Gradbeni vestnik letnik 73 november 2024 244 1. MEDNARODNA KONFERENCA O INOVATIVNI UPORABI KONOPLJE V GRADBENIŠTVU 13. in 14. novembra 2024 so partnerji Cogreen, d. o. o., Zavod za gradbeništvo Slovenije – ZAG in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani – UL FGG organizirali konferenco z naslovom "Prva mednarodna konferenca o inovativni uporabi konoplje v gradbeništvu". Konferenca je potekala v prostorih UL FGG. Praktična de- lavnica, ki je bila del konference in organizirana v okviru projekta o krožnem in digitalnem gradbeništvu Interreg srednja Evropa ReBuilt, pa je potekala v prostorih ZAG. Konference se je udeležilo 83 udeležencev iz Slovenije, Av- strije, Nemčije in Indije. Prisotni so bili tudi študentje UL FGG. Udeležence sta nagovorila prodekan UL FGG prof. dr. Dušan Žagar in veleposlanica Indije ga. Namrata S. Kumar. Aktualne tematike na področju konoplje in biokrožnega gradbeništva je predstavilo 26 predavateljev in 8 vablje- nih predavateljev. Iniciatorja ideje o konferenci, gospod Primož Zorec (Cogreen, d. o. o.) in dr. Shiva Kumar Mani (Cogreen, d. o. o.), sporočata: »Verjamemo, da vizija pove- zovanja znanosti, izobraževalnih institucij in gospodarstva postavlja prave temelje za razvoj novosti v gradbeništvu. Multiplikativni učinek se rezultira v odnosu do okolja ter bolj zdravih pogojev bivanja in dela v stavbah. 1 UVOD Glavni cilj dogodka je bil predstaviti najnovejše vidike upora- be konoplje kot gradbenega materiala ter potenciale, ki jih ima za bolj trajnosten razvoj kot del prehoda na biokrožno gospodarstvo strokovni in širši javnosti. Vsebina konference je povezana z zavezo Slovenije pri doseganju ciljev trajnostne- ga razvoja v skladu z Agendo Združenih narodov 20301, ki postavlja tudi gradbeništvo pred zahtevo po spremembi kon- vencionalnih linearnih modelov in uporabo konvencionalnih materialov v krožno, bolj trajnostno gospodarstvo. Povezovanje znanosti, gospodarstva in izobraževanja predstavlja temelj za doseganje trajnostnih ciljev, predvsem 9 (industrija, inovacije in infrastruktura), 11 (trajnostna mesta in skupnosti), 13 (pod- nebni ukrepi). Vsebina konference je odprla tudi možnost za poglobljeno razpravo med raziskovalci, študenti in gospodar- stvom glede razumevanja procesa krožnosti in trajnostnih ma- terialov v gradbeništvu. 2 TEME KONFERENCE Teme konference so bile: – Trendi inovacij na področju uporabe konoplje v gradbeništvu, – Možnosti uporabe naravnih vlaken za izolacije stavb, – Naravna polnila in rešitve, – Trajnostni pristopi graditve nič emisijskih stavb, – Priložnosti, izzivi in raziskave na področju zelenih tehno- logij, – Valorizacija in ponovna uporaba kmetijskih bioodpadkov in stranskih proizvodov kot sredstvo za vzpostavitev biokrož- nega gospodarstva, – Konzervatorstvo in restavratorstvo dediščinskih objektov. Predstavitve predavateljev so podale mnogo rešitev, idej znan- stvenih raziskav in možnosti novih rešitev uporabe konoplje, odprle pa tudi številna vprašanja. Eden izmed ključnih iden- tificiranih izzivov konference, ki se je izkazal kot skupen vsem predstavnikom različnih držav EU in Indije, industrije, znano- Alenka Mauko Pranjić, Primož Zorec, ShivaKumar Mani, Ildiko Merta, Dragica Marinič, Vilma Ducman, Tomaž Hozjan, Mateja Dovjak 1. MEDNARODNA KONFERENCA O INOVATIVNI UPORABI KONOPLJE V GRADBENIŠTVU Slika 1. Nagovor veleposlanice Indije, gospe Namrate S. Kumar. Gradbeni vestnik letnik 73 november 2024 245 Alenka Mauko Pranjić, Primož Zorec, ShivaKumar Mani, Ildiko Merta, Dragica Marinič, Vilma Ducman, Tomaž Hozjan, Mateja Dovjak 1. MEDNARODNA KONFERENCA O INOVATIVNI UPORABI KONOPLJE V GRADBENIŠTVU sti in izobraževanja, je bila nuja po spremembi zakonodaje na področju uporabe konopljinih gradbenih proizvodov. Trenut- no je namreč večina gradbenih proizvodov iz konoplje, kot je npr. konopljin izolativni beton, dana na trg z nacionalnimi tehničnimi soglasji (v Sloveniji s slovenskim tehničnim soglas- jem) ali evropskimi tehničnimi ocenami ali pa so dani na trg pomanjkljivo, saj so postopki za pridobivanje le-teh običajno dolgotrajni in dražji kot v primeru gradbenih proizvodov, za katere obstajajo standardne tehnične specifikacije (npr. har- monizirani standardi) za dajanje na trg. Ta korak je predvsem za manjša podjetja velik izziv. Kot prvi korak k rešitvi je bilo soglasno strinjanje vseh vpletenih, da se bolj aktivno vključijo v oblikovanje tehničnih specifikacij bodisi preko združenj pod- jetij bodisi preko obstoječih tehničnih odborov nacionalnih in evropskih institucij za standardizacijo, ki bodo omogočili pravilen in hitrejši prenos inovativnih trajnostnih proizvodov v gradbeni sektor. Konferenco so podprla tudi štiri slovenska podjetja: IGMAT, TERMIT, KO-SI in PharmaHemp. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacio- nalizacije SPIRIT pa je pri dobro obiskani okrogli mizi predsta- vila izzive in priložnosti uspešnih podjetij, ki proizvajajo krožne in trajnostne materiale v gradbeništvu (REM, d. o. o., M-Sora in Vaukan, d. o. o.). 3 VABLJENI PREDAVATELJI Raziskovalno-strokovni del konference je odprla gospa Elena Yaneva, soustanoviteljica in direktorica dunajskega startupa Hempstatic GmbH. Predstavila je podrobno analizo številnih primerov in znanstvenih dosežkov o izolacijskih materialih, ba- ziranih na kompozitih iz apna in konoplje, za zvočno izolacijo. Predavanje se je osredotočilo na njihov potencial pri reševanju izzivov, povezanih z odmevom v zaprtih prostorih in prenosom hrupa. Poseben poudarek je bil namenjen razvoju inovativnih zvočnih absorberjev, zasnovanih po štirih ključnih načelih kro- žnega oblikovanja: ponovna uporaba, popravilo, predelava in regeneracija. Ti materiali so brez plastike, netoksični in bioraz- gradljivi. Prav tako so združljivi s konvencionalnimi gradbeni- mi metodami, kar omogoča enostavno vključitev v obstoječe gradbene prakse, hkrati pa dosegajo 84-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi s tradicionalno poliuretansko izolacijo. Po- seben poudarek je bil namenjen življenjskemu ciklu materia- la, ki je zasnovan tako, da je izdelek popolnoma razgradljiv in na ta način zapira materialni tokokrog. Prof. dr. Ildiko Merta s Tehnične univerze na Dunaju, Fakultete za gradbeništvo in okoljsko inženirstvo je predstavila možnosti in izzive uporabe vlaken industrijske konoplje kot alternativ- ne vlaknaste armature v cementnih kompozitih, kot so beton ali malta. Prof. Merta se s svojo skupino zadnjih 15 let ukvar- ja z razvojem, karakterizacijo in optimizacijo visokozmogljivih kompozitov, ojačanih s konopljinimi vlakni, z večjo okoljsko trajnostjo, krožnim pristopom k načrtovanju in izboljšano za njihovo uporabo v različnih gradbenih konstrukcijah. Doseda- nji rezultati raziskav kažejo, da so konopljina vlakna dejansko Slika 2. Ožji organizacijski odbor IIHC 2024 in vabljeni pre- davatelji z gospo veleposlanico Indije, njeno ekscelenco Namrato S. Kumar. Slika 3. Udeleženci IIHC 2024. Slika 4. Vabljeno predavanje prof. dr. Ildike Merta (Tehnična univerza na Dunaju, Avstrija). Gradbeni vestnik letnik 73 november 2024 246 potencialna trajnostna zamenjava sintetičnih mikrovlaken v vlaknastih betonih glede na trdnost, trajnost in mikrostruktur- ne lastnosti kompozitov. Vendar pa je treba zaradi izzivov, po- vezanih s trajnostjo konopljinih vlaken kot biomateriala v alkal- nem okolju cementnih matric, te kompozite pazljivo načrtovati. Da bi zagotovili trajnost kompozita, je treba konopljina vlakna predhodno obdelati (impregnirati) ali pa modificirati cemen- tno matrico, da bi preprečili dolgoročno razgradnjo vlaken. Prof. Merta je za svoje izjemne raziskovalne dosežke na podro- čju bioloških in trajnostnih gradbenih materialov prejela več prestižnih nagrad v Avstriji, kot so Sustainability Award (2016), Award for Excellent Female Scientist (BAWAG PSK, 2013), Energy Globe Award (2019), i²c START Academy Award (2020) in Cluster Award (2024). Prof. dr. Michela Turrin s Tehnične univerze v Delftu na Nizo- zemskem je predstavila vlogo računalniškega modeliranja, na- črtovanja in odločanja pri gradnji z biološkimi materiali, vključ- no z uporabo različnih tehnologij aditivnega tiska z uporabo konoplje in gline. Njeno predavanje je bilo uvod v praktični del delavnice ReBuilt o gradnji s konopljo in analizi materialov. Dr. Thirumalini Selvarat z Univerze VIT v Indiji je drugi dan predstavila detektivsko delo razkrivanja receptur historičnih gradbenih materialov v Indiji, kjer so poleg konoplje uporab- ljali vse dele številnih rastlin in kako so ti povezani s tradicio- nalnimi znanji, npr. ajurvedsko medicino. Dr. Laetitia Marrot z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ERA Chair FRISSBE) je predstavila inovativno uporabo konoplje in drugih bioloških materialov za proizvodnjo visokokakovostnega biooglja, ki se lahko uporablja tudi za čiščenje zraka v stavbah in tako pri- speva k večjemu udobju in zdravju uporabnikov stavb. Zadnji vabljeni predavatelj konference, dr. Andrej Šmid, arhitekt, je poudaril pomen transformacije arhitektove miselnosti v pro- cesu uveljavljanja trajnostnih načel v projektiranje stavb ter prikazal praktične primere uporabe bioloških materialov pri gradnji v Sloveniji. 4 OSTALE PREDSTAVITVE Primož Mlačnik iz podjetja KO-SI, pomembnega slovenskega proizvajalca naravnih vlaken, ki jih večinoma uvažajo iz tujine, je predstavil uporabo kokosovih in konopljinih vlaken v raz- ličnih proizvodih. Poudaril je pomen povezovanja raziskav in industrije pri bioloških materialih v gradbeništvu. Konkretne inovacije vezanega lesa je predstavil gospod Samo Begič, in- ženir in izumitelj, lastnik treh evropskih patentov na področju vezanega lesa. Tradicionalna uporaba vezanega lesa se kljub odličnim strukturnim lastnostim v Sloveniji skoraj izgublja ozi- roma je marginalna. Dr. Gregor Vidmar iz ZAG-a je na kratko orisal izkušnje s proizvajalci bioloških materialov, ki zaradi za- konodajnih zahtev velikokrat obupajo pri dajanju na trg na- ravnih materialov, kot so slama, konopljini proizvodi in ostalo. Predstavil je zakonodajne zahteve za naravne izolacijske ma- teriale ter primerjal njihove lastnosti z izolacijskimi materiali, ki so že na trgu. Gospod Lenart Piano, arhitekt iz Slovenije, je predstavil svoje diplomsko delo načrtovanja trajnostne proi- zvodnje konoplje v Savinjski dolini. Dr. Alenka Mauko Pranjić je na kratko predstavila projekt Interreg srednja Evropa ReBu- ilt, katerega cilj je okrepiti krožno in digitalno gradbeništvo v srednji Evropi, tudi s pilotnim prikazom uporabe konopljinega betona kot izolativnega materiala, ki se bo izvedel v Dogošah v pilotni zgradbi podjetja NIGRAD. Prikazala je tudi nekaj dobrih primerov uporabe konoplje v gradbeništvu, od biopolimernih kompozitov do 3D-tiska s konopljo in biopolimeri. Vabljenemu predavanju drugi dan konference je sledila predstavitev Egena Hörnerja iz podjetja Lemix iz Nemčije, ki proizvaja inovativne glinene kompozitne plošče, ki lahko na- domeščajo bolj konvencionalne mavčne plošče za notranje pregrade in obloge. Dr. Davor Kvočka z Zavoda za gradbeni- štvo Slovenije je predstavil izzive ugotavljanja okoljskih vplivov konopljinih materialov. Konoplja v času svoje rasti aktivno veže ogljikov dioksid, vendar moramo pri vrednotenju biti pazljivi tudi na ostale kategorije vpliva (npr. uporaba gnojil), upoštevati pa moramo tudi končni del življenjske dobe, kjer zaradi razgrad- ljivosti pride do sproščanja ogljikovega dioksida. Gospa Boja- na Centrih iz slovenske podružnice Cewood Acoustic Panels je predstavila izolativne kompozite iz lesnih ostankov, po se- stavi podobne materialu, kot je izolativni konopljin beton, ki pa za razliko od njega ima osnovo v harmonizirani tehnični spe- cifikaciji, standardu za dajanje lesnih izolativnih kompozitnih materialov na trg. Arhitekturni vidik uporabe naravnih materi- alov je prikazal arhitekt Ira Zorko s projektom The Other Ho- use. Spomnil nas je na vidike tradicionalne gradnje, ki je znala razlikovati med notranjim prostorom človeka, človeškega te- lesa in njegovo okolico. Velika spodbuda je bila predstavitev belgijskega podjetja IsoHemp, ki proizvaja modularne zidake iz konopljinega betona za izolacijo in ki izvaža svoje proizvode tudi na Japonsko in v Avstralijo. Predstavitev je imel gospod Gaëtan Dujardin. Predstavnica mlajših raziskovalcev, diplo- mantka Hana Huth Lukšič s Fakultete za gradbeništvo in geo- dezijo Univerze v Ljubljani, je predstavila svojo raziskovalno na- logo o uporabi konopljinega betona, ki jo je deloma izvajala na inštitutu IGMAT, deloma na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Konferenco je zaključila dr. Mateja Golež z Zavoda za grad- beništvo Slovenije, ki deluje na prepoznavanju trajnostnih materialov v znanstvenem in umetniškem kontekstu novega evropskega Bauhausa. Udeležence je povabila tudi na otvoritev razstave Zrcaljenje celote v ZAG-ovo ulično galerijo Mitnica pred Naravoslovnotehniško fakulteto v Snežniški ulici v Ljubljani. 5 DELAVNICA PROJEKTA REBIRTH Glavni cilj projekta ReBuilt, financiranega s strani programa Interreg srednja Evropa, je okrepiti ter povezati krožno in di- gitalno gradbeništvo v srednji Evropi. Začetna analiza dobrih praks je pokazala, da so v celotnem območju različno razvite prakse uporabe naravnih materialov za krožno ter trajnostno gradbeništvo, vendar je konoplja kot gradbeni material, vsaj v obliki konopljinega betona, povsod prisotna. Skozi izobraževa- nje in krepitev sposobnosti v izobraževalnem programu ReBu- ilt, katerega del je bila tudi delavnica, ki je potekala na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, partnerji izobražujejo različne ciljne javnosti – od industrije, zlasti manjših in srednjih podjetij, inve- stitorjev, naročnikov, arhitektov in projektantov, do študentov in javnih uslužbencev – o zadnjih stanjih stroke na področju krožnega in digitalnega gradbeništva. Delavnica je vključevala praktični del priprave konopljinega betona, kjer so se udele- ženci lahko seznanili s tem, kakšen mora biti konopljin beton Alenka Mauko Pranjić, Primož Zorec, ShivaKumar Mani, Ildiko Merta, Dragica Marinič, Vilma Ducman, Tomaž Hozjan, Mateja Dovjak 1. MEDNARODNA KONFERENCA O INOVATIVNI UPORABI KONOPLJE V GRADBENIŠTVU Gradbeni vestnik letnik 73 november 2024 247 za izolacijo, do izkušenj pri analizi konopljinih in naravnih ma- terialov z rentgenskim računalniškim mikrotomografom ter do analize sposobnosti zajema CO2 v materialih z mineralno karbonatizacijo in 3D-tiska cementnih kompozitov. Delavnice se je udeležilo 24 udeležencev iz industrije, raziskovalnih insti- tucij in univerz. 6 OKROGLA MIZA SPIRIT Pomemben del konference je bila okrogla miza, ki jo je orga- nizirala Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje in- vesticij, podjetništva in internacionalizacije – SPIRIT, predvsem v smislu prikaza dobrih praks na področju krožnega in trajno- stnega gradbeništva. Proizvajalci naravnih materialov in ko- noplje so tako lahko iz prve roke slišali izkušnje podjetij REM, M-Sora in Vaukan o izzivih krožnih poslovnih modelov, od iz- polnjevanja zakonodajnih zahtev, npr. postopkov za pridobi- vanje okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo odpadkov, do nezaupanja na trgu do proizvodov iz sekundarnih surovin, tj. recikliranih odpadkov ali ponovno uporabljenega gradbenega materiala. Skupna tema vseh treh podjetij je bila, da je treba pridobiti zaupanje s kakovostnimi materiali na trgu glede na nameravano uporabo in konkurenčno ceno, šele nato prihaja ozaveščanje o okoljskih dobrobitih, ki jih proizvajalci izkazujejo tudi z okoljskimi deklaracijami proizvodov. 7 ZAKLJUČEK Prva mednarodna konferenca o inovativni uporabi konoplje v gradbeništvu ter novosti na področju okolju prijaznih ma- terialov za gradnjo, ki je potekala 13. in 14. novembra 2024, je združila strokovnjake, raziskovalce in študente iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Belgije in Indije. Dogodek je ponudil poglobljen vpogled v najnovejše trende in inovaci- je na področju uporabe konoplje kot gradbenega materiala ter poudaril potenciale za trajnostni razvoj v okviru prehoda na biokrožno gospodarstvo. Konferenca je omogočila izme- njavo znanja in izkušenj med udeleženci ter odprla razpra- vo o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uporaba naravnih gradbenih materialov za krožno ter trajnostno gradbeni- štvo. Poseben poudarek je bil namenjen tudi zakonodajnim spremembam, ki so potrebne za hitrejši prenos inovacij v prakso. Podpora slovenskih podjetij in predstavitev uspešnih praks v gradbeništvu je dodatno obogatila dogodek ter po- kazala na pomembnost sodelovanja med znanostjo, gospo- darstvom in izobraževanjem pri doseganju trajnostnih ciljev. Konferenca se je zaključila z optimističnim pogledom v pri- hodnost, kjer bo konoplja igrala pomembno vlogo pri razvo- ju zelenih tehnologij in trajnostnih gradbenih praks, kar bo prispevalo k bolj zdravim pogojem bivanja in dela v stavbah ter boljšemu odnosu do okolja. Slika 5. Delavnica projekta ReBirth (ZAG). Slika 6. Okrogla miza SPIRIT (Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacio- nalizacije SPIRIT). Avtorji poročila: Alenka Mauko Pranjić (ZAG), Primož Zorec (CoGreen, d. o. o.), ShivaKumar Mani (CoGreen, d. o. o.), Ildiko Merta (TU Wien), Dragica Marinič (ZAG), Vilma Ducman (ZAG), Tomaž Hozjan (UL FGG), Mateja Dovjak (UL FGG) Alenka Mauko Pranjić, Primož Zorec, ShivaKumar Mani, Ildiko Merta, Dragica Marinič, Vilma Ducman, Tomaž Hozjan, Mateja Dovjak 1. MEDNARODNA KONFERENCA O INOVATIVNI UPORABI KONOPLJE V GRADBENIŠTVU