeno hrepenenje in ji je rekel: »V spomin na tvojo ponižno željo nosi odslej modro barvo Ma-rijinega plašča in ime naj ti bo — Modri cvet naše Ljube Gospe.« I v a n k a : Da, tako nam je babica pripovedovala. In saino enkrat v letu jo je mogoče zagledati. Na predvečer Marijinega praznika jo čist otrok lahko utrga. Lojzka (vstane in prime Ivanko za roko): In ti hočeš — Ivanka (ostane): Ne bom mirovala in ne počivala, dokler ne najdem Marijinega modrega cveta. — Pojdi domov, Lojzka, in nikomur ne povej te skriv-nosti. Če Bog hoče, bom našla ta cvet in z njim ozdxavila bolnega očeta. 62 L o j z k a : Kakor miška bom tiho in z našo malo se bom poigrala. Bog ti daj srečo! Ivanka: Zbogom, Lojzka! (Lojzka odide.) Četrti prizor. Ivanka (poklekne pred kapelico): O Mati ljuba, Mati mila, ti naša priprošnjica, ki si nam Jezusa rodila kot mati in devica, usliši revno dete svoje, ki k tebi se zateka. Očetu slepo zdaj oko je, nikjer ne najde leka. V dobroti svoji ga ozdravi in daj mu luč oči, saj revni smo kot murni v travi in bedni, lačni vsi. Ti ga ozdravi, tolažnica, da videl bode drage svoje. Iskreno prosim te, Devica, in ne zavrzi prošnje moje. (Tiho in zamaknjeno moli. Prvi angel nastopi in pri-nese modri cvet, ki ga vtakne v mah pred kapelico.) Peti prizor. Ivanka, prvi angel, ostali angeli v ozadju. i. a n g e 1: Li vidiš cvetko v roki moj.i? To je Marijin modri cvet. Pošilja ga v dobroti svoji. da celi rane, ki jih daje svet. Marija sama ga je dala, uslišala je prošnje tvoje; Krilatcev zbor ji hvalo poje. — Ko utrgaš cvetko čudovito. ti vsako željo ugadi, a drugim mora biti skrito, kar ti srce želi. Molčati moraš, ko jo nosiš, ker le tako očetu zdravje izprosiš. (Angeli izginejo.) 63 Šestiprizor. Ivanka sama. 1 v a n k a : Kako lepo je bilo med molitvijo. Angela sem Tidela s čudovitim modrim cvetom. (Premišljuje.) Kaj je le povedal? (Vsa vesela.) Modri cvet moram utrgati, ne da bi izpregovorila besedo. — In taln? Ali je res? (Hiti k cvetu in poklekne pred njim): Nebeški sel, kako si lep! (Iztegne roko, da bi utr-gala cvet, kar prihiti proi škrat z nakitnico, kaiero ji ponuja.) 'Sedmi piizor. Ivanka, 1. škrat. 1. š k r a t: Pusti to neuinno cvetko in jo meni daj, cvetk je mnogo, a bolj redko moj zagledaš raj: svetle prstane, srebrne. in ovratnice, zlato; prilika se ti ne vrne, stegni le roko. Vse je tvoje, vžemi.vzemi biserni nakit, in najlepša boš med vsemi, ko jutranji svit. (Ivanka brez besede oclkima z glavo, od druge strani priskače drugi škrat.) Osmi prizor. Ivaaka, 1. in 2. škrat. 2. škrat : (ji kaže trakove, žamei, milo): Žamet, svila in trakovi, vse zate blesti. To najlepši so darovi, vzenri brez skrbi. Kot kraljica boš blestela in bogata boš, vesela. Samo eno čuj: cvetko mi daruj! (Ivanka odkima in hoče utrgati cvet. 3. škrat skoči izza kapelice pred njo.) 64 D e v e t i p r i z o i\ Ivanka, 3 škratje. 3. š k r a t : Največji dar lepote je, ki v svet vsa vrata ti odpre. V pušici tej mazilo najlepše je darilo. Le vzemi jo in cvetko daj, imela boš na zemlji raj. Nikdar ne bliža se bridkost, ostane večna ti mladost. (Obstopili so Ivanko.) 1. š k r a t: Zlato ti dam. 2. š k r a t: Obleke. 3. š k r a t : Lepoto na vse veke. Vsi trije: Le cvetke daj in tvoj bo raj. (Ivanka zmaje z glavo in u-trga cvet. Tedai zagrmi iu škratje se prestrašeni umaknejo v ozadje, angeli se prika-žejo.) i Deseti prizor. Ivauka, angeli, v ozadju škratje. 1. a n g e 1 : Izgini vsa hudoba, izgini vsaka zloba. Branilci teme, v temo se vrnite, po čistem tem dekletu se več mi ne ozrite. (Škratje pobegnejo.) Enajsti prizor. Tvanka, vsi angeli. 1. a n g e 1 : Skušnjave težke si prestala in zmaga tvoja je bila. In kot nebeška naj zahvala ozdravi evet očeta bolnega. Marijin praznik naj vas srečne v veselju najde, brez skrbi, in spremljevalce dam ti večne, da varna pot bo k vaši hišici. Zagledal oče kmalu bo cvetico, ne bo več slep, ne, videl bo, spet zdrav. 65 Častil nebeško bo Kral jico, ki modri cvet pošilja mu v pozdrav. (Ivanka odide in previdno nosi modri cvet, na vsaki strani gre po en angel, drugi in tretji, prvi gleda za njimi.) Zavesa ipade. Drugo dejanje. (Siroinašna soba. Na desni in Ievi vrdta.) Prvi prizor. • Mati Podgorka, Lojzka, Marica. (iPodgorka in Lojzka imata ročno delo v rokah in pridno delata; Marica poje svoji punč-ki uspavanko.) M a r i c a : Spavaj, spavaj, detece, zapri očke svoje... (Sredi pesmi preneha in pogleda Podgorko.) Mama, ali je res, da je letos vse tako drago in da — da ne bom — Podgorka (se nasmehne): In da ne boš ničesar do- bila za god? Nič se ne boj. Pridni otroci že dobijo kako malenkost, če so skromni. — Kje pa je Ivanka? L o j z k a : Hotela je splesti še posebno lep venec. (Zase): Da bi le kmalu prišla, a ne brez modrega cveta. Marica : Mama, zdaj mi pa le povej pravljico, ki si mi jo obljubila. Prosim lepo. Očka tako dobro spi. L o j z k a (iskreno): O, mama, ko bi naš očka zopet vi- del. Vedno se mi zdi, da nas bo očka zopet veselo gledal in se z nalni igral. Podgorka : Prelepo bi bilo, zato nikar ne mislimo na to. Pogumno moramo nositi gorje. Marica (je prinesla pručko k maminemu stolu, sedla je in zdaj jo tiho povleče za krilo): Mama, prav- Ijico! Po d g o rka : Katero naj ti povein? M a r i c a : Ono o belih oblačkih. Podgorka: No, pa poslušaj. — Ko je bila Ivanka šc majhna kakor si sedaj ti, ,je stala z očetom pri oknu. Lep dan je bil in na nebu so plavali drobni beli oblački. »Očka, odkod pa so ti beli oblački na ne- nebu?« vpraša Ivanka. In oče, ki je tedaj še vesel gle- dal v svet, začne pripovedovati: »Nekoč so se po- 66 dili mali augeički po nebeških poljanah. Veselo so se igrali, peli so in plesali. Vroče je bilo in nagajivi angeli so šli dražit svetega Fetra. Ta je navadno sedel v svoji hišici pri nebeških vratih in vestno za-pisal vsakogar, ki j.e prišel v nebesa. Angelci so pri-. liajali tiho in previdno vedno bliže in kmalu so za-slišali glasno smrčanje. »E, mojster Peter zopet dreto vleče,« so se nasmehnili. In najporednejši iz-med vseh je splezal skozi okno in zagledal je na mizi velike ključe. »Joj, to so pa ključi nebeških vrat,« se je zasmejal in ne bodi leii, jih je vzel. Mariea : Ali jib. sveti Peter uič ni slišal? Podgorka: Ne, ta je spal dalje. In angelci so s te-žavo odprli nebeška vrata. Stopili so v krasne pred-dvore in glej, bister potok je tekel pred ujimi. »Poj-dimo se kopat,« so se spomnili. In vedno bolj jili je mikalo v vodo, da so čisto pozabili na to, da ne smejo v preddvoi-e, kjer je potok, namenjen dušaaii, da se očistijo. Hitro so se slekli in že so skakali po Todi. Škropili so se in vriskali in nič niso opazili Vetra, ki je stal za drevesom in jih gledal, »Angelci vendar ne smejo iz nebes,« si je mislil in že je pihnil iii jim odnesel vse lepe bele srajčke. Marica: Joj, kaj so pa zdaj začeli? Podgorka : Ničesar niso opazlli. Ko so se pa mislili obleči, srajčk ni liilo nikjer. Žalostno so se pogle-dali in na jok jim je šlo. Tedaj pa je že prihrumel sveti Peter in jih pošteno ozinerjal. In angelci so morali brez srajc v nebesa. Žalostni so bili in niso vedeli kaj početi. V tej stiski pa se jih je usmilila sveta Ana ia jim je sešiia nove srajčke. Tako lepe kakor prve pa seveda niso bile. M a r i c a : In kaj se je zgodilo z onimi srajčkami? Podgorka: Počakaj, da ti povem. Veter jih je gnal pred sabo na nebu in če je posebno ]ep dan, jih lahko vidimo. Beli biserni oblački na nebu so an-gelske srajčke. — (Nemirna.) Kje le ostaja Ivanka tako dolgo? Bojim se, da se ne izgubi v gozdu. M a r i c a : Malo ji pojdem naproti. Saj me pusiiš, mama? Podgorka: Samo pred vrata, Marica. Marica: Ne bom šla dalje. (Odide.) 67 D i ug i prizor. Mati, Lojzka. L o j z k a : Kako vesela je Marica. Darilo pričakuje za za god. Podgorka: Da, da. Brezskrbna je in očetova sle- pota je še ne more žalostiti. Kakor metulj se po- igrava med cveti in ne vidi še strtih stebel. L o j z k a : Mama raeni se pa zdi, da bo naš očka zopet videl. Podgorka: Ti otrok moj. — Kje le ostaja Ivanka, teina se že dela. L o j z k a (jo tolaži): Ivanka pozna vsako stezico in ne bo zašlo. Nič se ne boj raama, kmalu bo tu. Tretji prizor. Podgorka, Lojzka, Marica. Marica (pridrvi osa vesela o sobo): Mamica, glej, go-spod kaplan so mi poslali čokolado. (Pokaže zanoj-ček.) »Pridni Marici za god« je napisano na ovitku. Podgorka : Kako lepo, da so mislili nate. Takoj jutri se jim moraš zahvaliti. Marica: To moram očku pokazati. (Hiti h oratom, mati jo zadržuje.) Podgorka : Nikar, Marica, Očka spi. \li si pozabila, kako je bolan? M a r i c a : Ne bom več, mama. Saj ga imam tako rada. Četrti prizor. Podgorka, Lojzka, Marica, Ivanka. (Vrata se odpro, Ivanka vstopi. V roki nosi previdno modri cvet.) Lojzka: Ivauka! Podgorka : Kako dolgo te ni bilo domov, otrok-moj. V skrbeli sem bila zate. (Ivanka odide v sosednjo sobo, ne da bi spregovorila ljesedo.) Lojzka (oeselo presenečena zase): I-vanka ima modri cvet. M a t i : Kako čudna je----------(Prenu)r.) I v a n k a (se orne vsa vesela in objame Podgorko): Mama, mama! 68 Podgorka: Kaj ti je, Ivanka? I v a n k a (razburjena): Mama, — očka — vidi. Podgorka: Ali se ti blede? Kaj ti je? Govori, otrok! Ivanka (razburjena): O, niama, vse ti povem poz-neje, zdaj ne morem, tako sem vesela: našla sem modri cvet naše Ljube Gospe. Zlobni škratje so mi ga hoteli oropati in so mi ppnujali bogata darila zanj. Pa kaj mi hoče vse bogastvo, če je očka slep? — Tiho seni šla skozi gozd in boječe sem vstopila. Položila sem očetu čudežno cvetko na oči, na nje-gove uboge oči, zbudil se je — in spregledal. Takoj me je spoznal. »Ivanka, ti si?« me je vprašal in smehljal se je. »Ivanka, Tidim, vidim!« Podgorka (oznemirjena): In poitem? I v a n k a : Klical vas je. Ali niste slišaii? L o j z k a : Pojdimo hitro k njemu. (Stopi k vratom.) Podgorka : Moj Bog, ali je to mogoče? — Hvala ti, Marija, hvala. L o j z k a (prepričana): Čudež je bilj čudež. Pojdimo brž. (Hoče vstopiii, pa jo Marica prehiti.) Marica: Jaz mu bom pa dala svojo čokolado. (Že tned urati.) Očka! — Zavesa hitro pade.