Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 24. novembra 1957 MARIBORSKI Štev. 268. Leto XI. (XVIII.) uKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamamtamm Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izbaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Špionaža v Maginotovi črti! PARIZ, 24. novembra. Vojaška oblastva so priskočila sedaj na pomoč policiji, ker se je v teku preiskave pokazalo, da je bila zarota »kapucarjev« ' v zvezi s široko razpredeno špionsko organizacijo. V Mulhouseu so zajeli 4 špione, ki so izdajali neki tuji sili tajne Maginotove linije. Špionažna aktivnost je prisilila vojno ministrstvo, da se v vseh vojaških skladiščih v Franciji organizirajo in okrepijo straže. »Matin« povzroča iz Lyona, da so odkrili med tamošnjimi letalci tajno skupino revolucionarnih mil5čn'kov. Posebno energična je preiskava v Lyonu, kjer je vojska zasedla tamošnje letališče. Reosevdt tatuM s svetovna vojna 1939-40 Rusko bodalo — laponski nož Danes kažejo razni znaki, da se Rusi Japonci pripravljajo za vojno. Rusi in Japonci čakajo na važen, odločilen trenutek. Ruski vojni komisar Vorošilov potuje na Daljni vzhod, da pregleda, kako 111 kaj je s pripravami za borbo, do katere mora prej ko slej priti. Medsebojno ■°Srožanje obeh protivnikov je doseglo Vrhunec: Japonci zasedajo Notranjo Mongolijo, da bi od tam udarili proti Bajkalskemu jezeru, Rusija pa ostri svoje bodalo — Vladivostok — da ga porine Japoncem v hrbet. Oba nasprotnika si bru-, £ita orožje, se pripravljata in čakata na Ugoden trenutek. Kitaj je jabolko razdora, dobrodošel vzrok za to, da spregovorijo topovi in Puške. Japonci vedo, da vsak dan borbe s Kitajci slabi njihovo vojaško moč, ki ie dvignjena do skrajnosti. Tu leži za Japonce nevarnoit morebitnega ruskega n3pada. Slaba oziroma oslabljena Japonska s prevelikim zalogajem — Kitajsko v grlu bi utegnila biti tisti ugodni trenutek za Rusijo, da se odloči za udarec. Mogoče bi Japonci začeli celo s Preventivno vojno proti Rusiji, če se Tokio ne bi bal iznenadenj in zime, ki je v Sibiriji težka in huda, celo za Ruse, kaj šele za Japonce. Rusija je na vsem področju, ki bi v vojni i Ji’; nsko prišlo v poštev, že v tirnem času zbrala zelo velike vojaške si!e. To področje se razteza od Bajkal-skega jezera pa tja do Vladivostoka v dolžini 2500 kilometrov. Vse to področje Prihaja v obzir bodisi kot pravo vojno Ozemlje ali pa kot zaledje za zbiranje sil, ki bi potem nastopale v določenih smercdi. To področje lahko razdelimo na tri čisto različne dele. Po važnosti je na prvem mestu pas Transbajkalije in Zunanje Mongolije, kjer ezita mesti Čita in Ulanbator. V Zuna-n-'' Mongoliji, ki je na papirju sicer ne-0(lvisna, dejansko pa je prav za prav ruska pokrajina, se nahajajo jako močne r^ske sile, okol; štiri sto letal, mnogo toPništva, tankov, konjenikov in- ruskih strokovnjakov za borbo v pustinji. Tu kaj bodo glavno vlogo imela letala in t^rtki, ki so zi. pustinjsko ozemlje zelo Primerni. Drugi pas leži ob reki Amtirju. V tem delu so oporišča ruskih vojaških sil me-sti Blagovješčensk in Habarovsk. Tu je okrog dve sto ruskih letal, mnogo tan-k°v in konjenikov. Glavna naloga te sku-P'11^ je, da ščiti amursko železnico pred laDoriskim napadom. -., Iretji pas pa je Vladivostok okolico. 1 tikaj je zbranih približno tri sto letal, 1lecl njimi mnogo težkih bombnikov. Za aPonsko predstavlja ta tretja skupina Nvečjo jn neposredno nevarnost, saj je penjenim ruskim bombnikom prava ma-2nkost'. dvigniti se v Vladivostoku, prešteti morje in spustiti parkrat po deset 0,1 razstreliva naTokio in na ostala važ-1x1 japonska središča, s čimer bi bila °ina prenešena na japonsko ozemlje, -siv te:‘ bombniki čakajo v Vladivo-.?ku tudi znani ruski bombniki s štirimi 'Petimi zaščitnimi letali; ti bombniki li*hkoto dvignejo pet ton razstreliva in °vzročajo v zaledju prave strahote. Znano ' PARIZ, 24. novembra. »Pariš Soir« prinaša razgovor svojega dopisnika z Normanom Davisom, znanim prijateljem predsednika Roosevelta. Roosevelt je zelo zaskrbljen radi bodočnosti sveta in pričakuje novo svetovno vojno v letih 1939-40. Izjavil je, da ne bo Roosevelt tretjič kandidiral, ampak da se bo umak nil leta 1940 iz političnega življenja. Po vdarjal je, da mora biti njegov naslednik zelo energičen in mlad Človek, ki bo imel dovolj sile, da bo vodil državo v tako tenkih časih. Cttu m {londonski iu Sotini LONDON, 24. novembra. Včeraj je bila na londonski borzi močna depresija, črni dan. Vse vrednotnice so znatno padle, celo takšne, ki so veljale za stabilne. Pri vrednotnicah 20 vodilnih podjetij je znašala ta izguba 28 milijonov funtov. Ta depresija se smatra kot posledica močnega depresijskega toka, ki prihaja od angleških borz. Vendar pa se smatra, da bodo prizadeta podjetja spričo dobičkov v zadnjsm času z lahkoto prenesla izgubo. Iz Washingtona poročajo, da se opaža na ameriških borzah močan padec vrednotnic, kakršnega še ni bilo v zadnjih dveh letih. Na newyorški borzi slej ko prej padajo vrednotnice, zlasti so pri tem prizadete delnice avtomobilske, jeklarske in električne industrije. i/oiiSua Ssda v Husifi v fteittetu jeku m teku MOSKVA, 24. novembra. Sovjetska volilna borba je v polnem teku. Kandidati so bili že imenovani. Noben državljan sovjetske unije se ne sme namreč potegovati za kandidaturo iz lastnega nagiba, ampak mora čakati, da ga predlaga kakšna javna organizacija, predvsem komunistična stranka. Rekordno število dosega Stalin, ki ga je predlagalo 1387 organizacij. Sledi Molotov, ki ga je predlagalo 788 organizacij, potem Kaganovič 613, maršal Vorošilov 574, notranji komisar Jezov 517, predsednik sovjetske unije Kalinin 475. J fcsftcdatstuG ie tmme^e kokot fidilika! t°Pov 3e- da so oboroženi z dvema lahkima i „ovon.: vsak Ima razen tega dvanajst e^'h strojnic. v vseh treh navedenih conah je okoli tj* sto tisoč ruskih vojakov, približno t Soe letal in ogromno število tankov in cje’l°v- Maršal Bliicher je delal prave ču- R1M, 24, novembra. Pravkar so se končala gospodarska pogajanja med avstrijsko in italijansko vlado, ki so postala potrebna, ko je Italija izrazila željo, da bi se izpremenile nekatere postavke dosedanjega gospodarskega dogovora, ki je izključno Avstriji dal izredne ugodnosti za uvoz in plačilo uvoza. Italija je po sporazumu, ki ga je sklenila z Jugoslavijo in v okviru svoje nove prijateljske politike v Podonavju, sklenila, da vsem podonavskim državam ponudi enake ugodnosti in da ne dela pri nobeni državi kakih izjem. V izvajanju te svoje želje je pri pogajanjih z Avstrijo dosegla. da so bile vse dosedanje ugodnosti, ki se tičejo kredita in ugodnostnega prevoza avstrijskega blaga po italijanskih železnicah, ukinjene. Italija tudi ni hotela povečati izvoznih kontingentov v prilog avstrijskemu blagu, marveč je vztrajala na tem, da mora vladati med italijanskim uvozom v Avstrijo in njenim izvozom iz Avstrije ravnovesje. Iz avstrijskih krogov izvira vest, da zaradi takega izida pogajanj avstrijski zastopniki niso posebno navdušeni, toda sprejeti so jih morali, ker je avstrijska gospodarstvo preveč odvisno od italijanskega. fospodaeske kUZlte 5 milijadrd 110,500.000 dinarjev znaša vrednost našega izvoza za prvih 10 mesecev leta 1937, napram 4 milijardam 376 milijonov din v letu 1936. Naš uvoz v prvih desetih mesecih tega leta znaša 4 milijarde 265 milijonov din (lani 4 milijarde 77 milijonov din). Naša trgovinska bilanca je torej po uradnih statističnih podatkih aktivna za eno in četrt milijardo din. Pov»šanie carinskega ažija. Kakor smo že včeraj poročali je finaflčni minister izdal odlok, po katerim se od 22. novembra naprej pobira na uvozno carino in na vzporedne takse pri carinjenju ažijo v višini 1200%. Povišanje ažija od 1100 na 1200% pomeni, da se bodo vse carinske dajatve povečale za 8.3%. Letos je v 6 mesecih tekočega proračunskega leta znašal donos carirf 515 milijonov in je pričakovati, da bo za vse tekoče proračunsko leto znašal okrog 1100 milijonov din. Povišanje ažija pomeni torej pri sedanjem obsegu uvoza dodatno obremenitev za p-eko'90 milijortov din na leto. Eskomptiranje kuponov državnih vrednostnih papirjev. Državna hipotekarna banka je sklenila, da bo tekoče kupone vseh državnih vrednostnih papirjev eskomptirala po 6%. Prizad kupuje bučno seme. V svrho zasiguranja domače industrije olja s potrebnimi sirovinami kupuje Prizad bučno seme in plača za čisto in suho blago 239 din za 100 kg. • Država pričela z odkupom tobaka. Kakor poročajo, bo država letos v Hercegovini odkupila od tamošnjih kmetov 750 vagonov tobaka. Nasejanih je bilo letos 190 milijonov rastlin in je dala vsaka rastlina skoro 40 g suhega tobaka. Samo v srezu Ljubuškem je 200 vagonov prvovrstnjga tobaka, dočim je v vsej Hercegovini 4500 ha nasejanih s tobakom. Letošnja žetev je po poročilih rekordna in zahtevajo kmetje 20 dinarjev za kg tobaka. »Kačkavaij« v Francijo. Predvčerajšnjim sta bila izvožena v Francijo dva vagona sira »Kačkavalj«, ki je v Franciji radi dobrega okusa zelo priljubljen. Donos posameznih davčnih vrst. Jz zaključnega računa državnih dohodkov in izdatkov za leto 1936/37 je razvidno, da je v tem letu znašal donos posameznih davčnih vrst v milijonih din (v oklepajih razlike nasproti predvidenemu donosu): Zemljarina 434.0 (— 16.0), zgra-darina 275.6 (+ 5.6), pridobnina 298.6 (+18.6), rentnina 44.5 (+■ 4.5), družbeni davek 179.1 (— 10.8), uslužbenski davek 252.3 (+ 32,3), samski davek 1.7 (— 0,3), obresti 23.6 (+ 3.6); skupai 1509.7 (+ 37.7). Ne pozabi naročnine! Bliicherju tako grotnne zneske-. Razen koncentracije vojske, tankov in letal je Rusija v srednjem in najbolj ogroženem pasu, v Poamurju. zgradila svojo utrjeno Maginotovo črto. To ni neprekinjena veriga utrdb, ven, dar pa tudi ta prekinjena vrsta za tamkajšnje razmere zadostuje. Te trdnjave imajo nalogo, da branijo amursko progo, če bi drugi železniški tir ne bil pravi čas dokončan. Utrdbe so zgrajene v globino šestih kilometre. ter so opremljene z zaklonišči, ki so pred bombami popolno- si e — često celo proti volji same Mo-1 ma varna, in z rovi, kamor strupeni Ve- ki ni bila vedno pripravljena dati 1 plini ne morejo prodreti. Japonci pa tudi ne mirujejo. V petih letih, odkar so osvojili Mandžurijo, so zgradili tisoč šest sto kilometrov stra-tegičnih prog, nadaljnjih tisoč kilometrov pa je še v gradnji. Več kakor polovica teh prog leži v smeri proti Vladivostoku. Neki japonski list je označil Vladivostok za samokres, ki je namerjen na prsi japonske države in ki se lahko vsak trenutek sproži. 1 Gradnja novih letališč, uvajanje posadk v zasedeno področje in vedno pogostejši obmejni spopadi dokazujejo, da Japonci lahko pričakujejo ruskega napada predvsem iz Cite ali pa od pogorja Šingana v smeri proti morju, ki naj prereže zveze med Mandžurijo in severno Kitajsko ter Notranjo Mongolijo. Japonci bodo nemara poskusili z napadom proti Bajkalskemu jezeru, kjer bi skušali kakor z nožem odrezati ves ruski < sr mb-lii sistem vzhodno od Bajkalskega jezera. To je precej nevaren japonski nož. Razen tega pa Japonci vedo, da bodo Rusi hitreje pritegnili potrebna ojačenja iz evropske Rusije do Bajkala kakor pa pošiljali nadaljnja ojačenja do Vladivostoka, Do Cite pa je že dograjena dvotirna sibirski proga — to je za Ruse neprecenljive važnosti. Pasie prijateljstvo »Kmetski list« poroča v št. 46: »15 let pasjega prijateljstva. Pretečeni teden je proslavil v Ljubljani Klub pasjega športa 151etnico svojega obstoja v najlepši ■dvorani hotela Union. Pasje prijatelje so pozdravili s svojo navzočnostjo poleg . ljubljanskega župana tudi številni drugi iJe °'bjaviI te dni nekatere zanimive po-pasji prijatelji, med njimi tudi nekaj na-!datke ° gornjem vprašanju. Iz objave porodnih poslancev in druge gosposke Kaj i vzemamo nied drugim sledeče vodilne Seti&iHa mUUka Interesi Slovenile ter SUZORia Slovenija bo zopet prikrajšana za 8 do 12 milijonov dinarjev! — Le 2.6% Podravnatelj Pok. zavoda dr. J. Kosti pravite ? Ali bi se ne dalo proslaviti o kaki deževni priliki, ko ni preveč dnevnega in nočnega dela, vsaj na sličen način lOOOletnico trpljenja kmetov in kmetic, ki pridelujejo z žuljevimi rokami v potu svojega obraza za nas vse vsakdanji kruh?« Domoljubi »Kmet. list« piše v št. 46: »In sem ga dobil v roke v neki kmetski hiši, ko so v nedeljo popoldne ljudje dremali okrog peči. Prebral sem »Domoljubovo« tuhta- tnisli: Objava investicijskega programa zagrebškega Suzorja za dobo 1938 do 1943, ki predstavlja zopet novo petletko, je vzbudila v krogih slovenskih interesentov veliko pozornost. Z njegovo sestavo, po kateri naj bi odpadlo od celotnega zneska din 57.750.000 na Slovenijo le poldrugi milijon ali 2.6%, ne morejo biti zadovoljni niti prijatelji socialnega zavarovanja, posebej še iz razioga, ker tako zasnovana investicijska politika ubija širši nje o demokraciji, veri in slovenstvu. Petdeset let so brali ljudje v »Domoljubu«, da je demokracija »Domoljub«, da je vera »Domoljub« in da je slovenstvo »Domoljub«. Sedaj pa kar naenkrat »Domoljub« preobrača svoje nauke. In so se morali ljudje po komandi jeziti na liberalce in brezverce, ker so izdali kato-1 lisko in slovenske stvar. Ti izkoreninjeji- nteres državne periferije. Investicijska politika zagrebškega Suzorja, ki je nosilec naj večje socialno-za-varovalne organizacije v naši državi, je bila že v preteklosti predmet ostre kritike interesentov iz Slovenije, delojemal-skih in delodajalskih krogov; še slabše prognoze se nam vsiljujejo, ko ocenjujemo najnovejšo zagrebško petletko. Trezno in pravično upravljanje pre- Srbija in Vojvodina Hrvaška Bosna Dalmacija 72,6 30,9 11,0 1.3,3 49.9 21..3 7.6 9.1 Iz tega pregleda je razvidno, da je dolg na prispevkih manjši, kakor bi ga pričakovali glede na procentualno razdelitev letnega predpisa, le v Sloveniji in na Hrvaškem, v ostalih pokrajinah pa ;e večji; zlasti pade v oči visoki odstotek v Srbiji in Vojvodini (dočim % predpisa le 35.51). Zato je povsem utemeljeno, da se od načela sorazmerne participacije na predpisu prestopi k načelu sorazmerne participacije na dejansko izterjanih prispevkih v posameznih pokrajinah. V tem primeru bi morala biti izvršena razdejitev dosedanjih investicij tako-le: v milj. din v % Slovenija 46,0 19.2 Srbija in Vojvodina 68.5 28.7 Hrvaška 92,6 38.S Bosna 17,7 7.4 Dalmacija 14,3 5.9 Po tem ključu bi morala znašati vred- nost investicij na področju Slovenije da moženja v socialnem zavarovanju se mo- nes db,0 milij. din, a ne 29,4. Razlika zna- Srbi in Hrvati so zopet eno kot^sef'bili ‘ nalafati te Spitale, igrajo nadvse važ-v starih časih. Ljudje so zadremali okrog 1'v S° mvestlCde’ kl se v našein dsIav" peči, ker jim ni šlo vse v glavo in so sken* zavarova"Ja izvajajo v obliki grad-bili v silnih skrbeh, na koga — — : n>2 zdravstvenih ustanov, ambulatorijev zdaj jezijo. Kajti trdijo ti naj se od prešinentani j uradnih in stanovanjskih hiš. liberalci ravno isto, kar kierlkaM !, Po?I0vn° Poročilo Suzorja za preteklo Hke ni in s„raSevaB »J2? Je 'moril1 06rf,,ia" «*««*- ,W7' «• ** «• njihov dober župan odstopiti’ dZ i buie.»zai!imive P°datke 0 dosedanjem in-vzel slabši njegovo mesto če ni razlike' ; ™st1c“skem udejstvovanju s sredstvi bo- PO novi .Domoljubovi, razlagi In nrav i S" * "ezs0*•» '■ ' Domniinh ’ pn ce,ner s'° upoštevane tudigrad- omoljub* 50 njej ^ 50cj0 dovršene ci so zn narodno in državno edinstvo in v za jugoslovanstvo Tu pa je bila ve 3 opiratl trdi lla t0 vodilno načelo: na- sa torej 16,6 milijona din, ki so bili inve-in slovenstvo v nevarnosti Zadnie eav»iložba imovine se naj porazdeli p0 PO-jstirani v drugih pokrajinah namesto v je pa postala avtonomija nav"dna ni% < krajinal' v sorazmerju s predpisanimi in | Sloveniji, kjer so bili izterjani. Samo Sr-ralna oamouprava katoliška' JR7 mladi" pobran‘nii Prispevki, ki tvorijo to pre- bda z Vojvodino je prejela preveč inve-na temelj jugoslovanstva 'in. Slovar,n *moženje- V poIitiki’ kako in kje trajno sticij za 165 milijona din, Hrvaška pa za -1- • • - 4,8 milij. Ugotovljeno je. da je od skup- nega dolga odpadlo na Slovenijo 3,6 milijona din ali 5.3%. Ta ugotovitev dokazuje, da ostale pokrajine znatno čez mero zadržujejo sredstva nezgodnega zavarovanja za obratovanje bolezenske panoge, radi česar se ta sredstva odtegujejo trajnemu plasiranju od strani centrale. Ako upoštevamo še ta pojav, ko ugotavljamo priliv za investicije sposobnih sredstev iz pbsaniezne pokrajine v centralo, kar je povsem utemeljen ir» pravičen postopek, potem bi moral znašati delež Slovenije pri dosedanjih investicijah (po stanju njihove vrednosti koncem leta 1936.) 23.2% ali 55,4 milijona din. Na ta način ugotovljena izguba Slovenije znaša torej 26.0 milijona din. Kako vzorne zdravstvene ustanove, anibula-toriji. uradne stanovanjske stavbe bi lahko bile zgrajene iz teh sredstev. Tudi nova investicijska petletka (1938- za prav zakaj je pa imel let ljudi za norca. V takem razmišlje-vanju so odvrgli neužiten »Domoljubov« futer, sami pa zadremali okrog peči.« Ex oriente lux v tekočem letu, je znašala vrednost vseh investicij 239,1 milijonov din. Od te vsote je odpadlo na posamezne pokrajine: v milj. din e* 42 ci , Slovenija 29 4 tem nlslotom r bTm° pod Srbija in Godina '85.0 tem naslovom. »Beograjska »Samoupra-1 Hrvaška 974 va«, uradno glasilo JRZ, je zanikala in 1 Bosna 188 najodločneje demantirala, da bi bila res- i Dalmacija 8.5 Oosbnčnr^n^M S-x' Stanovnik, j Ako hočemo oceniti to razdelitev in- SlUkdto J252. ,Zfi°PS L? JRZ' » vesU™ kolik» I' ^rSena ,,o nliel« ceh akcijo za ustanovitev SLS in izdali, proporcionalne razdelitve glede na pred- V /o 12.3 35.5 -10.7 7.9 3.6 kak (nmlovpn c j piopurcioname razaeutve glede na pred- na ta na Mn n n ni *SamoUprava« ie jpis prispevkov za bolezensko in nezgod- sti £■ I ! j muo''r' ,vtls te ve' 110 Panogo v posameznih pokrajinah, su. Ki se je po Ljubljani ...-j:— 1—±, . je sedaj ... kakor vidimo potrebno, da si ogledamo absolutno in po Krivici razširila. Prava sre- relativno razdelitev predpisa prispevkov za obe panogi za preteklo poslovno do- ča, da imamo v Beogradu uraden list, kj poroča dosledno resnico.« Konjiški utrinki »Nova doba« poroča v št. 47: »Dne 7. t. m. je bila v katoliškem domu Krekova proslava, po končnem sporedu pa se je pričel družabni večer z godbo na pihala.! Hrvaška Na tem družabnem večeru, na katerem Bosna so bili vsi funkcionarji tukajšnje JRZ, na čelu arhidijakon Tovornik, je prišlo med okoliškimi fanti do krvavega spopada. Že pred polnočjo so se spoprijeli. Gosp. ar-hidijakonu pa je uspelo, da je fante pomiril. Okrog dveh po polnoči so se pa zopet spoprijeli. Nekateri razgrajoči so pobegnili iz katoliškega doma proti cerkvi. Tam so se vnovič spopadli in so na cerkvenem prostoru (tam, kjer se navadno čita sv. maša na prostem ob raznih prireditvah) pošteno oklali. Dva fanta sta dobila precejšnje poškodbe. Tako je moral v bolnico mladenič Markač iz 'Tepanja, ki se šc danes zdravi. Drugi, po imenu Strašnik, je pa ostal v domači oskrbi. Na nesrečo to noč ni bilo na žandarmeriji nikogar doma. Na kraj pretepa sta prišla nočni čuvaj in pa dnevni stražnik, ki seveda tolpi pijanih razgrajačev nista bila mojstra, čeprav sta ju navzoči sreski pod načelnik Šinkovec in dr. Macarol pozvala, da napravita red. Petje in razgrajanje je trajalo po Konjicah do ranega jutra. bo. Od skupnega letnega predpisa v znesku diru 352,5 milijona je odpadlo na posamezne pokrajine: v milj. din v % Slovenija 58.4 16.6 Srbija in Vojvodina 129,7 36.8 113.6 32.3 25,2 7.1 Dalmacija 25,6 7.2 Ta razdelitev predpisov nam kaže, da je bil delež Slovenije na izvršenih investicijah prenizek za 4.3% ali 10,3 milijona din. Namesto da bi danes znašala vrednost investicij, izvršenih na področju Slovenije, 39,7 milijona din, znaša le 29,4 milijona din. 'Torej nad 10 milijonov din izgube! To je minimalna izguba, ki jo je utrpela Slovenija. Pri tej razdelitvi se je najbolje odrezala Hrvaška, ki je prejela za 26.1 milijona din več, kakor ji pri-tiče. Ako hočemo dobiti še točnejše merilo za sorazmerno razdelitev investicij po posameznih pokrajinah, potem moramo upoštevati tudi okolnost, da sc prispevki ne plačujejo enakomerno v vseh delih naše države. Te diference so presenetljivo različne. Dotok za investicije razpoložljivega denarja iz posameznih pokrajin v centralo tudi iz tega razloga ni sorazmeren Celotni zaostanek na predpisanih, a nepobranih prispevkih iz bolezenske in Seveda, ker je bila prireditev na katoliški j nezgodne panoge je znašal koncem leta podlagi, bo vse v redu. O tej zadevi ter, 1936. 145.4 milijona din. od,katerega je sploh o prireditvah, ki jih prirejajo dana- odpadlo na posamezne pokrajine: šnji mogotci, bi sp dale mnogo pisati. Mo- v milj. d'- • % ramo pa zaenkrat molčati.« Slovenija 17,6 12.1 1943) ubija v kali vsako upanje ira trebno preorientacijo bodoče investicijske politike . v vodstvu naše največ?2 socialno-zavarovaltie ustanove. Nasprotno, program petletke podčrtava izraz se bolj konsekventile centralistične, pokrajinsko neenakopravne investicijske delavnosti. Kakor že omenjeno, so bili D" teresi Slovenije zopet v največji rr>erl briskirani. Od skupne proračunske vsote din 57,750.000.— je predviden za Slovenijo (zgradba uradnega poslopja za ekspozituro OUZD v Celju) poldrug milijo11 dinarjev ali 2.6%! Pri pravični razdelitvi bi moralo odpasti na Slovenijo vsaj 9,6 milij. din (16.6%), pravilno pa H;' milijona din (19.2%), odnosno 13,4 milij* din (232%). Od novih investicij bo pa odpadlo na Srbijo in Vojvodino 52.1%, dočim bi jih smelo odpasti glede na predpisane Prl' spevke le 36.8%, odnosno glede na izterjane prispevke 28.7%; na Hrvaško bo odpadlo 15.6%, na Bosno 18.7%. na Dalmacijo pa 11.2% od novega investicijskega programa. Že dosedanja investicijska politika, ki se je izvajala skoro le s sredstvi kapital-nokritega nezgodnega zavarovanja J 0.7% premijo, je znatno oškodovala in* terese Slovenije; kako hujše posledice bo mogla ustvariti ta miselnost odslej, ko se izvaja tudi kapitalnokritno zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti s 3% premijo! Saj ‘bo letna obremenitev Slovenije iz 'naslova delavskega starostnega zavarovanja znašala okrog 18 in pol milijona din. Te ugotovitve jasno dokazujejo, da ie šla centralizacija teritorijalne organizacije našega delavskega socialnega zavarovanja mnogo predaleč. Še vedno ostane aktualna in utemeljena zahteva zavarovancev in gospodarskih krogov iz Slo* venije, da naj se teritorialna organizacija Suzorja z Okrožnimi uradi reorganizira na načelu pokrajinske samouprave, ki je najbolj primerna in sposobna, da bo izvajala pravično in enakopravno gospodarsko socialno funkcijo socialnega zavarovanja v zadovoljstvo vseh njegovih interesentov. Praznik ujedinjenja proslavi Sokolsko društvo v sredo ob 4. uri popoldne v Renčljevi dvorani s slavnostnim ' govorom, recitacijami itd. ter s sodelovanjem pevskega društva »Zarje« in ostalih društev. Na predvečer priredi občina bak-ljado po pobreških ulicah skupno z gasilci in drugimi korporacijami. Zadnja pot uglednega obrtnika. Številni znanci in prijatelji so spremili na zadnji poti znanega izdelovalca bičevnikov g. Vincenca Perica. Pevsko društvo »Zarja« je odpelo blagemu in zavednemu pokojniku ganljivo žalostinko. Naj počiva v miru! fkiitfniftitskt Himen. V nedeljo sta se poročila gosp-Terni k Ivan, kolarski mojster ter tajnik obrtne zadruge v Marenbergu in g^-H e 1 b 1 Katica, posestniška hči na Do-bravi. Obilo srede! Tukajšnji Sokol pripravlja za državni praznik ujedinjenja svečano telovadno akademijo. Brod bo vezal Muto z Vuzenico. Ker ni izgledov, da bi se v doglednem časO pričelo z gradnjo novega mostu pri Vu; zenici, so pričeli posestniki sami graditi brod, tako da bodo imeli zvezo med Vuzenico in Muto. Strašna nezaupljivost ljudi No, sedaj, ko sva daleč od obale,ti laimo zašepečem nekaj zaupnega-« Počakaj, prosim, malo, dokler ne gre mimo tista le ladja. , (Iz »Ošiš. Cestna de!a v GornM dolini Tehnični oddelek kraljevske banske Prave v Ljubljani vrši trenutno trasira-|^®.za razširitev cestnega poteza Rad-;™lrje - Solčava in odtod dalje v Logar-' ^dolino. Iz sredstev državnega sklada a Javna dela je zaenkrat na razpolago tik --^i" 100.000.— im so bo s temzne-; jjg°® *>e tekočo jesen prvenstveno nada-__ ,va*a razširitev ceste v odseku Solčava ^ Logarska dolina in po možnosti tudi v V*o ozkem pasu Luče - Strglej. Za pri-■ anje leto razpoložljiva sredstva se bose Hpora’frila vsekakor še do pričetka ;JZone. tako da za časa glavne sezone anje pest ne bo oviralo tujskega pro- • meta. 0 m&slvu, ftmade Savinjski in Logarski IZuŽOtke Sit S pričetkom cestnih del v omenjenih krajih je banska uprava ugodila eni najbolj nujnih potreb našega tujskega prometa. Želeti je le, da bi se ta dela uspešno nadaljevala in čim preje izvršila, tako da bi se Gornji Savinjski in Logarski dolini končno vendar zagotovilo ono mesto v našem tujskem prometu, ki jima po pravici pripada že z ozirom na prirodne lepote teh krajev in na vse ostale predpogoje za največji razmah tujskega prometa. Na ta način bodo uresničene davne 'želje vseh interesentov in dolgotrajna prizadevanja Tujskoprometne zveze v Mariboru. iMjeverjeine maiemaiietio^ehnične tvorbe čebel — Tajne živalskega sveta — Krivulja v obliki črke „S" SieSmia m m*9 Kse r sova potočena volna blagajna Milijonski zaklad! boitjt dvigniti po dveh in pel tisočletjiii j ‘ ..^Jdad neznanske zgodovinske vred-1 njeni ostanki, v teku tisočletij globoko hočejo dvigniti na Grškem iz mor-' globin, kjer leži že dve in pol tisoč-e‘JU To je vojna blagajna perzijskega >; * a'ia Kserksa, ki se je z vojno ladjo i pobila v boju pri Salamini 480. leta pr. K. Mogočni vladar, pred katerim so vsi Nentalski narodi trepetali, se je nenado-a pojavil z veliko armado, ki je s svoji- • '■j1 Puščicami »zakrila šolnce« in> mogoč- ltn broddvjem, da podjarmi Grke. Ko je Zradil za svojo armado preko Bospora Va niosta, mu je viharno morje oba po- ■ A* -°* kazen je dal zato morje šibati. I^i&ii pisatelji pripovedujejo o pravljični zakladu, ki ga je na neki ladji vozil ' Seboj. Kakor pa je znano, so v pomorci bitki pri Salamini zmagali Grki in s e,1i •obdržali svojo neodvisnost. Grki so • mnogo .perzijskih vojnih ladij in J;njimi tudi tisto, ki je prevažala vojno agajno. Kralj Kserks je moral zbežati. ®.se je zgodilo pred 2417 leti. oogatasi, k , *\a podlagi načrtov grškega inzenjerja nričakiiieio ■J arhitekta Parastrosa je sklenila neka pncaKujej0 ■ JHeriško-grška družba dvigniti potoplje-'1. Zaklad. Parastros je namreč našel ne- 3 starogrško glinasto tablico, na kateri .f° podrobnejša poročila o vojni blagajni • fajii Kserksa. Vrednost zaklada je ce-^šfla na 108 talentov, kar bi odgovarjalo naši vrednosti preko 15 milijonov din. • P° Parastroso-vem mišljenju ni tako te-I: sj-p ttajti zaklada, kakor so v začetku mi-: jj. '• Mesto, kjer se je vršila pomorska q Pri Salamini, poznajo precej točno. .k,otovo pa je bilo, da je bila vojna ladja, • ob!'' nos^a blagajno, trdno zgrajena in . ležena.s kovino. Pravtako pa so tudi 0\r pogreznila na dno morja in se prekrila na debelo z muljem. Po poskusih, ki jih je naredil Paras-tros, pa ta grez ni debelejša kakor 15 do 25 metrov. Mulj bi lahko odrgnili z aparati na stisnjeni zrak. Po načrtu bi obstajalo delo potopljačev v tem, da bi s podmorskimi reflektorji očiščena tla tako dolgo razsvetljevali, dokler ne bi odkrili razbitino, ki bi jo po možnosti dvignili v celem. V slučaju uspeha pripada 20% vrednosti grški državi, ostalo pa podjetnikom. har gotovo spravili v kovinast zaboj. "lralo bi jih samo to, da se je ladja ali Ias?ušek i grbo Vraževrednost tistih »boljših« krogov, ki ne vedo kam z denarjem in ga hodijo zapravljat v mednarodno igralnico v Monte Carlo, je spravila Francoza Andreja ■ Peligonua na izvirno in dobička-nosno misel. Mož je namreč izvedel, da bogataši, ki hodijo v Monte Carlo igrat, sreče v igri, če smejo pred vstopom v igralnico pogladiti kakega .grbca po njegovi grbi. Misel na grbo in na dobiček, ki bi inu ga v Monte Carlu .lahko donašala, možakarju ni dala miru. Smola je bila le vu tem, da je bil Francoz lepo raščen. Končno se mu je pa le posvetilo. Dal: si je napraviti umetno grbo, ki si jo je pritrdil pod elegantno obleko na hrbet. Tako »popravljen« se je podal v Monte Carlo ter se postavil pred .igralnico, da so bedasti bogataši po mili volji lahko božali njegovo »grbo«. Nov poklic se je Francozu sijajno obnesel. Kdor je namreč pri igri dobil, ga je bogato nagradil Mož bi bil obogatel, da ni posegla vmes zavist. Uprava igral- Nikjer, v vsem živalskem svetu ne opa zimo toliko čudovitosti v zvezi z instinktom, kakor pri žuželkah. Včasih se ti instinkti prav lahko merijo z najvišjimi sposobnostmi človeškega razuma, čeprav pri teh živalicah ne moremo govoriti o inteligenci nego o čistem nagonu, ki deluje povsem avtomatski. Vsak ljubitelj prirode je imel priliko, da se prepriča o neverjetnih matematično-t-ehniških tvorbah, kakršne predstavlja n. pr. satje čebel. Idealnejše izrabe prostora si človek sploh, ne more zamisliti, z ozirom na to, da ima vsaka štirikotna stanica najmanjši obseg, a največjo prostornino. Le malo ljudi ima toliko matematičnega znanja, da bi lahko izračunali namen takšne gradnje. Večina ljudi se čudi lepi pravilnosti šesterokotnih prizem, ki se točno naslanjajo druga k drugi. iKdo je v tem natančneje pregledal tla teli celic, ki omogočajo, da se dvoje nadstropij lako dviga dmgo nad drugim brez lukenj med njimi? Čebele grade piramide iz treh romboidnih površin, ki se stikajo samo pod gotovil kotom v oglu romba. Izvršili so poskuse, da se pravilnost I šesterokotnih prizem raztolmači kakor ; mehanični produkt dela, ki ga vrši šest, j čebel, ki delajo tesno druga o‘b drugi in Francija j vsaka gradi na svoji strani. Brez ozira na to, da se takšna razlaga ne da uporabiti pri omenjenih tleh, ki najprej povsem sama pričuje zgradnjo, gradi precizno šesterokotno prizmo kot prvo celico, ki stoji še povsem osamljena. Vsakdanji pojavi so najmanj razloženi. Tako smo se navadili nanje, da se ne vprašamo kaj. kako .in čemu? Tako je tudi s satjem in še bolj z navadno pajčevino. Mnogo bolj je znan čudovit smisel za matematiko pri čebelah vrste megahilia. Cesto opazimo na rožnih listih povsem pravilne in okrogle izreze, ki jih povzročajo te čebele. Iz teh izrezkov listja grade namreč te čebele zelo lepe posodice za stanice svojih ličink, pokrivajo pa jih r, okroglimi pokrovi. Čudno pri tem je, kako velik smisel imajo te žuželke za j izrabo prostora. Čeprav je prostornina j stanic različna ter odprtine nimajo enak obseg, izrežejo čebele za vsako stanico točno izmerjen pokrov. Najbolj čudovito je pri tem dejstvo, da prinašajo, te pokrove iz velikih daljav. Višek instinkta za matematiko opazimo pa pri najmanjših žuželkah. To so predvsem neznane a številne žuželke, ki zvijajo liste v male vrečice. Te so pri tem edinstveni umetniki v žihaiskem svetu. Najpreje režejo z roba desne polovice lista krivuljo v obliki črke »S« proti sredini lista. Pri tem stoji osrednja žila lista prof; krivulji na robu lista v točno odrejenem matematičnem odnosu. Vsaka tangenta te krivulje stoji navpično na krivuljo na robu lista. Osrednja žila lista je samo malo narezana, da se ne 'bi zvita vrečica pozneje obesila, vendar pa še lahko provaja dovolj hranljivih snovi, da se ne posuši. Potem naredi spretna živalica mi levem robu lista zarezo v malo položnejšem loku proti osrednji žili in se konča malo stran od prve zareze. Tok te krivulje je zopet na poseben način odvisen od prve krivulje. Iz povsem mehaničnih razlogov izhaja okolnost, da se s takšnim delom doseže največja čvrstina in trajnost, pri takem zavijanju pa nalete živa-lice na najmanjši odpor. Tttoviie 'Ifc.^ovlje. Megla in tema. Gorje in bo-^g|inva;"Mar ni to in še drugo tvoj trpki r, ,ež-J Nič sonca, nič veselja. Kdo bi mo-, ’■ Prenašati takšno, življenje? Pr a sa vendar-prenašajo. Tisoči ga ■pg.5ašaj° v trboveljski kotlini. Vsakdo krni ki se pehajo za košček v , 'a Pod to črno zemljo, jc junak. Oh, to -ie hp,.0^0 izve- Meroizem prenaša vse, in bole- tega heroizma, . izve. Heroizem ___________ čin°lS;em vse zamolči, tudi gorje i Ure°- P° teh sicer snažnih, čistih, čedno Sas}6*!'**1 stanovanjih se plazi grda po-trboveljski knap jo vidi iii ču.ie. ° • j 'zP°ve. veliko zamolči. Borba s lahka in zahteva močnih živ-°^ast> Pravijo zlo in pomahjkanje. tole' /eKa vsa te*3i’ Trbovlje, svetlo itj , Vlle zemlje zapisano v naših srcih t>re l!sah s temoto, ki ni nič manjša od Seb>a- ki ga hraniš v s-vojem naročju. čJ v borno življenje, drugim v blago-e 'P Paradiž že na tem svetu. lj^ Vtndar presega tu pa tam to zadim-• dolino svetloba sončnih pramenov. ob rudniški restav- ,U(*arjajo tam Seto' t' llr£ščijo svojo neprekinjeno pe-k nL 113 davnina vstaja vse naokoli življenju Petje se blišči v vatovsketn oblačilu. Ej. nekoč t(>d okoli vse drugače. Preko po- nosnih Spicbergov tam zadaj buči šelest padajočega istja.. V čedno urejenih peš-potih Jo mahaš navkreber in se lahko čudom čudiš, odkod Trbovljam tako lepih, prijetnih sprehodov. Okus in snaga, ti poglavitni in vendar še premalo znani trboveljski odliki, se razodevata na vsak korak. Umerjeno se vzpenja ta pešpot, .ob.pešpoti.lične.klopi. Potem se potegne v ravno In spet umerjeno navkreber. Idealni so ti sprehodi tod okoli. In naprej tam proti Planini. Kumu, Mrzlici, na vse strani. Tam zgorej pri Karnarju pa odmevajo zvoki poskočne muzike. Polno in sočno donijo lepe popevke, vmes udarja vesela harmonika. Takšne postojanke, kakor je Karnarjeva tam zgorej pod Planino, ne premore tako zlahka niti Maribor. V Trbovljah sc lahko ponašajo z njo. Lepo, prijetno, domače je tam zgorej. Svetlo-rdeči Sromeljčan gasi žejo za pet tednov naprej. Imenitno ,ti teknejo njegove klobase, nič manj tečne in odlične, kakor so Portejeve specialne jetrovke. Vse to je treba vedeti, predno prideš v Trbovlje. Z leve in desne pa ti prihajajo na uho poskočne. kakor je tista »Naj bo stara al’ pa mlada ...« Tam od Mrzlice pa se valijo sveže zračne struje. Oh, hvalabogu, ni to vedno vse v dimu in megli. So še trenutki, ko je drugače. Kakšno bi pač bilo to življenje, če bi še sonca tie bili deležni. In niče je namreč zavohala, da Francozova !grba ni pristna, pa mu je prepovedala nadaljnje izvrševanje poklica. otroci prihajajo iz šole tam po beli, ravni cesti. Čedno, snažno so oblečeni. Na vsakem vidiš znamenje skrbne, pridne trboveljske materine roke. Tujca prijazno pozdravlja. Sploh te vsakdo vljudno pozdravlja. Vse to kaže vzgojno vnetost in uspešnost trboveljskega učiteljstva. Oh. Trbovlje! Veliko trpkega in grenkega je zgrmelo na tvoja ramena. Ti pa vračaš vse to. s prijaznostjo, potrpljenjem in heroičnim samOz.atajevanjem. Kakor dolgo črevo se vlečejo Trbovlje. Dobro uro in še več od.kolodvora do gor njega konca, kjer prehaja industrijska naselbina v še nedotaknjene lepote prirode in zemlje. Na obeh straneh pa hiše in hišice, posejane in kakor prilepljene ob dvigajočih se rebreh. Tesne poti, stezice. Mirno korakaš mimo. Glava ti moli nad streho bližnje hiše. primaknjene nekje tam spodaj. Mnogim, ki hodijo tod okoli, se vsiljuje vtis: Kakor v Sarajevu. Ni pretiran vtis. Le dvojnega ne opaziš tukaj v Trbovljah, kar ti v izobilju ponuja Sarajevo: Minaretov in — nesnage. Tudi Trbovlje imajo svoj Rožnik, Golovec ali kakor že hočete. Trboveljčani se ponašajo s svojo lepo Klečico. In se lahko upravičeno ponašajo. Snažna, čista pot te pelje kvišku do vrha’in naprej do Antona. Sami so si tam zgorej postavili Trboveljčani verno ogledalo: Spo- štovanje velikih, zaslužnih mož. Vse tja Slovenski izseSniki Danes bivajo Slovcnci v večjem številu po naslednjih državah: Severna Amerika ......................310.000 Južna Amerika ...... 60.000 Kanada................................ 20.000 ........................ 40.000 Belgija................................ 5.000 Holandija.............................. 3.000 Nemčija ............................. 50.000 Avstrija ............................ 40.000 Egipt ................................10.000 Poleg omenjenih držav je še razkropljenih po raznih evropskih državah, Palestini, Kitajski, Japonski in celo v daljni Avstraliji nad 70.000 Slovencev. Poleg tega pa imamo 120.000 Slovencev na Koroškem in nad 600.000 na Primorskem. Japonske reminiscence »Zakaj je, bre, bil Mihec v Kehi.« »Čital je veš v časnikih o tfetih Japoncih, pa je izvršil harakiri na — tujo gosko. (Iz »Oš. j.*) do vrha se vrstijo spominske plošče v po častitev številnih velmož naše krvi in našega rodu. Generalu Maistru Vojanovu Junaku meča, mojstru peresa. - In bereš naprej: Polkovniku Švabiču rešitelju naše grude. Tudi Malgaj ni ostal pozabljen: Poručniku Malgaju v jutru svobode dal si mladost da s srčno krvjo daš Korotanu prostost. Tudi bazoviške žrtve niso pozabljene, niti Ivan Cankar »prijatelj trpečega rodu«, niti Strosmajer »veliki Jugosloven«. Vsi so omenjeni, tudi Hašrnik in drugi med njimi, predvsem pa so posvečene tople besede »Vam vsem, ki ste padJi žrtve dela v večen spomin bo ta lipa cvetela.« Nehote pa so postavili Trboveljčani tam zgorej lep spomenik sebi, saj bete" tudi tole: Lepe in snažne poti kažejo svetu vzorne ljudi. Vse tam naokoli nam govori in priča o tem, da so Trboveljčani zares vzorni ljudje. m * • • • vtrov cir* av Interpelaclle v narodni skup- w w m n SCfflf te Kitajska Pompadurka Za svoj deseti rojstni dan je dobila mala Terezija, ki so jo imenovali Resi hčerka avstrijskega zidarja iz Petzeen-kirchna Irxmayerja, porcelanastega Kitajca, ki se je priklanjal. Ko je dobila igračko, ni niti slutila, da je simbol njene bodočnosti. Ako >e je dotaknila s prstom ■Krtajčeve glave z dolgo kito, se je pričel klanjati in deklica se mu je smejala in ploskala z ročicami. Ona se mogoče smeji tudi danes, vendar skrivaj, ko se ji pravi pravcati Kitajci in to tisti na najvišjih vrhovih, klanjajo. Njen vpliv je tako velik, da se ministri nankinške vlade in njeni ambasaderji in poslanci nemo sklanjajo pred njenimi željami. Danes potuje Terezija Irxmayer iz države v državo. Zdaj je na Dunaju, zdaj v Pragi, Budimpešti ali Parizu. Niti ena pogodba nankinške vlado ne more iti drugače kakor skozi njene roke, ki so posute z briljanti. Nazvali so jo kitajska Pompadurka, in to ime tudi zasluži ta 35 let stara žena z zamolklim kašljem in očmi, ki gore kakor pri vseh, ki imajo sušico. Ko je pred sedmimi leti prišla v Šang-hai, je bila agentka za prodajo pohištva. Govorila je dovršeno angleški in imela cerkle v dvoranah hotela Cathay, kjer so se sestajali lovci za srečo in pustolovci daljnega Vzhoda. Posel pa je slabo napredoval.' To pa'se je spremenilo, ko si je pridobila naklonjenost enega vodečih mož nankinške' vlade. ' Iz’ kart in zvezd je rumenemu ministru prerokovala veliko bodočnost. Od tega časa je postala neakka dvorska astrologinja in kupčija je pričela napredovati. V svojem stanovanju v Central Arcades, sc sestajajo angleški magnati, rumeni diplomati in mnogi drugi na »belo kavo s smetano«. Tu se sklepajo mnoge finančne transakcije. Danes mnogo govore o treh sestrah Soong, ki so danes brez dvoma najmočnejše žene v Kitajski. Ena od teh je Čang kajškova žena in druga žena kitajskega finančnega ministra Kunga. O Tereziji Irxmayer, hčerki avstrijskega zidarja, ne govorijo mnogo, vendar pa je njena moč precej velika. idtavstoa PomladHev. Tuk. »Del. politika« poroča: »Dva novosadska zdravnika, dr. Uze-lac in dr. Kolesnikov sta izvršila na sinu neke revne vdove operacijo spolnili žlez, ki sta jih presadila v telo nekega beograjskega starikavega bogataša. Zdravnika sta bila obtožena in oproščena, državni tožilec se je pritožM, stol sedmo-rice je pritožbi ugodil in odredil novo razpravo. — Mati ubogega Mariča je očitala na prvi razpravi dr. Uzelacu, zakaj ni izvršil operacije na svojem sinu, ako je to lako brezpomembno, ampak si je za cenen denar izbral baš njenega sina, ki je v to privolil spričo pomanjkanja, v katerem živi. Brez dvoma ima mati prav!« Česen je čislano domače zdravilo. Mnogo ga uživajo na jugu in so zato tako zdravi in odporni. Priporočajo ga za reditev prebave. Prav dober je tudi kot zdravilo proti otrpevanju žilja, ki je pogosta starostna bolezen. Ne manj ko en strokec in ne več ko tri strokce na dan je srednja mera. Zanimivo predavanje. Jutri v četrtek predava v -naši Ljudski univerzi glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec o poučni temi: Gospodarska in finančna ozadja aktualnih političnih dogodkov. Predavatelj se bo v okviru svojih izvajanj dotaknil tudi Kitajsko japonske vojne in bo ponazoril svoja izvajanja s številnimi poučnimi slikami. Studencami kažejo za to predavanje precej živahno zanimanje. Njena krivda. Gospodinja: »Toda, gospod Pivček, vi ste še vedno v postelji, in pri tem vam sija opoldansko solnce v obraz.« Pivček: »Tega ste vi krivi!« Gospodinja: «Kako to?« Pivček; »Zato,ter nisle zagr-nHi ok*o»I« Po dobrem mesecu se je včeraj zopet sestala narodna skupščina. Skupščina se je sestala dopoldne ob 11.45. Nar. posl. Voja Lazič je mterpeliral prometnega ministra glede prevoza udeležencev mladinskega kongresa JRZ v Beogradu in je za svojo interpelacijo zahteval nujnost. V imenu odsotnega prometnega ministra je minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič na zahtevano nujnost pristal. Dalje je Lazič inter-peliral notranjega ministra zaradi dogodkov v Valjevu dne 29. avgusta in tudi za to interpelacijo zahteval nujnost. Minister Cvetkovič >2 na njo pristal. Nar. posl. Nikola Preka je interpeliral notranjega ministra zaradi dogodkov v Senju dne 9. maja t. 1. Sledila so obvestila še o nekaterih interpelacijah. Predsednik Čirič je nato izjavil, da bo notranji minister odgovoril na razne interpelacije, tako n. pr. na interpelacijo narodnega poslanca Rajka Turka, čim bodo zbrani potrebni podatki. Poslanec inž. Manfred Paštrovič je vprašal predsednika, kaj je z njegovim vprašanjem, ki mu ga je zastavil že na prejšnjem zasedanju o preiskavi v prostorih glavnega odbora JNS. Režimski listi so po tej preiskavi očitali članom vodstva JNS, da so avtorji raznih anti-državnih letakov. Zaradi tega sem prisiljen, da tudi v sedanjem zasedanju ventiliram to vprašanje. Predsednik Čirič je odgovoril, da je ppsjel odgovor od notranjega ministrstva in da ga bo sedaj prečital. S ponosom moram reči in na tem mestu poudariti, da v Na i «d ni skupščini ni stranke, ki b* bila protidržavna. Na štiri točke Paštro-vičevega vprašanja pa moram odgovoriti, da je policijska uprava v Beogradu Razne vesli 123 let je doživela v Okolici Mrkonjiča Marija Janjič, ki je bila najstarejša žena v Bosanski Krajini in morda najstarejša v državi. Reorganizacija državnih železnic. Te dni se je pričel izvajati načrt o reorganizaciji državnih železnic v okviru kreditov, ki so odobreni za to proračunsko leto. Pravijo, da bodo železniške direkcije dobile sedaj večje pravice odloče-vanja kakor doslej, in pričakujejo, da bo reorganizacija dovršena do 1. aprila 1936. Kmetovalci, ki se bavijo z vinogradništvom, a nimajo nikakih drugih dohodkov iz kmetijstva, dobe cepljenke po 1 Din. Vsi drugi pa po Din 1.50. Davkoplačevalci, ki dolgujejo davčne zaostanke do 1. 1932, odnosno imajo plačati prenosno dopolnilno takso do 1. 1935, se opozarjajo, da se morejo za plačilo poslužiti 3% obveznic kmetskih dolgov, ki jih morejo zelo ugodno nakupiti. Darujte za azilni sklad PTL! dala vsa potrebna jamstva, da bo v bodoče postopala vselej v smislu zakonskih določb. Notranji minister . dr. Korošec pravi v svojem aktu o tej stvari, da so bili policijski organi popolnoma prepričani, da so se iz prostorov JNS v Kosovski ulici širili letaki, ki jh državni tožilec ni pregledal, odnosno jih je zabra-nil. Spričo tega je bila odrejena v smislu zakonov potrebna preiskava v strankinih prostorih. Preiskava se je izvršila docela po predpisih zakona. Najdeni so bili prepovedani letaki. Ti letaki so bili zaplenjeni. O preiskavi je bil takoj sestavljen zapisnik, kakor ga zahteva zakon. Posebej je treba ugotoviti, da s to preiskavo ni bilo ovirano delo narodnih poslancev v prostorih stranke, kjer so se zbirali tudi taki ljudje, ki niso narodni poslanci. Posl. Paštrovič z odgovorom ni bil zadovoljen in je grajal, da se zadeva ni pojasnila pravočasno. Poslanci vladne večine so na zborovanjih pripovedovali o JNS strašne stvari. Označevali so jo s kuhinjo p roti državnih letakov. Iz ministrovega odgovora pa se vidi, da so bili to le taki letaki, ki so bili cenzurirani. Posl. Mita. Dimitrijevič je vprašal predsednika skupščine, kaj lahko stori skupščina proti vedno večjemu naraščanju draginje, ki se je pojavila v zadnjem času v naših mestih. Uradnikom so bili le deloma vrnjeni njihovi nekdanji prejemki, cene življenjskim potrebščinam pa so se silno dvignile, čeprav za tako draginjo ni nikakega opravičljivega razloga. Dolžnost narodne skupščine je, da protestira proti brezvestni špekulaciji z življenjskimi potrebščinami. — Danes dop. se seja nadaljuje. 2a smeh to de&ea ucifa Sam najbolje ve. Izak Salamon je padel v vodo in dal svojemu rešitelju — 2 dinarja. Vsi gledalci so pričeli godrnjati. Izak pa pravi: »Kaj godrnjate; saj vendar človek sam najbolje ve, koliko je vreden!« Nesporazum. Gospod (novi kuharici): »Ti, Micka, ti si mi prav všeč! Ali imaš že kakega fanta?« Micka: »O ne, gospod! Deklico imam!« Najvažnejše. Gospa (daruje beračici svojo staro obleko): »Malo je že raztrgana in zakrpana -------—« Beračica: »Nič zato, da je le moderna!« Svoboda. A: »Šest tednov si presedel v zaporu-! Ali se ti je kaj tožilo po ženi?« B: »Pojdi so solit! V zaporu ima človek vsaj malo svobode!« Nič ne de. Na smrt obsojeni zločinec si zaželi kot zadnjo željo sveže črešnje. Bilo je pozno jeseni in ječar mu je rekel, da tega sadu ni sedaj, temveč pozno pomladi. »Saj nič ne de!« potolaži zločinec ječarja. »Bom pa počakal!« Mtmd AmgkdU Razstava »Brazde" 1 Razstava naših priznanih likovni umetnikov je vsestranski izraz resnega umetniškega ustvarjanja in zasluži. večjo pozornost občinstva. Doslej se se niso tako izrazito začrtale meje, ki i0*; čijo enega umetnika od drugega. To na® j je dokaz, da prevladuje pri posamezni**! individualno stremljenje in hotenje in ®J stoje razstavljena dela pod vtisom te i stremljenj, ki so deloma še iskanja, izpopolnjevanja in nosilci umetniških r«S' ničnih vrednot. ,.J Razmerje' ustvarjajočega subjekta <■ oblikujočega objekta je ponekod nejasni in neskladno. Pri enem prevladuje te*', nja podajati objekt takšen kot je. Ver?' dostojnost podane določene slike ali P0” krajine mu je glavni smoter. Izvirno5 subjektivnega gledanja, gorkota in P0*; zija doživete emocije mu je postrans^ stvar. Ostal je pri objektu in se ne up* j [ oddaljiti od njega. V njem ne najden10; ■ osebnih podvigov, tenkih občutij doz1' vetih in poduhovljenih barv. Barva žaft a za njo je duhovna praznina, je vacii*1!11' To je objektivno reelno gledanje na uP°' dobljajočo umetnost. Drugo gledanje*® tam, kjer se v duši umetnika že ustvarjanjem izgublja predmet, tako ® v njem samem nastaja le tok svetlih J” temnih tonov, megla nejasnih obrisov ® občutje barv. , Največji užitek najde v tem, če je to prelivanje barv in tonov-f resnici podal in ujel v en določeni okv>r resničnega življenja. , Podoben je muziku, ki uživa safli v sebi ritem in barvne melodije. Tako P?* globljeno gledanje na likovno umetno* je subjektivno in težko dostopno prav«' nemu razumevanju. Jirak in Kos sta umetnika objektivih' ga gledanja. Trudita se, da podata č'1” več barvnih efektov in kontrastov v elt določen prostor, barvna igra postal15 lahko breme in v škodo tonski umiri®' nosti. Toda med enim in drugim je kiW temu velika razlika. Jirak je optimis" življenja poln, razgiban in prost. Kos !5 melanholik, utesnjen in zagrenjen, mu stojijo pred očmi socijalni motivi $ bolestni izrazi. Jirak napreduje, njegov zalet je drzei1’ ponekod prejak in premalo tonsko urav' novešon. Njegove pokrajine so polne rti' menih in zorečih pastoznih barv in ^ vek se zboji, da ne najde pod njimi vodilnega duhovnega oslonca. Vsekaj njegova najboljša dela so: Študija št. $ in Mali vrt št. 6. Tu so barve umiri®1*® in žive v tonski skupnosti. Dobre so ttt» Močvirje pod Pohorjem in Haloška krr jina, vendar je tu barvni efekt jačji tonske koncepcije. | Kos je v akvarelni tehniki napiedovaJ' Barve se mu zlivajo in vsebujejo gora* soj, toda njegovi portreti so preenostaVU1 v gornjem smislu realistične težnje, figurami manjka nekaj iz duše umetni' kove podanega, ki bi gledalca prikleni*® in ga postavilo pred problem razglablja' nja. Njegova najboljša dela so: Jesens*® krajina št. 21 in Iz okolice št. 25. deli sta tudi št. 17 Dekliška portreta 1(1 Naše mesto. . ; Albert Sirk je barvni mojster v akV*J relih in olju. Njegovo olje Sv. Mari0™ ob Pesnici je eno najboljših del razst®' ve. Tu so barvni toni v popolnem skl^d s pokrajino. Tako gorko in prodorno'd lujejo na gledalca, da se čudiš religij nemu zatišju tega prelepega kraja, ki * je umetnik doživel in svojstveno podu«0.' vil. Druga njegova olja niso na tej vis' ni. To umirjenost in tonsko skladno najdemo še v delu št. 27 Škvero. akvarelu je žareč in prozoren, toliko so ca in toplote, toliko luči in kraške P' strosti ujete v enem zamahu čopiča na dete v mojsterskem akvarelu Baka[s.^ zaliv. Vsi njegovi akvareli so izvirni svojstveno podani. Med najboljšimi s še Trg št. 30 in Ulica v Tetovu Zoran Mušič. On je najizrazitejši Pf stavnik najmlajše generacije, ki teW subjektivnem, čisto barvnem gledanj na objekt. Zaman bi iskal v njegovih -kali izbranih predstavnih likov, stopa v ozadje, v barvi ritmu in tonu i ^ svoj cilj. Njegova olja bi lahko de dve skupini, ker So nastala v dveh ličnih doživljanjih tonov barv in eni Motivi iz Krasa: V ogradi, Krajvria JCoraili in |Krajina št. 3. Tu občutiš Pesimistični optimizem Amerika ne priznava blokade kitajske obale. Umri inijjH>! Amerika ne priznava blokade m Meiiske 4mk$ | Baškje ieMmdhš mU JUBILEJNA SOKOLSKA RAZSTAVA V MARIBORU, ki jo prireja Sokolsko društvo Maribor majica v okviru proslave 30-Ietnice svojega obstoja, bo dostopna občinstvu od nedelje, dne 28. novembra do vktjuč ’0 srede, dne 1. decembra, in sicer vse dni nepretrgoma od 9. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Slavnostna tvoritev razstave se vrši v nedeljo, dne 28. novembra ob pol 11. uri dopoldne. — Vstopnina znaša samo Din 1 po osebi. ta skupine sokolski pripadnikcv in šolsko mladino ali dijaštvo pod vodstvom znaša vstopnina D>n 0.50 po oseb1. Jubilejna sokolska razstava se nahaja v mali dvorani Narodnega doma. Slovenska noviteta na mariborskem odr«. Po svoji kulturni in narodni -dolž-nosti je gledališču naloga, da vprizarja Poleg dobrih tujih iger predvsem domače avtorje. To svojo dolžnost vrši gledališče toliko raje, ako so domače novosti kvalitetne. To lastnost pa imajo v y-2kem oziru M. Šnuderlove tri enode-jjjjjke pod skupnim naslovom »Lopovščine«, ki dožive svojo krstno predstavo soboto zvečer. Pisane so zelo duho-.v*to, njih dejanje pa je vseskozi napeto ‘n teatrsko učinkovito. Režira Jože Kovič, nastopijo pa še Kraljeva, Pavle Kovič in Nakrst. Jubilejne prosjave Sokola Maribor-w»tica začnejo v nedeljo 28. nov. s sokolsko razstavo v Narodnem domu, kt se otvori v nedeljo ob pol 11. uri in ostane odprta do 1. decembra. V torek 30. nov. zvečer bo telovadna akademija v Narodnem gledališču, ki se ponovi i. ■'fec. popoldne. Predprodaja vstopnic je Pri dnevni blagajni Narodnega gledališča. k^ec’ ^°P°Wne °b 11* ur> bo slavnostni občni zbor, zvečer pa velik družabni ve-ce>' v Narodnem domu. Dijaški kuhinji v Mariboru je daroval mesto venca.na krsto pok. ban. svetnika S- dr. Marka Ipavica neimenovani din 20.—. Odbor mu izreka najlepšo zahvalo. Za akademijo Sokola Maribor-matica 30. novembra se dobijo vstopnice v pred-Drodaji pri dnevni blagajni Narodnega gledališča od četrtka naprej. Preskrbite j si jih pravočasno! Velikodušen prispevek za zimsko pobožno akcijo. Mariborski rotarijski klub j je votiral za letošnjo zimsko pomožno akcijo našega mesta znatni znesek 3000 : dinarjev. Putnikov koledar. Polovična vožnja je odobrena za: Beograd: Kongres čla-«ov kluba damskih frizerjev v času od do 29. novembra, — Radijska izložba 28. 11. do 7. 12. — Izložba strokovne ; ln Periodične tiskovine v času od 1. do 5- decembra 1937; Ljubljana: Reprezentančna razstava Narodne galerije ^ Ljubljani. Velja od 26. novembra do 7. 5ecembra. Vas potrebne legitimacije in ‘nformacije glede gornjih voženj dobite Pri »Putnikiu Maribor - Cel.ie - Ptuj. Umetnostni teden. Drevi literarni večer v Ljudski univerzi, v petek koncert, ki se 8a udeležita tudi skladatelja Osterc in r®ča kraiška tla, suho soparno ozračje in ožgano vejevje. Duši te ko zreš v to raz-e'jeno kamenje iti bj najraje se znašel ob potoku alj morju. Umetnik je do-&egel svoj smoter, drugega iskal ni. Dru-8a skupina je iz Slovenije. Ob l jubljanici, Y*ša. Tu imaš zemljo polno vlage in me-jye no ozračje. Malo sonca, še manj sli-ovitosti, monotono vzdušje vedno ena-, 1 vremenskih prilik leži nad pokrajino, eno si sledijo enake noči in enaki dne-\ Pod »Hišo« zeleni sc mehka in rosna zimina, nek .srebrni soj odseva od po-s°d, tako da se nehote vprašaš: »Ali .1 to jutranji odsev rosnih trav, ko se ® v umetniku umaknil konkretni svet in -r," ves razlil v melodiji barvne pesmi?« a slika je morda' iiajjačje delo sedanje '-•stave in'kaže, da je Mušič na težki °‘i_ iskanja do višje umetniške stvarno-1 in resnice. uolob Prane nam je pok:.zal nekaj svo-1 lesorezov, ki pa so vsi bolestni, mra-in ekstremno ekspresionistični. Kipar Stoviček je nedvomno naš naj-oljši mojster v izdelovanju plaket. To- i ra odlikujejo posebno družinske pla-*ete V mavcu je dobro delo Sedeča ens*ta- Proi. Lojze Bizjak. Kino Union. Do vključno četrtka čarobni film »Ramona«. Petek dražestna Shirley Temple. Smrt blage žene. V Lekarniški ulici je preminila v 47. letu starosti vzorna žena in dobra gospodinja Hvale Antonija, žena znanega čevljarskega mojstra. Pokojnica je bila blagega srca in zvesta življenjska družica svojemu možu. Pokojnici ohranimo časten spomin, težko prizadetemu soprogu in sorodstvu naše iskreno in toplo sočutje! V Ribnico na Pohorju z modernim avto karom »Putnika«. Odhod v soboto, dne 27. novembra ob 15.00 uri izpred hotela Orel, odhod iz Ribnice v nedeljo ob 17. uri. Cena samo 45 Din za osebo. Udeleženci izleta imajo priložnost brezplačno prisostvovati smučarskemu tečaju pri Senjorjevem domu. Prijavite se čim preje! Hitlerijanci preganjajo naše delavce. »Delavska politika« poroča pod tem naslovom v št. 94: »Mnogo delavcev, naših državljanov, je bilo odkar vlada v Nemčiji fašizem, izgnanih iz Nemčije. Vsi ti reveži se trudijo, da bi dobili zaposlitev. Toda vse njihovo prizadevanje je zaman. Kakor bi postojala črna lista, jih v vsaki tovarni, kjer imajo hitlerijanci vpliv, odklonijo z motivacijo, da ni dela. V tej zadevi igrajo nekateri tukajšnji hitlerijanci važno vlogo. Potrebno bo, da bomo ob priliki posvetili v ta gnezda. Zaenkrat pribijemo samo dejstvo, da hitlerfzeni preganja delavce, naše državljane, v naši lastni državi.« Smrt uglednega trgovca. Davi ob 5. je podlegel posledicam kapi trgovec Jožef Tušak od Sv. Antona v Slovenskih goricah. Rajnki je bil ugleden trgovec, od vseh spoštovan in čislan, vzoren narodnjak in zgleden domoljub. Danes prepeljejo njegove zemeljske ostanke k Sv. Antonu v Slovenskih goricah, kjer ga bodo pokopali. Trajen in svetal spomin vzornemu možu, žalujočim preostalim naše iskreno sočutje! Ka&ucarii s® hoteli odsIranlU rsjBifMifs® ter vposfaviti monarhijo PARIZ, 24. novembra. Notranje ministrstvo fe izdpJo sledečo poročilo o ka-pucarski zaroti: Proti republikanski ! Franciji se je organizirala zarota, ki je 1 bila odkrita. Preiskava, ki je trajala že tedne, je pokazala, da so nasprotniki režima skrili v podzemskih prostorih velike množine vojnega materiala, puške, lahke in težke strojnice, samokrese, bombe, ročne granate in druge eksplozivne snovi. Z aretacijo prokurista hino-tekarne banke Beloncla je mogla preiskava dognati, da so bili zarotniki organizirani po vojaških vidikih. Imeli so svoj štab, svoje pisarne, divizije, brigade, polke, bataljone in čete, svojo poročevalsko in sanitetno službo. Potemtakem so hoteli zarotniki razvneti v Franciji državljansko vojno. Iz zaplenjenega materiala je razvidno, da so hoteli zarotniki v prvi etapi proglasiti diktaturo, v drugi etapi bi sledila razglasitev monarhije. Tudi se je ugotovilo, da so imeli zarotniki svojo posebno dobro urejeno tvornico falziliciranih legitimacij, izkaznic ter potnih listov. Posebno pozornost so posvetili vojski, o kateri so imeli odlične informacije. Našli so se seznami vojaških poveljnikov, nadaije točen načrt Pariza z dohodi k parlamentu, ministrstvom in redakcijam ter tiskarnam levičarskih listov. To daje sklepati, da je blia predvidena takojšnja aretacija levičarskega režima. V tem je tudi dokaz, da so hoteii zarotniki zrušiti sedanjo vlado ter ves državni in upravni sistem. £kmd$mps m deUos v i&ušm SABA Sriznana dobra rezila ra ritje se dobijo povsod Iz poštne službe. Vpokojen je višji kontrolor VI. položajne skupine pri pošti Maribor I. Ivan Pavlič. Zopet iz Rusije... V Maribor je pripotoval včeraj preko Dunaja 441etni Ar-sa Bugarin, ki je bil 23 let v Rusiji. Bu-garin, ki je leta 1914 z 29. pešpolkom odrinil na rusko fronto, je bil meseca oktobra 1914 ujet pri Lvovu ter s ; ga Rusi spravili v jetniško taborišče v Novem Nikolajevskem v Sibiriji. Leta 1916 se je Bugarin udeležil kot dobrovol;'ec bojev v Dobrudži, bil pa je ranjen in so ga Rusi po ozdravljenju zopet spravili nazaj v Novi Nikolajevski, kjer je živel kot poljedelec in hlapec vse do pred kratkim, ko se mu je posrečilo, da je dobil dovoljenje in potrebne dokumente za vrnitev v domovino. Bugarina je nadaljeval pot v Vel. Bečkerek, kjer še živi njegova žena. Pri včerajšnjih rflkoboi bali je položil Mrna Olšovskega v 15. min. Klotzl Zcajo v 12. min. z dvojnim nelsonom in Pero Kop Avstrijca Stoffana v 32. min. s kra-vatnim prijemom. Danes nastopijo sledeči pari: Czaja—Olšovski, Klotzl—Stof-fan in Mrna—Kop. Vsi nastopajoči se borijo do odločitve. Pojlcijska naredba za čas vpoklica rekrutov. Na osnovi člena 66 in* 67 zakona o notranji upravi se radi prciprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih v dnevih 3. do 5. decembra 1937 izdaja sledeča naredba: § 1. V času ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. S 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in rojihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Rekruton. in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj pijač. 8 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po LONDON, 24. novembra. Po še nepo-1 trjenih vesteh ie britanski ministrski predsednik Chamberlain povabil fran- > globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač. ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 3. decembra 1937 in velja za čas od 3. do 5. decembra 1937 inclusive. Predstojnik mestne policije: Dr. Trstenjak s. r. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Konigova lekarna. Vreme. Dunajska vremenska napoved pravi: Na zapadu in na jugu ter v gorah večinoma jasno, milo in mirno vreme. V dolinah Mure in Drave večinoma megleno, mogoče od časa do časa razjasnitev. čigave so kože. K tukajšnjemu trgovcu 7. usnjem Josipu Pirichu je prišel neki mladenič, k ije trgovcu ponudil v nakup dve dragoceni koži, takozvani indijski kipsi. j Ko je trgovec mladeniča vprašal, od kod ima kože, je ta takoj izginil ter pustil koži v trgovini. Pirich je zadevo prijavil policiji, ki poizveduje za lastnikom kože, in za mladeničem, ki je pobegnil. Okradeni avtomobilist. Peter Liithli iz Fale je prijavil policiji, da mu je doslej še neznani tat izmaknil iz avtomobila v Cafovi ulici 500 dinarjev vredno lisičjo boo. i Policija vrši poizvedbe. Z lovsko puško se ie obstrelil. 26-leini ; posestnik Jamernik Dominik iz : Jarenine j se je včeraj odpravljal na lov na jerebice. Snel je svojo lovsko puško raz stene in jo hotel nadeti na rame. V tem trenutku coskega ministrskega predsednika Chau-tempsa in zunanjega ministra Deibosa k posvetovanju v London. Sreda, 24. novembra ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Red D. Četrtek, 25. novembra ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Red C. Petek, 26. novembra: Zaprto. Sobote, 27. novembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Premiera. do 4.75, biki za klanje 3.50—5, klavne kr:.ve debele 4—4.75, plemenske krave 3.25—4, krave za klobasarje 2.25 —3.60, molzne krave 3.25—4, breje krave 3.10 do 3.60, mlada živina 4—5.50, teleta 5 do 6.75 din za kilogram. Prodanih je bilo 296 kemr.dov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste kg 10—13, volovsko meso II. vrste kg 8—10, meso bikov, krav in telic kg 6—12, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za kg. Prihodnji živinski sejem se vrši v torek dne 30. novembra t. 1. Svojevrstna dediščina: 72.900 IJubavfiEfa pisem Neki posestnik po imenu Gaston Gibet-te je zapustil svojim sorodnikom ob smrti-kaj čudno in nenavadno dediščino, V njegovi kartoteki so našli nič manj kakor 72.000 prepisov raznih ljubavnih pisem. ki jih je pokojni Gaston naslovil na se je puška po nesrečnem naključju spro- , ra2ne Ž£ne> Ta nenavadna zbirka je shra n\v„L , nesrečneža v spod-} y njegovi sorodni- J° )V1TeSar'? ki sedai res ne vedo. kam bi s to ropo-so se zarile v notranjost lobanje, tako da , m kj ng dstavlja za nie Mb so izstopili možgani. Nezavestnega so ga prepeljali v tuk. splošno bolnišnico, kjer sc sedaj bori s smrtjo. Z zlomljeno nogo se je zgrudila na Koroški cesti 501etna zasebnica Antonija Partlič iz Pobrežja. Revici se je zdrsnilo na trotoarju in si je pri padcu zlomila desno nogo, tako da so jo morali reševalci odpremiti v splošno bolnišnico. Udruženje četnikov kraljevine Jugoslavije, vabi vse iskrene nacionaliste in« ju-goslovenske rodoljube, da pristopijo v našo herojsko viteško organizacijo, katere geslo, ie »Vse za kralja, domovino in nedeljivo Jugoslavijo« v tej organizaciji, katera je najmočnejša v naši državi, je združenih že preko 1,000.000 članov. Vodja njp je, legendarni junak vojvoda Kosta. Pečan a c. kateri uživa ne-omajeno zaupanje vseh rodoljubov, spoštovanje celokupnega Jugoslovenskega naroda in nam prijateljskih držav. Pri nasprotnikih pa ..tnljiv rešpekt. Prijave in vse informacije daje: Priprav, pododbor UdruŽLtija četnika. Celje. Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 23. t. m, je bilo prignanih 13 konjev, 15 bikov, 124 volov. 527 krav in 16 telet, skupno 695 komadov. Povprečne pro- ne vrednosti. čl. 69 zakona o notranji upravi z globo dajne cene so bile: debeli veli 4.50—5 50, 10—500 dinarjev, oziroma ob neplačilu poldebeli voli o.75—5, plemenski voli 3.40 Pasje mačie pokopališče V bližini Zemuna živi v neki samotni hiši gospa Marinka Hangel, vdova po nekem častniku. Da ji ni dolgčas in da ni popolnoma sama, si je zbrala kaj čudno druščino, to j ; 20 psov in enako štd-vilo mačk. Dama ne pusti nikogar v svojo hišo. Z onimi pa, ki jo pridejo obiskat, se razgovarja kar na dvorišču. Svojo pokojnino, ki jo uživa po svojem možu. rabi izključno za vzdrževanje teh 40 'živali, s katerimi ima ves dan polne roke dela. Svoje mačke in pse dnevno čisti, češe, umiva in hrani in to s takšno hrano, ki bi jim jo marsikakšen siromak zavidal. Živali jedo vsak dan okusne, nalašč za nje pripravljene kolače in porcijo mesa. Vsaka žival ima svojo posodo ?a hrano in svoje določeno ležišče. One živali, ki so v teku let poginile, jih da gospa zakopati v svojem vrtu, kjer je za živalsko pokopališče določen poseben prostor. Vsak grob ima svojo napisno tablo ir. spomenik. Pokopališče je posuto s svežimi cvetlicami in ne zaostaja v prav nobenem pogledu za onimi, s katerimi se ponašajo Dunajčani in Parižani. SfMdm §i&mqe Zimski cap ligašev. Da se izrabijo, prosti termini v zimskem času, je BSK predlagal, naj ligaški klubi osnujejo »zimski dtp ligašev«. Igrali bi po dvojnem cup sistemu in sicer od 12. decembra do 30. januarja. Klubi bi bili po načrtu razdeljeni v dve skupini, in sicer v beo-grajske-sarajevsko in v zagrebško-split-sko-ljubljansko skupino. Zmagovalci obeh skupin bi igrali finale. Tekmovanje za plavalno prvenstvo Evrope bo od G. do 13. avgusta 1938 v Wembleyu. Sodelovalo bo 18 držav, med njimi tudi Jugoslavija. V Ljubljano ali SpiU. V' soboto 27. in v nedeljo 28. r. m. se bo vršila v Zagrebu redna letna skupščina Jugosloven-skega plavalnega saveza, na kateri bodo predvsem razpravljali o prenosu sedeža saveza. De! klubov si prizadeva, da bi bil sedež saveza v Ljubljani, drugi pa so za to, da bi se sedež saveza prenesel v' Split. CSK zahteva zagrebškega sodnika, V nedeljo 28. t. m. se bo v Čakovcu odigrala zadnja prvenstvena tekma v ma- riborskem okrožju LNP, in sicer med Mu- . ro in Cakovečkim SK. CSK je za to zelo j važno tekmo zaprosil zagrebškega sod-; nika. Medmestna nogometna tekma Beo- i grad:Zagreb se bo vršila 1. decembra v Zagrebu, obratna tekma pa bo 5. decembra v Beogradu. Eno najboljših kontinentalnih moštev, to je dunajska Austria bo gostovala v nedeljo 28. t. m. v Zagrebu, kjer bo odigrala proti Gradjanskemu prijateljsko nogometno tekmo. h daime žendave Po zadnji povodnji uničen most ovira prOmet. Poročali smo že o velikih popla-vah, ki so bile ob zadnjem trajnem deževju ob Muri. Tako je odnesla voda nad 20 m dolg most na murskem rokavu tik j pred brodom na Gibini. Ta most je še danes popolnoma opustošen, da gredo komaj pešci preko. Vsak si lahko misli, s kakim strahom morajo preko te začasne brvi ljudje. Ker je zadeva že skrajno nujna, pozivamo merodajne, da si stvar -na licu mesta ogledajo. Razno STRIŽENJE 3 britje Din 2 v Mlinski 8. 6310 ZA 1. DECEMBER potrebujete zastave. Volneno blago stalne barve, nizke cene pri tvrdki »Obnova« F. Novak. Jurčičeva 6. 6783 m 3EVAS RADIO V REDU Radio - Starke! ^ Maribor Tel. 26-85 STROKOVNA POPRAVILA SPREJMEM NA HRANO gospode in gospodične, prednost imajo Primorci. Istotam naprodaj črn pes oodgaiiar za Din 50.—. Einspielerjeva ul. 26. Melje, dvorišče 0781 Posest STAVBENE PARCELE naprodaj. Studenci. Aleksandrova 5. 6779 Kupim OTROŠKI VOZIČKI novi modeli, najcenejše pri tvrdki »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva ul. 6. 6469 LEPA SPALNICA iz zatike (Sperrholz) se proda. Frančiškanska 21, pritličje, desno, *od 18. ur. 6772 Sobo iiie IŠČEM SOBICO v bližini Melja z vso oskrbo ali brez. Ponudbe pod »Točno« na upravo »Večernika«. 6777 Sobo odda V Maribor u, dne 24. XI. 193 •Kšsš&ss s Vino 1937 od 5 litrov naprej prodaja 4Cokosc šness IKožakš 1S pri predoru. SPREJMEM NA STANOVANJE z vso oskrbo gospode in gospodične, Einspielerjeva 26, Melje. 6780 SOBO IN KUHINJO oddam. Franc Filipič, Po-brežka c. 38. 6773 SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno. 6787 Lokal SOBICO opremljeno ali prazno, oddam Delavska ul. 53. 6782 velik, LOKAL trgovski ali dva na prometni točki vzamem takoj v najem. Ponudbe ha upravo Stanovanie »Večernika« pod 6776 »Lokal« ... dokler ji ni prinesel veier pri, opran z Radianom PEC za kopalnico kupim. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Peč«. ‘ 6786 Sončno SOBO IN KUHINJO oddam s 1. decembrom boljšim osebam. Frankopanova 35, Divjak. 6784 Službo dobi KOCIJAŽA takoj sprejme Franc Filipič, Pobrežka c. 38. 6774 KUPIM ŠASIJO za enotonsko prikolico. Ponudbe na mehanika Krajnca, Sv. Lenart v Slov gor. 6778 naročnikikupui,e Dve gospodinji . . . obe imata radi snežnobelo pe-rilo. Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo in glej kako velik je razloček! Perilo, oprano z Radionom, je „Radion-belon, ker vsebuje Radion dobro Schichtovo milo in je prepojen s kisikom, ki pronica skozi tkanino in pere Vaše perilo tako temeljito, da se njegova belina povsod takoj zapazi. Če boste samo enkrat oprali perilo z Radionom, ne boste nikoli več uporabljali drugih pralnih sredstev. Schichfov RADION pere sam Prodam Prvovrsten CVETLIČNI MED a Din ]6.—, pri odjemu 10 kg Din 15,— dobite pri Kmetijski družbi, Meljska c 12 6626 Po dolgi mu$ni .bolezni je danes v 47. letu svoje starosti umrla naša nepozabljena žena, sestra, teta, gospa Hvale Antoniia Caš>uio Tf/ifjfjr.UO žena čevljarskega mojstra Pogreb drage umrle bo v četrtek, dne 25. novembra ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušmca se bo brala 26. novembra v magdalenskj cerkvi ob 7. uri. Hvale Josip, mož, in ostali sorodniki. Iz davčne službe. Fin. direktor g. Avg. Sedlar iz Ljubljane se je na svojem službenem potovanju minuli ponedeljek mudil v G. Radgoni. Pri tej priliki je pred zbranim uradništvom tuk. davčne uprave izročil odlikovanje upokojenemu davčnemu inšpektorju g. Ludviku Klincu in sicer red Jugoslovenske krone V. razreda. Direktor g. Sedlar je imel daljši nagovor, v katerem je orisal zasluge od- likovanca ter mu iskreho čestital. K feni čestitkam se pridružujemo tudi nii ter želimo g. Klincu ob njegovi upokojitvi še dolgo dobo srečnega in mirnega živ* ljenja. — Novoimenovani šef davčne uprave g. Perkllč Franjo jo svoje novo službeno mesto že nastopil in prevzel posle. Sprememba posesti. Hišo z gostilno h* kavarno je prodal g. Janko Čirič pod zelo ugodnimi pogoji gospe Ivanki Roznia-nič, gostilničarki pri Lovcu za ceno din 300.000. Skrivnosti 76 »Blanka!« je vzkliknil bolno Everard. Blanka ni odgovorila... in Everard je v negotovosti in razburjenju premišljeval, kaj maj stori. Slednjič je stopil korak bliže k svojim pomočnikom. »No, ali ste slišali?« je dejal osorno. »Kaj še čakate?« »Čakamo ukazov,« sta odgovorila oče Goliti in Filip. »Irt pa, je pristavil Balkam, »vedite, da še nismo popolnoma končali.« »O, ti! Ti mi nikar ne sitnari več!« je besen zavpil Everard nad njim. »Ti si. kriv, da sem se zapletel v to prokleto dejanje, in če se mi takoj ne spraviš izpod nog, te ata mestu poplačam. Pojdite takoj pri Tulonskih vratih vas čaka voz, ki vas v nekaj urah prepelje preko meje. Torej — srečno pot!« »In ti,« je dejal Golin, »ali ti p e pojdeš z mami?« »Jaz...« je odgovoril Everard, »jazse bom domenil z gospodično Blanko, kako in kaj.« »Ah je to tvoja zadnja beseda.« Everard jim je ukazujoče pokazal na vrtna vrata in razbojniki so se, čeprav neradi, oddaljili s tega mesta, kjer so puščali tovariša, v katerem so vedno videli svojega načelnika in poglavarja. »Ali si sedaj zadovoljna?« je dejal Everard Blanki, ter pokazal za odhajajočimi. »Še veliko delo nas čaka,« je odgovorila nesrečna mladenka. »Kaj neki?« »Najprej bo treba prenesti gospodično Lanson v hišo; kaj nam jo potem storiti nam bo povedal gospod Leom.« Everard je povesil glavo in vzel na •svoje močne roke telo gospodične Ar-mande; nekaj minut pozneje jo je nežno položil na posteljo, ob kateri sta klečala v tihi žalosti Leon in Blanka. »Mrtva!« je ihtel Leon in nežno poljublja! mrzle rokev »Morda bi bilo vendar dobro, ako pokličemo zdravnika, da jo pogleda. Ako hočete pojde moj oče v Tulom« »Nisem si upal prositi... če je pa Everard pripravljen...« Blanka je pogledala svojega očeta in v tem, ko se je Everard pripravljal, da ustreže njeni želji in odide po zdravnika, so sc vrata odprla in v sobo je vstopila Volkulja. »Kam greš?« je dejala Everardu. »V Tulom« »čemu? Kaj hočeš tam?« »Grem po zdravnika za gospodično Lanson.« »To ni potrebno.« »Zakaj Volkulja se je ironično nasmehnila. »Ali se mar že kesaš, ker si jo umoril?« je rekla tiho. »Molči! Molči!« »Kaj ti je? Zakaj so razburjaš?« »Blanka ve vse.« »Glej, glej, ali mar ona ukazuje?« (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.