r-"------------- \ Ljubljani, dne 10. januarja 1918. Leto XXXI štev. 2. v •r-—:...• " 5________-— " . Po shodu zaupnikov > S« L. S* Zaupniki S. L. S., ki so se 27, decembra 1917 zbrali v Ljubljani v izredno velikem številu iz vseh delov dežele, so bili enife misli v teh-le točkah: 1, S, L, S, živi in deluje naprej, — Bivši načelnik stranke dr, Šusteršič ni imel pravice Slovenske Ljudske Stranke raz-družiti; to pravico ima edino shod zaupnikov kake stranke, — Člani izvrševalne-ga edbora niso za to nakano nič vedeli, preden so prišli na sejo izvrševalnega odbora, bili so torej nepripravljeni presojati o lakem usodnem koraku in so glasovali za4o samo vsled zaupanja, ki so ga Imeli do bivšega načelnika stranke, — Vso krivdo za poskus razbitja S, L. S, nosi torej bivši načelnik, 2, Enih misli so bili vsi zaupniki, da je Kmečka stranka, ki jo hočejo osnovati, popolno nepotrebna: a) Ker je S. L, S, po svojem časopisju, po deželnem odboru, po državnih poslancih vse storila, kar more politična stranka storiti za kmečki ali kak drugi stan. b) Poleg tega se stanovska organizacija za kmetijstvo lepo razvija v kmetijski drožbi, v gospodarskih zadrugah, v kmeč-kib zvezah itd, c) Zato so zaupniki S. L. S. obsodili snovanje nove Kmečke stranke, ker bi ta delala razdor v veliki in močni S. L, S,, bi slabila njeno moč in s tem zlasti škodovala kmečkemu stanu, Vsi navzoči zaupniki S, L, S. so pritrdili navodilu škofovemu, da ostanimo vsi zvesti dosedanji Slovenski Ljudski Stranki, ki naj si izbere novo načelstvo in složno dela v korist vseh stanov, v blagor vsega slovenskega ljudstva. Novo načelstvo so zaüpniki na tem shodu izvolili in mu naročili, naj izdela nov opravilnik stranke zlasti po dogovoru z duhovni, ki so bili vedno glavna opora Slovenske Ljudske Stranke. S tem je shod zaupnikov pustil odprto pot za dogovore z vsemi, zlasti z duhovni, da se dobi trdna podlaga za složno in prijateljsko sodelovanje vseh stanov v Slovenski Ljudski Stranki, Upanje je torej opravičeno, da se bomo verni Slovenci v naši deželi radi oklenili modrih nasvetov našega škofa, da bomo v stranki skušali zboljšati, kar je bilo napačnega, da bomo po medsebojnih prijateljskih dogovorih prišli do podlage, na kateri bomo s pomlajenimi močmi mogli braniti dušne in gmotne koristi slovenskega naroda v naši deželi, obenem pa tudi v teh usodnih in važnih časih uspešno trudili se za blagor vseh Slovencev. Shod zaupnikov S, L, S, se je ta dem soglasno in z velikim navdušenjem izjavil za zahtevo Jugoslovanskega kluba v državnem zboru za jugoslovansko državo pod viado našega cesarja — S tem svojim sklepom je le pritrdil volji našega naroda, ki se je pojavljala zadnje тсчесе po vseh delih slovenske domovine, ker se je velika večina naših občin izrekla za izjavo Jugoslovanskega kluba. Uradnim izjavam naših občin se pridružujejo po raznih krajih tudi naše vrle žene in dekleta, ki morajo sedaj tudi v drugih ozirih nadomeščati doma očete, može in brate, ki se daleč od doma že toliko časa tako neustrašeno in pogumno vojskujejo za obrambo naše domovine. Kakor v vojski slovenski junaki ne z besedo, ampak s svojim delom, trp-. ljenjem, s svojo krvjo in svojo smrtjo dokazujejo neomadeževano zvestobo svojemu vladarju in Avstriji, tako mi doma delamo, se trudimo in stradamo, da. moremo dati, kar vojska potrebuje, zato pa imamo vsi pravico in sveto dolžnost zahtevati zase lepše narodne bodočnosti, zato zahtevamo samostojnost južnih Slovanov v Avstriji, ker le v zveznih narodnih državah bo Avstrija po vojski postala zopet velika in mogočna. Zaupniki S. L, S. so sc v polni meri pridružili tudi nagibom, ki so našega, škofa vodili, ko je sam z zastopniki raznih' naših političnih strank pritrdil izjavi Jugoslovanskega kluba. Tudi izjava zaupnikov. S. L. S, za deklaracijo s 30 maja leta 1917, naj bo kot odločen ugovor zoper naklep« onih izvenavstrijskih slovanskih krogov, ki -hočejo južne Slovane odcepiti od Avstrije, zato naj ves svet ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v avstrijski državi in pod žezlom naših vladarjev iz habsburške hiše; drugič kot odločen ugovor zoper velike krivice, ki so jih nam Slovencem že. storile in jih še vedno napovedujejo brez-ozirne vsenemške stranke; tretjič kot odločen ugovor proti na-silstvom, s katerimi tlačijo Madžari njim pridružene slovanske narode; četrtič smo prepričani, da zadovoljni južni Slovani bodo najbolj močna, verna in zvesta obramba zoper sovražnike avstrijske monarhije in habsburške vladarske hiše. To smo hoteli enkrat za vselej pribiti in pojasniti, da s to svojo izjavo mirne vesti lahko povsod nastopimo pred Bogom in cesarjem in da si ne pustimo svoje domovinske zvestobe prav od nikogar sum-, ničiti; zato ne potrebujemo nobenih ne tujih še manj pa domačih ovaduhov, ki so našemu narodu med vojsko po krivici tako neskončno obtežili njegov strašni križevi pot, Zaupniki S, L, S, so izrekli Jugoslovanskemu klubu in posebe našim poslancem, zbranim v tem klubu, svoje popolno zaupanje, zatrjujoč, da vz4rajamo v borbi za pravice naroda; obsodili pa so ostro dr. Šusteršiča in Jakliča, ki sta kar na svojo roko in brez vednosti in dovoljenja vodstva S. L, S. izstopila iz kluba in s tem kar sta mogla oslabila - njegovo moč, — 1« Dokler te velike napake ne popravita, ne more S. L. S. ž njima imeti nič skupnega. To so glavne točke, o katerih so razpravljali zaupniki S, L. S. Pokazalo se je, da so v vsem edini in da je ž njimi, kakor to kažejo izjave naših občin, velika večina slovenskega vernega ljudstva v naši de-teli. Poleg skrbi za vsakdanji kruh, ki so ležje od meseca do meseca, moramo se Iruditi v tem smislu za naše narodne pravice. Ako bomo edini in vztrajni, naše delo gotovo ne bo brez uspeha. Bankerot. Ruska vlada je zagrozila zaveznikom r bankrotom, če ji bodo delali težave, Kaj je pa bankrot? Kakor menjavci v Judovskem templju (ki jim je Kristus mize prevrnil), so imeli menjavci tudi še v srednjem veku mize za denar. Italijani so jih Imenovali banke. Če je kak menjavec slabo gospodaril in ni mogel več poravnati dolgov, so mu mizo razbili. To. se pravi po lašk"o bankarotta«. Pozneje so pa dejali o vsakem, ki je dogospodaril, da je napravil bankrot. Pravimo tudi: faliral je. prišel je na kant, v konkurz. Kar se pa primeri posamezniku, se la-hlo primeri (udi državi, če slabo ali nesrečno gospodari. Lahko zabrede v take dolgove, da jih ne more več plačati. Kaj ne; počne? Napovedati mora bankrot. To se pravi, javno mora povedati, da ni več v stanu odplačevati dolgov in da je prisiljena vsaj čez en del napraviti križ. Najbolj preprosto to izvrši, če ustavi obresti. Časih jih mora ustaviti samo za nekaj časa, časih jih zopet samo zniža. Vedno je neke vrste bankrot. Rusija je napravila silno veliko dolgov v tujini; jemala je na posodo na Francoskem, Angleškem in v Ameriki, Ker ji sedaj te države nagajajo in nečejo sklepati miru, si socialistična ruska vlada misli: .»Prav! Zavezniki so nam ta denar posodili za vojsko Mi smo se vojskovali in pre-lili več krvi kakor vsi drugi skupaj. Če Iščejo oni sedaj z vojsko le še svoje koristi v našo škodo, smo mi z zavezniki bot. Mi smo dali kri, oni naj pa nosijo denarna bremena. Križ čez dolgove! Mi ne bomo več plačevali obrestil« Kaj naravno je, da so se zavezniki te grožnje ustrašili. Toliko milijard (jih je vsaj 35) tudi Francozi in Angleži ne bi radi izgubili I Zato semtertja mencajo, da se ne bi z Rusijo popolnoma sprli. Niso za mir in so za mir. Če pustimo ruski bankrot, nam pa ta beseda vzbuja misli; kaj pa pri nas? ali se ni tudi pri nas bati kakega državnega bankrota? Pri nas je država večino denarja dobila od ljudstva in bankrot bi zadel ljudstvo, ne pa tujcev! Hud bankrot je bil v naši državi v napoleonskih vojskah 1. 1811. Tega leta 20. februarja je država rekla, da ne more več naprej. Zalo je znižala obrestovanje svojih dolgov na polovico, A še to, kar je plačevala, je plačevala v slabem denarju. 2i Država je bila namreč naredila v stiski preveč bankovcev, Bilo jih je zu 1 milijardo med ljudmi, to je za en tisoč milijonov goldinarjev, kar je bilo za tiste čase ogromna vsota. Ni pa bilo zanje zamstva, Zlata v državni blagajni ni bilo, zaupanja do države med ljudmi pa tudi ne. Tako so bankovci v vrednosti močno padli. Imeli so le še eno petinko prejšnje vrednosti. S takim denarjem je pa država plačevala svoje upnike. Če jV imel kdo terjati 1000 gld., mu je priznala država le polovico, to je, 500 gld., izplačala mu je pa v slabih bankovcih, tako da je dobil v resnici še od tega le eno petinko, to je 100 gld. svojega denarja. Za 1000 gld. — 100 gld.! Danes nismo kaj na boljšem, vendar ' se nam bankrota v taki obliki ni bati. Državnih dolgov je res sila. Kmalu jih bo do 70 milijard, če jih že ni. Samo za obresti bo treba nad 3 milijarde. Pred vojsko pa vsi državni dohodki skupaj niso znašali 3 milijarde. Tudi papirja je sila med ljudmi. Pred vojsko je bilo za 3 milijarde bankovcev v prometu, sedaj jih je že nad 17 milijard. Za vseh teh 17 milijard papirja je pa v avstro-ogrski banki samo en četrt milijarde zlata, vse vrednosti pr. za kako milijardo. Zato jc res strašno vprašanje, kako se bomo iz tega izmotal'' Dolgovi znašajo vsaj en četrt vsega luid-skega premoženja sploh, to je, vsega, kar ima v državi kako vrednost. Če bi vsakemu vzeli en četrt vsega, kar ima, pa liaj-brže še ne bi poravnali vseh dolgov. In kaj z bankovci? Mislimo si, da bi jih država takorekoč »preštempljala« kakor 1, 1811 in bi na vsakega namesto 100 K zapisala na primer 20 K. Ti imaš ravno 5000 K v bankovcih, ki ti jih je bil sosed posodil in mu jih sedaj misliš vrniti. V tem trenutku, ko država napove tak bankrot, se izpre-meni teh 5000 K v 1000 K. Sosedu pa moraš vrniti pravih 5000 K. Ti si potemtakem naenkrat izgubil 4000 K, tvoj sosed jih je pa dobil. Zakaj če bi bil sosed denar sam obdržal, bi se njemu bil zmaličil, sedaj se je pa tebi. Tu se vidi, kako neenako in nepravično tak bankrot zadene ljudi. Zato v našem času, ko ima tudi ljudstvo po svojih poslancih pri državi besedo, tak bankrot ni mogoč. Kar bo zadelo, bo moralo zadeti vse enakomerno. Enakomerno bo pa zadela vse, če bo zadelo najprej tiste, ki so v vojski obogateli. Med vojsko so vsi trpeli, eni na vojski, eni doma. Zato bi ne bilo prav, če bi enim vojska le nesla, drugim pa jemala. Najbolj prav bi se tako poravnalo, da bi nihče od vojske ne obogatel. Kar je komu vojska preveč dala, to naj bi šlo za vojna bremena. Kmetom se tega izvečine pač ni bati. Res so dobili mnogo denarja za živino in razne poljske pridelke, a ves ta denar se bo hudo umel, ko bo treba po vojski spet riäpölniti hlev, napraviti nova-' vozila in vše 'poljsko orodje, 'pognojiti zo^ pet z umetnimi gnojili travnike itd. Tu bi država zastonj iskala kakih velikanskih dobičkov. Treba bo marveč pogledati tja, kamor so se kupičili milijoni in milijoni. Šele. potem, ko bo država zasegla velikanske vojne dobičke, bo smela naložiti davke takorekoč na ljudsko pridnost, na to, kar si ljudstvo pridobiva s opštenim in težkim delom. Le taka rešitev strašnega ! vprašanja bo pravična in le tako bo no goče-zmagati strašna vojna bremena. Obenem bi pa ob taki rešitvi milijonarji izgubili veselje za novo vojsko. Saj je navsezadnje vojsko povzročil vendarle samo pohlep! Mažari zopet na dehi. Med vojsko so se Mažari že popol noma ločili od Avstrije in se postavili na las'ne noge. To živo čutimo v Avstriji vsi posebno glede živil. Večinoma vse žito, ki se prideluje na Ogrskem in žito iz Rumu-nije se melje na Mažarskem. Tam ostanejo otrobi, ki z njimi krmijo in pitajo prešice, tam ostane tudi moka, ki se polom dogovora v majhnih množinah pošilja tudi v našo državno polovico. Že iz tega gospodarskega razloga imajo naši državni poslanci jugoslovanskega kluba prav, da se bojujejo proti premoči Mažarov nad vso Avstrijo, ker je nemogoče v državi gospo darske potrebščine na oba dela države pravično razdeljevati. _ Toda Mažari niso s tem zadovoljni, da nam režejo vsakdanji kruh, sedanjo stisko države hočejo izrabiti v to, da uresničijo svojo davno željo po lastni, neodvisni armadi. Ministrski presednik We-kerle snuje v ta namen novo vladno stranko, ki bo zahtevala med drugim od kralja tudi 3ieodviGno ma'arsko armado. Ako bi jim cesar lega ne dovolil, bo Wekerle odstopi! in prišla bo na krmilo še bolj ma-žarska, nasilna stranka. Kakor je videti, hočejo biti Mažari proti koncu vojske pripravljeni za vsak slučaj. — Vse to pa kaže, da treba Avstrijo napraviti za zvezno državo, kjer bodo samostojni narodi v neodvisnih državnih skupinah v skupni državni zvezi nemoteno delali za svoje blagostanje in za obs'anek in napredek velike Avstrije. Mirovna pogajarafa. Dne 3. januarja so_ se zopcl zbrali za upniki Rusije in osrednjih držav, da nadaljujejo svoja posvetovanja o miru. Dobili so zopet nova navodila na pot. Na Nemškem je zboroval odsek državnih poslancev, ki se je večinoma izjavil za mir na označeni podlagi, da vsak ostane pri svojem in da vsak nosi svoje stroške. Vse-nemci na Pruskem vpijejo seveda zoper tak mir, ker stf še vedno mnenja, da bo Nemec dobil cel svet pod svojo pelo. Tudi naš zunanji minister se je posvetoval z raznimi državniki in s cesarjem preden je zopet odšel v Brest Litovsk. — Češki in drugi državni poslanci delajo na to, da se kmalu skliče seja državnega zbora, kjer hočejo zastopniki, raznih narodov povedati svoje misli glede pogojev za mir. Na ruski strani so se sedaj pogajanjem za mir pridružili tudi zastopniki Ukrajincev, ki so tudi za mir, ki pa ne priznajo, da bi boljševiki imeli pravico v njih imenu sklepati mir. Naši so jih povabili in se bodo tudi z njimi pogajali. ir K tem posvetom glede miru so, ka-• ka* znano, Rusi povabili tudi nam sovražne države. Kaj te ukrenejo na to povabilo, do sedaj še ni znano. Najbrže da zaradi miroljubnih strank v svojih krajih izjavijo, da so sicer za mir, toda za trajen mir, ki je »ogoč le potem, če ga zmagovalec narekuje premagancu. — Francozi hočejo imeti nazaj Alzacijo in Loreno, Lahom je ententa veliko obljubila, seveda se tudi Angleži ne vojskujejo samo iz ljubezni do malih narodov. Zato pa je težko pripraviti se za sklepanje miru. Ko so se 4. januarja pričela na novo pogajanja v Brestu Litovskem, so ruski poslanci zahtevali, da se pogajanja iz Bresta Litovskega prelože v Stockholm in da morajo od Nemcev zasedene do sedaj ruske pokrajine nemški vojaki zapustiti takoj, ne Da čakati z oboroženo silo v teh kraiih, kako bodo glasovali glede svoje politične bodočnosti. — Nemški kancler je o ter» poročal glavnemu odseku državnega zbora in deja', da je naročil nemškemu zastopniku, da odkloni premestitev posvetovanj, ker so zveze s Stockholmom nezanesljive in ker bi ententa lahko motila dogovore; ravno tako Nemčija ne odstrani vojaštva iz zasedenih pokrajin, dokler se mir ne sklene. — Upajmo, da se ta nespo-raaumljenja odstranijo in da vendar saj z RusJ pridemo do zaželjenega miru, 4. in 5, januarja so se odposlanci Avstrije in Nemčije posvetovali z odposlanci Ukrajinci o podlagah glede miru, — Glede razgovorov z boljševiki še ni nobenih važnejših poročil; to pa stoji, da ker so naši odposlanci prišli v Brest Litovsk, so naznanili ruski odposlanci, da tudi pridejo, med njimi tudi Trocki, in upajo, da se glede kraja za posvetovanje že najde prava pot do sporazumljenja. — Sploh so pa naši edposlanci tega mnenja: Ovir za sklep miru z Rusi bo še veliko, ker sovražne države nujskajo, kar morejo proti posebnemu miru, vendar pa so v ruski armadi take razmere, da končno vendar le pridejo z Resi do posebnega miru. Ženska na mirovnem posvetu. Med zastopniki, ki jih je poslala k mirovnemu pogajanju v Brest-Litovsk, je tudi Rusinja A, Bizenko, ki pripada skrajnemu levemu krilu socialnih rcvolucijonarjev, Bila je baje tudi že v sibirskem pregnanstvu, Boljševiško odposlanstvo ima tudi to posebnost, da je med njimi skoraj polovica Židov, Židje so seveda dobri mešetarji; sedaj imajo priliko, da se merijo z diplomati svetovnega slovesa. Svetovna vojska. Italijansko bojišče. Naše uradno poročilo 2. januarja. Na visoki planoti Asiago, na Monte Tomba in pri spodnjem delu Piave so se razvili boji s topovi. Našo posadko na nasipu pri Zensonu smo 26. dec. umaknili na vzhodni breg Piave, Sovražnik, ki je zapazil izpraznitev šele 31. dec., je ta prostor neprestano obstreljeval s topovi in minami. ravnati stroške vsled škode, Ako se najbolj kričeče krivice ne popravijo, ni mogoče misliti na trajen mir. Angleška je do zadnjega v družbi z zavezniki podpirala rusko demokracijo. Ako pa sedanji vladarji na Ruskem brez ozira na svoje zaveznike ravnajo, nimajo ti nobenega sredstva, da bi zabranili nesrečo, v katero s tem dere Rusija, — Angleži in njih zavezniki so prepričani, da je samostojna Poljska, ki naj obsega vse poljsko ozemlje, za stalnost zahodne Evrope neobhodno potrebna. Razdrobitev Avstrije ni cilj, ki bi ga Angleška zasledovala v tej vojski, pač pa morajo avstrijski narodi dobiti ravo samostojnost. — Tudi zahteve Italijanov, ki hočejo vse Lahe imeti združene, se morajo izpolniti. Isto velja za Rumunijo. Ako se uresničijo te opravičene zahteve, bo Avstrija sila, ki bo pospeševala mir in svobodo Evrope, dočim je sedaj le orodje obsodbe vrednega pruskega vojaškega nasilja. Angleška ne ugovarja, če se vzdrži Turčija s Carigradom kot glavnim mestem, vendar mora biti vsem zagotovljena prosta pot iz Črnega morja skozi Dardanele v Nadvojvoda Eugen in Boroevič poročata cesarju o vojski. Pregled po svetu. Vojni poročevalci so mnenja, da Lahi sedaj pripravljajo v zvezi s Francozi, ki so jim prišli na pomoč, nove napade proti našim četam, kar so v gorah ob obeh straneh Brente že pričeli. Švicarski listi pišejo: Če se do spomladi ne napravi mir, moramo računati z zadnjo in največjo odlogbo. Avstrijr. in Nemčija bosta zbrali vse svoje vojne sile na zahodnih bojiščih. Od Yperna do Benetk se bodo bili siloviti boji, pri katerih pa Amerikancev še ne bo zraven. Vojni cilji Angleške, Angleški ministrski predsednik je po dogovoru z raznimi političnimi strankami podal izjavo, v kateri so začrtani cilji, ki jih hoče Angleška doseči s sedanjo vojsko, — Preden se zamorejo pričeti pogajanja, morajo osrednje sile spoznati resnični položaj. Prvo, kar Angleška zahteva, je svobodna Belgija, plačati je treba stroške za poškodbo po mednarodnem pravu. Potem treba zopet obnoviti Srbijo, Črno-goro, izprazniti zasedeno ozemlje na Francoskem, na Laškem in Rumunskem in po- Sredozemsko morje; Arabija, Armenija, Mezopotamija, Sirija in Palestina pa imajo. pravico, da se jim priznajo njih narodne posebnosti. — Glede nemških kolonij naj odloča posebna konferenca, ki naj se ozira na želje in korist domačinov. Popraviti se mora kršeno mednarodno pravo in mirovni posvet ne bo smel pozabiti angleških mornarjev, Glede oddaje suroVin je jasno, da bodo prijateljske države imele prednost, Angleška se vojskuje za trajen mir, zato pa treba izpolniti tri pogoje, 1. Zagotoviti se mora, da se pogodbe ne morejo kršiti; 2. dogovori glede ozemlja se morajo naslanjati na pravico samoodločbe ali pa na soglasje vlad; 3. po mednarodnem dogovoru treba omejiti bremena za vojsko in zmanjšati s tem nevarnost vojske .,, Tako govori Anglež. Njegova beseda je kakor beseda zmagovalca. Ker pa sedaj še ni, gotovo misli, da zanj še pride ta čas. Nemčija misli, da je ona zmagovalka, zato se ne bo sprijaznila s temi angleškimi zahtevami, najmanj z ono, da bo Angleška Francijo podpirala, da se ji vrne Alzacija in Lorena. Vse kaže, ako se zahteve ne ublaže, da tudi leta 19U. šo nc do splošnega miru. Izjava Francoske za zmago. Francoski minister-predsednik je na vprašanje, kaj je njegov vojni namen, odgovoril: Moj namen ie vojsko pospešiti, armado podpirali in vse zanjo storiti, da se bori in niga; to so moji načrti za zmago. — 2 izjave posnemamo, da tudi v franco-i.iii vladnih krogih ni nobenega smisla za bližnji mir. Morda je pa v besedah le večji pogum, kakor pa v dejanju. Vojno poročilo. 6. jan. Na vzhodu mir. — Pri Asiago v gorovju Monte Asolone, Monte Tomba in Montello so bili precej hudi topniški boji. — Na francoskem bojišču so Francozi v Šampanji napadali, a so bili odbiti, pri Bezonvo so Nemci vdrli v sovražne jarke in odvedli precej ujetnikov in strojnih pušk. T edenske novice. Srebrni zaslužni križec s krono na . hrabrostne svetinje je prejel župan Гг. л Tršar na Vrhniki. Na Vrhniki se je vršil velik ljudski cd. Navzočih je bilo do 600 volilcev iz .•rimskega sodnega okraja. Na tem shodu •ta poročala državna poslanca Gostinčar n dr. Lovro Pogačnik. — Sprejel se je p'-cd'.og. da zbrani volilci odobravajo vse tk!ex Hioda zaupnikov z dne 27. decembra \C>\1, da obsojajo one, ki so poskušali razbiti S. L. S. in sejati seme razdora v našem narodu z raznimi kmečkimi in meščanskimi strankami; izrekli so tudi po-ilancu dr. Šusteršiču nezaupanje, ker je izstopil iz jugoslovanskega kluba. — Popolna edinost in veliko navdušenje je vladalo na shodu, V Trnovem na Notranjskem je bil na novega leta dar. krasen shod S. L. S. Velika društvena dvorana je bila vse premajhna za tisočere množice, ki so prišle ■iz vseh občin reške doline kakor tudi skoro iz vseh s Pivke. Zborovali smo večinoma pred dvorano. Poročal je državni poslanec dr. Lovro Pogačnik o delu v državnem zboru in o jugoslovanski izjavi. Zborovalci so soglasno izrekli popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba. Zavedni Notranjcl so pokazali, s kakim zanimanjem se oklepajo velike misli naše jugoslovanske države pod našim cesarjem. Zlata maša. Č. g. Jenko Štefan, konz. svetovalec in vikar v Podgrajah pri Ilirski Bistrici, je obhajal petdesetletnico mašni-štva. G. Štefan službuje v Podgrajah že 43 let, je zelo goreč duhovnik, mladeniško ž:vahen in ima čudovit, naravnost izreden spomin. On zna za rojstno leto in dan vseh duhovnov ljubljanske in tržaške škofije in seveda tudi vseh ljudi, ki so takrat živeli v onem kraju, kjer je bil v službi, G. Štefanu ob 501etnici mašništva iskrene čestitke! Podeljene so župnije: Sela pri Kamniku g. Ivanu Tomažiču, kaplanu v Cerkljah, Draga župnemu upravitelju g. Ant. Žni-4» daršiču. Lom g. Fr. Govekarju, župniku v Št. Vidu pri Vipavi, Zima — mraz. V petek, 4. jan., zjutraj je nastal v Ljubljani nenadoma tako hud mraz, da na ulici skoro ni dalo dihati. Mrazomer je kazal deloma do 20 stopinj. Še popoldne, ko je vendar posevalo solnce, je bila stalna temperatura 10 stopinj pod ničlo. Ljudje pa tako malo ali pa nič kuriva, zraven pa prazne želodce. Huda je ta! Tatvina. Nedavno je bilo ukradenega trgovki Katarini Cozut v Trstu za 3000 K mila. Sploh se pritožujejo, da vojna obrt; tatvina, posebno cvete zlasti v Trstu. Celo izkaznice za živila si znajo uzmoviči pri-svujiti v tem, ko ljudje čakajo na krompir, kruh in drugo. Vojaške novice. Naši letalci nad Padovo, Dne 29. decembra 1917 so napadli naši letalci z bombami mesta Padovo, Treviso in Montebel-luno, V Padovi je nastala panika in zmešnjava. Mrtvih je bilo 13 oseb. ranjenih 60. Na ruski fronti počiva. Naše vojaštvo jp večinoma odšlo v zimska zavetja in taborišča po vaseh za fronto, kjer je vsaj zavarovano pred mrazom. Na glavni črti so večinoma samo straže. Brez dela pa tudi v zaledju niso, ker imajo vedno večje vojaške vaje. Ruske čete so, kakor pripovedujejo, že popolnoma zagladile strelske postojanke, tako sigurno računajo na mir. Furlanija — cerkvena država. S tem klicem so stopili na dan razreševalci rimskega vprašanja. Predlog je vreden vpo--števanja, zlasti ker ga je sprožil mož, ki ni katoličan, namreč prof. Reinke, član gosposke zbornice v Nemčiji. Tako-le je pisal v listu «Leipziger Tagebl.« dne 15. novembra: »Od naše strani se mora priznati, : da se je duhovni glavar naših katoliških ! someščanov nahajal med to vojsko v žalostnem položaju. Katoliški svet se nikdar ni odpovedal misli, da bi mogel papeža | pozdraviti kot v resnici neodvisnega vla- i darja svetne države, kar je umevno, ker ! bi bilo tako stališče njegovemu dostojanstvu primerno . ..« Omenjeni profesor tudi pravi, da ni mislili več na obnovljenje rimske cerkvene države; »toda Furlanija bi bila za to primerna. Od dveh strani jo obkoljujejo avstrijske meje; Avstrija je pa danes najzvestejša hči Cerkve, ker se je Francija svojemu nekdanjemu stališču vsled framasonskega sovraštva do nje — izneverila. Težko je misliti, da bi se papež in kardinalski zbor odpovedal grobo vom apostolov in po 20001elnem delovanju posvečenim krajem; ali..,« Kako velikanske zaloge jestvin, mu-nicije in raznega blaga so prišle v roke naši prodirajoči armadi v Benečiji, kaže naslednji opis. Vse široke ceste in pota od Soče do Tilmenla, vsa furlanska ravan je bila dobesedno posuta z orožjem, munici-jo, obleko, puškami, strelivom, vozili, s tehničnim orodjem, z živili, konservami, steklenicami, nahrbtniki, pelerinami, čeladami, perilom, čevlji itd, — Koliko zaloge je imela italijanska armada, priča skladišče »Unione mililare« v Vidmu, kjer so Italijani ob begu sežgali 22.000 me-terskih stotov riža, 80.000 meterskih stotov sladkorja in 30.000 meterskih stotov čokolade. Vse to je bilo v enem samem ogromnem skladišču! — Zaloge bencina, smodnika, municije so naše čete zajele skoro vse nedotaknjene; le municijsko skladišče v S. Giovanni di Manzano je zletelo v zrak. V Čedadu samem so zajele 3000 meterskih stotov smodnika. V Vidmu, Čedadu, Krminu, Tržiču, Červinjanu, S, Daniele, V. Vittorio, Socile, Codroipo in drugih krajih so se naši polastili skladišč obleke, zimskega perila, volnenih srajc, čevljev iz ameriških tvornic, blaga v nepregledni množini. Dalje so uplenili stotine vagonov najfinejšega oljčnega olja, masti, moke, koruze, zelenjadnih konserv, sira, kave itd. — V centralnem zbirališču Beiowe in II. soške armade so naši doslej našteli nad 3000 topov najrazličnejših kalibrov, 1 milijon 200.000 granat in šrapne-lov, nad 50.000 meterskih stotov smodni-j ka in 30 tisoč strojnic. Število zaplenjenih i pušk, minometalcev, ročnih granat in tor-! pedov se doslej še niti približno oceniti ne 1 more. Če ni pretirano. Poročnik K. Bernal opisuje množino zalog, ki so jih popustili bežeči Italijani, tako-le: Ceste okrog Co-droipa, ki so široke po 6 metrov, so bile v daljavi 2 3 ur gosto posejane z ital, lopovi vseh kalibrov, z bolniškimi, tovornimi in drugimi vozovi. Po cestah so ležale vreče, polne pšenične in koruzne moke, riža, makaronov in dr. V nekem skladišču, dobro uro za italijanskimi črtami, so gazili ljudje do kolen po zrnati kavi, ki je bila tam nagromadena. — Vina so zaplenile naše zavezniške čete v Italiji okrog 6 milijonov hektolitrov. Pravijo, d;i so šle te zaloge večinoma v N e m č i j o. mm novice. V Tržiču je bilo lela 1917 rojenih 58. mrličev 96, porok 9. V vojski je dosedaj umrlo 45 mož in mladeničev. Iz Novega kota poročajo, da za potrebščine poklicani slabo in krivično skr-be. Tako je dobila nemška šola meseca oktobra 30 litrov petroleja, slovenska pa nič. • Porotna sodišča so po v.irih letih zopet pričela poslovati. Zvišana voznina. Uprava južne železnice bo zvišala s 15. januarjem 1918 pristojbine za osebni promet za 50?«. — Na avstrijskih železnicah bodo vpeljali četrti razred. Morsko ožino Bospor bodo premostili blizu Carigrada. Načrti so že izgotovljeni. Most, ki bo vezal Evropo z Azijo, bo ve-like važnosti za osebni in trgovski promcf. V Sv. deželo bomo prišli potem docela po suhem. Št, 622,204. Poslano prejel in izročil. Janko Šiška, Za v vojski pohabljene, .Vojska seka in kolje brez usmiljenja. Žrtve njene so silne in neštete. Ali moremo mi, ki smo doma na varnem in mirnem, biti njim nasproti brezbrižni? Ne! Mrtvim stavimo spomenike. Ali bomo pa pri tem živih čisto pozabili?! Mrtvim slava in večni pokoj, a živim — pomoč! Ravno ti siromaki, ki so izgubili v krvavem metežu oči, roke ali noge, posluh, pamet... in bodo nosili te sledove .vojske do svoje smrti, so vredni našega najglobljega sočutja, a potrebni tudi dejanske pomoči. Seveda je dolžna skrbeti zanje država, za katero so se žrtvovali. Država bo tudi svoj del storila; a država vendar nima — živega srca. Zato so se poleg državne oskrbe in v stiku z njo stvorile pri vseh narodih organizacije (društva, odbori, naprave), ki so prevzele nalogo, za svoje rojake-invalide skrbeti in jim breme življenja, ki jim ostane itak dovolj ležko, kar najbolj mogoče olajšati. Ali naj samo mi Slovenci svojih nesrečnih rojakov pozabimo? Del našega naroda so, branilci našega domovja, udje našega telesa, kri naše krvi. Kako bi jih mogli mi, ki smo zdravi in celih udov, gledati v njih bedi, pa jim ne pomagati, kolikor moremo? \z tega vzroka se je — dovolj pozno — sestavil slovenski odbor za preskrbo invalidov, ki ima svoj glavni sedež v Ljubljani, a želi, da se mu slični odbori pridružijo po v:.oh slovenskih.pokrajinah. Naloga tega odbora je jasna in bo njegove namene odobraval in z veseljem pozdravil vsak človeško in krščansko čuteč Slovenec. Odbor se torej obrača do vseh rojakov in apelira na njih človekoljubnost, rodoljubnost in krščanstvo: Pomagajte ubogim žrtvam vojske, našim rojakom-invalidom kar največ mogoče, da bodo mogli ložje prenašati svojo nemilo usodo! Vsak zdrav človek naj bi čutil v sebi dolžnost, prispevati svoj del k oskrbi in preskrbi teh betežnikov, ki jih je zadela kruta usoda. Hvaležnost za to, da smo sami živi in zdravi, naj nas priganja k temu! Prosimo zanje m a t e r i j a I n e in m o r a 1 n e pomoči. Materijalne, Ako hočemo invalidom pomagati k boljšemu življenju, potrebujemo predvsem denarnih sredstev. Odbor ne misli odvzemati državi njenih obveznosti do invalidov; skrbel bo le, da bodo invalidi prišli vselej do svojih pravic, ki jih smejo zahtevati od države. A v mnogih slučajih bo državna pomoč nezadostna. Ako se hoče invalidom pomagati, je po-,treba znatnih vsot. Odbor se obrača zlasti do onih, ki so bolje založeni, in še posebe do onih, ki jim je bila gmotna sreča v vojni mila, da se izkažejo s primerno podporo žrtvam iste vojne. Darovi naj se pošiljajo »Dobrodelni pisarni« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35. Invalidom pa se ne pomaga samo z denarno podporo, ampak tudi in zlasti s tem, da se jim preskrbi primerno delo in s 1 u ž b a. In v tem oziru apelira odbor na vsake vrste delodajalce in gospodarje, da naj blagohotno sprejmejo invalide v delo in službe s primernim plačilom. Odbor pa prosi občinstvo, naj uBoge invalide tudi moralno podpira s tern, da je do njih sočutno in prijazno, da jih tolaži, pa tudi osrčuje in bodri. Mnogi invalidi so potrti in malosrčni, kar zopet slabo nazaj vpliva na njih duševno in telesno življenje. Takim je treba tolažbe in bodrila, posebno še bodrila k veselju za delo. Brezdelnost, lenoba je največji sovražnik invalidov, je njih moralna poguba. Delo daje veselje do življenja. Zato naj se vsi invalidi navajajo k temu, pa naj se jim tudi daje priložnost, da dobe svojim zmožnostim primerno delo. Najprej se mora vsak i z v e ž b a t i v kakem poklicu, k čemur je večkrat treba nekoliko ali še precej moralne sile, in potem naj tisti poklic res izvršuje. Poleg brezdelnosti so invalidje izpostavljeni tudi drugim moralnim nevarnostim, med katerimi je v prvi vrsti pijančevanje. Slavno občinstvo se nujno prosi, da naj ne bo preradodarno s to vrsto tolažbe, ki jim utegne biti pogubna. Odbor se je obrnil tudi do deželnega šolskega sveta, naj se po šolah opozore otroci, da ne bodo ubogih pohabljencev zaničevali in žalili, marveč jim zaradi velikih žrtev, prinesenih domovini, skazovali primerno spoštovanje. Odbor se trdno nadeja, da bo naša javnost imela in pokazala popolno ume-vanje velike in lepe naloge, ki je nam vsem s tem dana, in bo po svojih najboljših močeh podpirala to človekoljubno, rodoljubno in bogoljubno započetje. Gospodarski in tržni pregled. Če bo mir sklenjen, bomo morali žito le iz Rusije dobiti, kolikor ga ne bomo doma pridelali za svoje potrebe. Vožnja iz Amerike je postala tako draga, da bi pri nas mogli le največji bogatini kupiti ame-rikansko pšenico. Pred vojsko je bilo treba plačati za 1000 kg iz Njujorka v London 7 mark. V prvem vojnem letu je poskočila cena na 30 mark, v drugem na 60, v tretjem na 150 mark, zdaj velja 300 mark. Angleška vlada plača ladjam, katere je re-kvirirala le 40 mark za 1000 kg. Švica je kupila veliko pšenice v Argentiniji. Morska vožnja je veljala do Čete, pristanišča na Francoskem, po sedanji veljavi nemške marke 616 50 M. Prevoz 100 kg pšenice iz Argentinije bi torej veljal 90 K naše veljave. Pred vojsko je bilo treba plačati za to vožnjo le 1 K 50 v, do 2 K. Ladij manjka; cene prevoza so vedno višje. Zdaj vozijo skoraj samo krušno žito, Turščica in oves imata v Ameriki precej nizko ceno, ker ga ni mogoče spraviti v Evropo, 100 kg ovsa velja v Ameriki 19 M za 100 kg, pšenica še enkrat toliko. — Če ladja srečno pripelje svoj tovor v Evropo, zasluži z eno vožnjo skoro več, kakor je pred voj- sko nova ladja stala. Kljub veliki nevarnosti se nevtralne laoje vendar podajajo \ nevarnost. Za enkrat bo treba le z Rusijo poskusiti, ki bo prva žitna dežela na svetu, če uredi svoie gospodarstvo. Dokler ne bodo tam urejene razmere, ni misliti na poseb-: no žitno kupčijo. Toda pozneje bodo imeli več žita na prodaj, kakor bomo t.u z Nemci vkupaj potrebovali. Za enkrat bi se pa Rusi prav radi znebili več tisoč vagonov raznih tropin, s katerimi ne vedo kaj početi, Prešičev imajo tam malo, za drugo živino jim pa krme ne manjka. Kmete in tovarnarje po celi Avstriji je začelo skrbeti, kako bo z delum, če se sklene mir z Rusijo, Ruski ujetaiki so se navadili dela in se skazali za prav dobre in zanesljive delavce. Nekatera večja posestva in mnoge tovarne morajo vse delo ustaviti, če jim vzemo ruske ujetnike. Pri naših kmetih so se Rusi tudi prav dobro sponesli. Marsikateri gospodar pravi, da še nikdar ni imel tacega hlapca. Če se mir sklene, bodo šli vsi ujetniki prccej domov. Naši ujetniki bodo res prišli nazaj, toda ni jih toliko in še ti bodo morali zopet k vojakom, dokler bo vojska trpela. Vrjet-no pa je, da bodo starejše letnike spustili domov, če se vrnejo naši ujetniki iz Rusije. Premišljevati nam tega ni posebno treba. Dozdaj smo še. vse lahko prestali, gotovo se bo dalo tudi to prenesti. Pri nas je zdaj za mesta in deželo najvažnejše vprašanje, kje se bo dobila mast za zabelo. Večina prešičev je že oddanih. Kljub velikemu pomanjkanju krme je bilo število lepih prešičev še primerno veliko. Toda mesta so vendar malo dobila- Zdaj so se vsuii meščani in delavci na deželo za prešičem. Obidejo zadnjo gorsko vas, plačajo vsako ceno. Železničarji so dobili nekaj podpore, uradniki zvišane plače in tako si hoče vsak preskrbeti potrebno mast, brez katere ni mogoče shajati. Plačujejo strašne cene. 8 do 10 K so plačali nekateri za 1 kg žive teže, za špeh 20 do 30 K za 1 kg. To je oderušivo najhujše vrste. V. Gradcu je vlada že določila, da se plača lahko za 1 kg žive teže 7 K. — Na kmetih je veliko revežev, delavcev, učiteljev in druzih potrebnih, ki ne morejo dobiti masti. Kmeti, ki so svoje prešiče prodali, iščejo že zdaj dobre mladiče, ker zgodnji so za prihodnjo zimo najboljši. — Bolj kakor žita, bo primanjkovalo letos masti. . Amerikanci poročajo, da so pridelali le malo bombaža, le nekaj nad 10 milijonov bal po 200 kg se je pridelalo po celem svetu. V. dobrih letinah ga je bilo do 15 milijonov bal. Cena bombažu gre kvišku. — Ovčjo volno so v Avstraliji, Južni Afriki in Argentiniji Angleži skoro vso pokupili. Zdaj se jezijo Amerikanci nad temi kra-marskimi Angleži, ki so jim dobiček prevzeli. Kakor se kaže, bomo obleko tudi po vojski zelo drago plačevali, Na Dunaju so živila zelo draga. Pesa se prodaja 1 stot za 40 do 60 K. Za božične praznike je dala vojaška uprava Dunajčanom 20.000 kg srbskega mesa od prešičev po 7 K 1 kg, toda nobeden ga ni dobil več kakor 2 kg. Prišlo je precej prekajenega mesa iz Hrvaške % kg P° 13 K. — Družba žen in gospodinj Rohö, v kateri imajo judinje prvo besedo, preskrbuje svojim članicam prav oceni jajca in gosi. Vzela je v najem ne-aj veleposestev na Poljskem, na mnogih krajih ima svoje prekupce in tako pomaga svojim članicam. Na tri tedne da 12 jajc za 4 K. Vlada jim gre povsod na roko. Zadnji viha. na Japonskem je uničil čez 8000 ladij in čolnov. Tudi to bo povzročilo še večje pomanjkanje ladjinega prostora. — Mi bomo morali svoje gospodarstvo tako povzdigniti, da bonjo imeli doma zadosti živeža. * * * Trgovina z lesom na Kranjskem je zopet odprta s tem, da je Kranjska izločena iz ožjega vojnega ozemlja. Za nakup in promet z mizarskim stavbenim lesom zato ni treba več posebnega dovoljenja od c. in kr. vojaškega oddelka za nabavo lesa Za promet po železnici veljajo seveda vsakratne omejitve za sicer prosto blago. Ker s tem odpadejo težkoče v promeiu z rezanim in stavbenim lesom, si bodo obrtniki zopet mogli zagotoviti les po maksimalnih cenah brez običajnih doplačil za posebne stroške. Obrtna šola za invalide v Ljubljani. Dne 10. januarja t. 1. se otvori v Ljubljani popolno organizirana obrtna invalidska šola, ki jo je ustanovilo ministrstvo za javna dela v sporazumu in s podporo vojaške višje oblasti Vodstvo novega zavoda je ministrstvo poverilo ravnatelju c. kr. državne obrtne šole. Ker so poslopja državne obrtne šole večinoma še v vojaški porabi, je poveljstvo soške armade postavilo tri posebne barake za invalidsko šolo. Te lične in primerno opremljene zgradbe stoje pred poslopjem državne obrtne šole in obsegajo prostore za upravo, za delav-niški in za teoretični pouk. Invalidska šola ima namen, vojakom, ki se vračajo bolni ali poškodovani v domovino, nuditi priliko, da se temeljilo in vsestransko izobrazijo in da spopolnijo in razširijo svoje znanje ali pa da se izvež-bajo v svojem nekdanjem poklicu in se celo posvetijo novemu poklicu; strokovna izobrazba se jim nudi v najintenzivnejši izmeri in povsem individualno, tako da si pribore v kratkem času boljše in tudi nove pogoje za zaslužek. Pouk na invalidski šoli bo obsegal najprej one predmete, ki so zastopani v učnem načrtu drž. obrtne šole; ti so: 1. stavbni obrti (zidarski, tesarski in kamnoseški obrt); 2. mehanično-tehnični obrti (kovaški, ključavničarski, strugarski, mehanični obrti); 3. elektrotehniko; 4. stavbno in pohištveno mizarstvo in lesno stru-garstvo; 5. lesno in kameno kiparstvo, modeliranje in pozlačevanje; 6. splošno izobraževalne predmete, kakor slovenski in nemški jezik, računstvo, kalkulacija, pisanje, osobito z levo roko. Izmed obrtov, ki se običajno ne poučujejo na državni obrtni šoli, pridejo v pvštev: knjigoveški obrt, krojaštvo, čevljarstvo in pletarstvo. Vsled mnogih težkoč, ki se pojavljajo še vedno pri nabavi orodja in materijala in pri dobavi učnih moči, se dne 10. januarja otvorijo le naslednji oddelki: tečaj za mehanično tehnične obrte, osobito za ključavničarstvo, oddelek za stavbno in po-61 hištveno mizarstvo in strugarstvo, za lesno in kameno kiparstvo in splošno izobraževalni tečaji. Ostali oddelki pridejo pozneje na vrsto. V invalidsko šolo se sprejemajo prvič invalidi, ki se nahajajo še po vojaških zdraviliščih, ortopedičnih zavodih, kope-ljih itd., ki stoje torej pred superarbitra-cijo. Takim invalidom se je za sprejem oglasiti pri neposrednem poveljniku, ki potem primerno ukrene, da pride invalid v šolo. Umeje se, da dobi za čas svojega šolanja popolno vojaško preskrbo. V šolo pa vstopijo, lahko tudi taki invalidi, ki so že odpuščeni od vojakov in superarbitri-rani. Dotičui invalidi se morajo zglasiti pri svojem županstvu ali pri okrajnem glavarstvu in prinesti s seboj svoje vojaške izkaze. Župan oziroma glavar sporoči priglasitev c. kr. deželni komisiji za preskrbo vračajočih s^ bojnikov v Ljubljani, ki potem izposluje pri vojaškem poveljništvu, da invalida reaktivirajo, to je posta- ,o zopet v vojaški stan, seveda le za toliko časa, dokler traja šolanje. Vpoklicani in- , validi dobe med obiskovanjem šole ravno tako popolno vojaško oskrbo, obdrže pa poleg tega tudi vse svoje invalidske pri- j stojbine, kakor invalidsko penzijo, ranje-niško aH osebno doklado iid. Končno bodi še omenjeno, da daje vsa potrebna pojasnila glede uredbe invalidske šole in glede sprejema vanjo ravnateljstvo dr::;\vne obrtne šole v Ljubljani. Slike In črtice z bojišč. Na sveti dan — slabo. Dragi Domoljub ! Minili so zopet božični prazniki. Pisec teh vrstic je žc tretji Božič slavil rojstvo Gospodovo na bojišču. Letos smo za praznike dobili »štruco«, čaj, prepečenec in nekoliko sardin. Z vinom so se pa slabo odrezali: 10 dni smo čakali na pol litra. Na sveti dan smo imeli pa zelo slabo, Dobili smo spet krinke na obraze proti dušljivim plinom. Zvečer smo jo pa tolkli proti mestu T. Mesto je lepo, samo Pepinovi napisi se mi ne depadejo. Na sv. Štefana dan smo se postili ob eni ] konservi brez žlic in vilic . ,. Nekaj iz zapisnika ... 14 dni smo prišli prepozno, pa bi bili dobili še dobre grozde in sadja. Paberkovali smo pa vseeno po vinogradih, kjer raste tudi koruza, žito, krompir .., Vinograde so že obrezali do 1. grudna; puščajo po 5—6 očes, na sparonih pa 7, 8 do 10 očes. Okoli nas je bil že sneg 6. oktobra. Pri nas smo ga pa dobili 18. decembra. Prejšnji dan je bilo oblačno, a mirno. Tukajšnji civilisti so pa pripravljali drevo za oranje snega, četudi smo se jim posmeho-vali. Drugi dan (18. dec.) je bilo pa res 18 cm snega. Z Bogom dragi »Domoljub« in dragi bralci! — Ant, Zore. Kakor Tobija — svojemu sinu. Ob odhodnici v vojaško službo piše vojak A, B. svojemu bratu: Dragi bral! Sprejmi mnogo srčnih pozdravov. Namenil sem se, d" Ti napišem danes nekaj več vr- stic za na pot v vojaško službo. Mislil sem, da pridem na dopust in že nem se veselil, da se še enkrat vidiva, pa so mi ga ravno pred nosom zaprli. Bodi Bogu potoženo! Sedaj boš moral ostaviti svoj rojstni dom in kraj; šel boš po svetu in prišel med razne ljudi in narode — dobre in slabe. Na to moraš posebno paziti, kakšni tovariši so poleg Tebe, in ali jim smeš zaupati ali ne. Kamorkoli že prideš, se zavedaj, da klije v Tebi slovenska kri. Bodi zvest sveti katoliški Cerkvi in njenim naukom, ki si jih prejemal doma od očeta in matere, v šoli in v cerkvi. Bodi pazljiv, trden in čuječ, da ne pride kdo, ki bi Ti vzel mir vesti in srca. Mirna vest in lahko srce sta najdražja zaklada na svetu. Ogiblji se posebno vsake priložnosti v nečistost. Bojuj se zoper to strast z vsemi močmi. Ta boj je hud in težak, pa premaga se z božjo pomočjo, Skrbi, da bo tvoje življenje Bogu dopadljivo, čisto in neomadeževano, in vesel boš še na svoje stare dni, da si mladost pošteno preživel, Pošten in dober človek ima veljavo pred Bogom in ljudmi. Vam pa, dragi starši — oče in mati, priporočam brata in sebe v molitev, da naju bo Bog, če je njegova volja, zopet pripeljal v Vaše naročje. Žalovati ne smete preveč za nama. Zatekajmo se k Bogu in iščimo pri njem tolažbe in tako bomo srečno prepotovali lo solzno dolino in prišli do svojega cilja: večnega -'ivljenja in veselja. Z Bogom! Srčno Vas vse lepo pozdravim Vas Anion, Sjpcmmi na zimo v hiibili. Kmalu bo leio, kar sem se iz Zgor. Avstrijskega odpeljal v visoke tirolske gore, ki niso nikoli brez snega. Zase in za strojnico smo vsekali v skalo malo dolbino. Tu v leseni baraki sem prečul marsikatero večerno mrzlo urico. Sovražnik nam ni delal preveč preglavice, ker ima tudi slabe postojanke; pač pa smo se morali boriti z ogromnim snegom. Odkar sem prišel tu gori, nisem naredil koraka po zemlji. Če sem šel proti dolini po hrano in drva, sem si privezal na čevlje nekako krošnjo; ako bi tega ne bil imel, bi se pogrezal do pasu v sneg. Koliko skrbi so nam naprav-ljali plazovi in silovita burja. Odkar smo tukaj, nismo jedli kave, da bi bila kubana na sludcnčnici, marveč smo si vedno topili sneg. Najbolj neprijetno je bilo, kadar se nam je žica utrgala, po kateri se prevažajo vsakovrstno potrebščine. Hrane smo imeli vedno za nekaj dni naprej, ali česar smo se najbolj veselili, lega ni bilo — namreč prijatelja «Domoljuba«. Vsak popoldne proti večeru je naš poveljnik stopil k brzoja vu in prašal, če pride pošta. Ako je bil odgovor povoljen, je bilo vse pokonci. Го kar je prišlo s pošto, nam je bila edina j tolažba. To bi nas morali videli, kako je bilo vse veselo, ko je nas obiskal »Domoljub«, ali dopisnica, ali zabojČek. Meseci so minili. V deželo je prišla vesela pomlad, mi pa smo še vedno tičali v teh sneženih luknjah. Bilo je ravno 28. maja. Krasen pogled v dolino: Drevje v zelenju, ptičice so pevale Mariji na čast, meni so se pa zbudile Žel]C ( po domovini... Ves lepi čas je zamujen, Drugi dan pride ukaz, da gre naš oddelek strojnih pušk v dolino utrdit nove postojanke! Tega smo bili vsi veseli. Še bolj pa smo bili srečni, ko smo videli pred seboj lepo cvetje in poslušali ptičje petje. — Vizjak Jožef, Žibert Matija Spomini na zimo v Tirolah. Ljubi starši! Sprejmite srčen pozdrav, ki ga Vam pošiljam in bolnišnice v zlati Pragi. S >emi vrsticami Vam hočem popisati, kaj 6e mi je bilo pripetilo, da so me pripeljali s tirolske fronte. Najprej Vam moram povedati, da sta me prav Marija in pa moj pa f ron s v. Jožef obvarovala, da me nI mrzli sneg zamcdcl in pokopal za vselej v visokih Tirolah. Da, ljubi starši, kaj takega nisem §c doživel. Nac jc bilo osem mož skupaj, ki smo imeli svojo taboriSče. 16. decembra je začelo sila snežiti; mislili smo, da bo vse doli padlo; tako jc kadilo s snegom, da smo ga komaj sproti odmetavali od vrat. Do večera smo imeli dovolj opraviti z njim. Ko se jc naredila noč smo rekli: tega je že dovolj. Ker smo bili vsi izmučeni in trudni smo hoteli malo počivati. Vrata dobro zapremo. Potem smo nekoliko zakurili, a se je začelo silno kaditi. Nato rečem, odpri eden vrata. Poskušali smo, a ni šlo. Vrata se ne ganejo. Nato vprašamo »komandanta«, kaj hočemo storiti. Dobimo ukaz, naj vrata razbijemo. Ko se (o zgodi, s strahom zagledamo, da je snega do vrha.'Nato zakriči naš korporal: »Hitro sneg predreti, da dobimo kaj zraka, meni je že slabo.« In res se je že zleknil po tleh. Urno se za-sučemo, češ, fantje hitro, če ne nas bo vseh konec tukaj. Delamo kar se da, več kot pol ure, pa nismo prišli še do zraka. Omaga že drugi, zatem tretji in četrti; vsi so ležali na tleh. Ostali smo za delo še trije. Vrtali smo pa čisto majhno luknjo, toliko da se je s težavo skoznjo -plazil človek. Pri delu smo se vrstili in vrtali vsak nekaj časa. Minila je ura, na še nismo prišli, do zraka. Slednjič sem ostal za delo sam, a tudi meni jc začelo nekaj stiskati srce; tema se mi je jela delati pred očmi, zato spregovorim poslednjemu, ki je bil £e po-pokoncu: »Dragi, tudi jaz ne morem nič več, ako še ti omagaš, poleni smo rešeni trpljenja za vselej.« Ta poslednji je bil še najbolj pri moči. Nestrpno sem čakal. Slednjič ves vesei zakliče: »Sem že predrl do zraka.« No in potem ko smo začeli srkati vase sveži zrak smo spet polagoma k sebi prišli. Kadilo je pa tako s snegom, da je luknjo precej zopet za-medlo. Korporal nam zapove, da smo morali iti vsake pol ure luknjo odkopavat in snažit. Vrstili smo se vso noč do zjutraj. Ves dan smo čakali rešitve, a od nikoder nobene pomoči. Hodili smo kričat za pomoč, toda rešitve le ni bilo. Ostati smo morali v pasti še naslednjo noč, ki nam je pa prinesla še drugo nevarnost, tako da nam res na rešitev ni bilo več misliti. Sneg je namreč pritiskal s svojo težo na streho našega brlo- ga, tramovje je začelo pokati, in tako smo čakali vso tisto noč in drugi dan do desete ure, pripravljeni na vse, tudi na smrt. Ob desetih gre še naš »komandant« poskušat in poskusi zadnje sredstvo. Skopl.je se gori na vrh in začne kričali na pomaganje. Zazdi se mu, da sliši glasove. In glej! Res prideta dva moža od našega voja, ki sta povedala, da nas že dolgo iščejo. Nato jih je prišlo več, ki so nas rešili iz sneženega groba. Pogled na okolico nas je očaral. Nismo se zavedali, kje da srno, kajti po-pred je bilo naše stanovanje v dolini, zdaj je pa bilo naneslo toliko snega na naše stanovanje, da je bila vsa dolina zasuta. Ko so nas Italijani zagledali, in videli, kako se iz snega kol,jemo, so nas začeli v slovenskem jeziku pozdravljati: »Dobro jutro! Dobro jutro!« j Ko so nas rešitelji spravili do voja, j so nam dali jesti, da smo zopet k sebi prišli, zakaj bili smo jako izstradani in onemogli. Še listi dan so pa nas začeli prsti na nogah boleti. »Moram pa vendar pogledati, kaj je, da me tako peče in boli,« si mislim. Sezu.jem si črevlje; a groza! Vsi prsti na nogah so črni! Odnesli so me na obvezovališče, kjer me je zdravnik odločil za bolnišnico. Zdaj ležim v Pragi na Češkem; pa premišljam, koliko hudega sem že prestal. Pa, hvala Bogu in Mariji, da sem še pri življenju ostal, ko sem bil že precl dvakrat ranjen, zdaj pa v veliki nevarnosti. Spoznam, da se nisem zastonj priporočal Mariji v varstvo, zakaj le pod njenim varstvom sem vse to prenesel in še pri življenju ostal. Ja:-i£! Cimjperm.ia. Brez očeta in Liiatere, Dne 23. marca sem se odpeljal z g. vojnim kuratom na italijansko bojišče; g. kurat je šel spovedovat vojake-Dalmatin-ce. Hrvatje so naju z velikim veseljem pozdravljali. G. kurata so poznali namreč še od lanskega leta. Skoro vsak dan jih je bilo po tristo za spoved. Stanovanje sva dobila v neki kmetiški hiši. Civilisti so bili pač še doma. Pri tej hiši sta bili dve družini; ena je bila iz Kanala, namreč p e-tero otrok brez očeta in mate-r e odpeljal ju je Italijan. Najmlajši teh peterih je bil Poldek, Ta dveletni deček se mi je tako smilil, ker je vedno jokal in klical ateja. Žveli so silno slabo. Imeli so vsak dan samo nekaj krompirčkov. Bili so tudi sicer sami sebi pripuščeni. Mali Poldek se me je tako privadil, da bi bil kar z menoj šel pa samo zato, ker sem mu dal vsak dan polovico svoje menaže. Vzdihnll sem večkrat: Bog se nas usmili že vsaj zaradi nedolžnih otrok! Dne 15. aprila sva se vrnila na zeleno Štajersko. Prisrčno pozdravim vse čitatelje »Domoljuba« in vse moje rojake Žirovce kakor tudi žirov-ske duhovnike. — Janko Filipič. Ljubezen do sovražnikov. Ranjen bavarski domobranec je opisal tale dogodek iz svojega vojnega življenja: »Komaj se je zdanilo, se je že navalil naš bataljon na najbližji oddelek sovražnikovega kritja. Kakih 100 m proč nas je obsula toča francoskih krogel. Tudi mene je zadelo svinčeno zrn-ce, da sem padel močno ranjen. Zdaj so napadli Francozi; med njimi je bilo veliko s e n e g a 1 s k i h črncev, ki so napadali z divjim tuljenjem. Nemški ogenj jih je dostojno sprejel, da so se zmešani vrnili v svoje postojanke. Veliko jih je obležalo. Tesno poleg mene, ki sem se zatajil in ležal kakor mrtev, da bi se ne izdal, je padel neki francoski korporal, ki mu je kri vrela iz prs in rdečila uniformo. S pojemajočim glasom me zakliče: »»Tovariš, strašno sem žejen; kako bi ti bil hvaležen za požirek vode.«« Govoril je prav dobro po nemško. Obrnil sem so in segel z neranjeno desnico po vojni posodici; pomolim jo sovražniku. Slastno posrka vse, kar je bilo notri, nato mi jo vrne z neznansko hvaležnim pogledom rekoč: »Hvala ti, nemški tovariš, f'socKrat hvala. Zdaj mi je lažje; Г ti naj povrne!« Nekaj minut nato pridni visok senegalski črnec čez bo-, jišče. Ko zagleda mene, nemškega vojaka, se zakadi z, nasajenim bajonetom proti meni, da bi me pokončal. Zatis-nem oči in priporočim svojo revno ■ dušo Bogu. Ranjeni francoski korporal I opazi namero divjega vojaka, pa zakri-I i':i, kar mu je grlo dalo, nad črncem nekaj francoskih besedi. Za trenutek divjak obstane, potem se pa zasmehljivo zarezi ter zopet nastavi bodalo, di* bi mi ga zasadil. »»Kanalja!«« sikne zdaj proti njemu francoski korporal; dva strela in z groznim krikom se zvali Senegalec vznak na tla. Francoz je ustrelil lastnega vojaka z revolverjem. »»Črna kanalja te je hotela pokončati, ko si vendar ranjen in brez moči; četudi sem kot vojak tvoj sovražnik, a tega nisem mogel dopustiti, da bi te ta človek tako sramotno in zavratno končal«« — tako mi je nato govoril francoski korporal. Zjokal sem se veselja in ganjenosti ter se toplo zahvalil svojemu plemenitemu rešitelju. Izvedel sem pozneje, da je bil katoliški duhovnik. Kako se imamo... Vojak Matija K. iz Ihana je pisal pred časom svojim staršem in sestri: Dragi mi domači! Najprej prav lepo pozdravim očeta in mamo in Tebe, preljuba sestra. Zadnjič sem Ti obljubil, da Ti v kratkem kaj več pišem; seveda .ni bilo v kratkem, ampak po' dolgem. Naj bo torej zdaj nekoliko več. Najprej povem, da mi Rusi doslej še niso kože načeli, sem še zdrav,' kakor riba na suhem (ne v vodi). Imam se tako, kakor drugi hočejo. Ako človeku ni vse po volji, si pa mora misliti, da mu je. Menažiramo tako, kalcov Amerikanci —- nobel; kadar Ti najboljše spiš, imam jaz največ posla; kadar se pa Ti najbolj pridno sučoš po polju, takrat pa jaz zasanjam o domovini in o bodočih, morda boljših časih. Tako-le se vse zasuče! Kolikokrat smo tam v Ihanu bdeli ponepotrebnem, zdaj pa moramo. Ne-katerikrat smo si brusili pete na telovadbi zdaj jih pa po robati zemlji. Prej so nam doneli na uho zvoki orlovske godbe: zdaj nam pa muzicirajo topovi, strojne puške in zrakoplovi. No, včasih se pa le še oglasi kak liripav gramofon ali razklepetana harmonika in to še celo spredaj v bojni črti. Včasih nam pa zagodejo neprijetno pesem še drugi sovražniki, ki z njimi ni prav lahko delo: uši. Tega sovražnika pobijem vsak dan par dvaj-seteric. Pa tudi bolhe krepko napadajo. Če omenim še miši in podgane, ki jim posebno diši naš komis, sem omenil skoraj vse sovražnike. Prosite doma, da bi bilo že skoraj konec te muzike; potem si bomo z domačimi žganci želodčke mazali. Če bo pa naše truplo v tuji zemlji trohnelo, se nas pa usmilita Bog in Marija! Dobro, da me ne vidiš, in da me euješ samo na papirju, drugače bi se me ustrašila, tak sem. — Na dopust bi rad prišel, da bi se očedil na duši in telesu, da bi opravil svojo versko dolžnost. No, pa saj težkih nimam, hvaliti se pa tudi ne smem, kajti tukaj se morajo posvetne stvari na strani pustiti. Rad bi Vam pomagal pšenico sejati, drva in steljo napravljati, pa žalibog ni mogoče. Pozdravim še enkrat mater, očejfa, sosede in znance in Tebe. Z Bogom! rkfpk 1шУ1 gppg чмек рЖЈј Smrt Matijca Nezgode. Spisal S. S. Pri sv. Roku je pozvonilo, »Koga gredo neki spet obhajat? Mislila sem, da ni zdaj v fari nobenega bolnika več.« In je začela šteti na prste mlada Smukovka, »Kdo je že bolj star? Matevžekovka je že čez osemdeset, pa ne verjamem, da je že tako pri koncu.« »Ni ni; saj je bila včeraj pri nas še zdrava in ko je šla proti večeru v Kote, jo je še precej krepko mahala po cesti. Matevžekovka že ni,« pripomnila je Sedlarica. In Smukovka je štela dalje; »Stari Šimen je že tudi precej star, pa ta ni bolan. Primčevka tudi ne; kdo bi neki bil?« «Le brž, le brž v cerkev! Ali že veste, koga gredo obhajat? Matijca Nezgodo izpod Vrhov. Danes zjutraj ob polu sedmih je prišel povedat v župnišče Jožetov France, pa se je malo vstavil pri nas in pravil,« hitela je na vso sapo štacunarica. In šle so ženice v cerkev. Par minut pozneje se je prikazal iz cerkve že priletni župnik. V roki je držal sv. popotnico; pred njim je stopal cerkovnik. V eni roki je nosil belo culico in svetilko, v drugi zvonček in je zvonil. Za njima je šlo nekaj vaških ženic, par deklet in kopica otrok. Pri zadnji hiši so se vsi .vstavili, pokleknili so in župnik jim je dal blagoslov. Potem so se pa polagoma razšli, vsak na svoj dom. Bilo je istega dne, ko je prišel Jožetov France povedat, da je Matijec Nezgoda na smrt bolan. Čez dva dni nato pa je Matijec umrl. « * * Nihče ni vedel, kako bolezen je imel Matijec Nezgoda. Prišlo je vse nenadoma, da še zdravnika niso poklicali. Zvečer onega dne je legel Matijec v posteljo in je tožil, da ga boli glava. Stara mati Matij-čeva — starišev Matijec Nezgoda ni imel več — se ni dosti zmenila za njegovo bolezen, Čemu tudi? Kolikokrat ga je že glava bolela, pa se je prespal in bilo je zopet vse dobro. Toda drugi dan ni Matijec vstal in tretji dan tudi ne, Poklicat je šla mati Vrbečko, staro ženico, ki je nadome-stovala v okolici zdravnika in ki je zdravila ljudi s svojimi čudodelnimi rožami in koreninicami. Ta je potolažila mater Ma-tijčevo, da ni bolezen nič nevarna in dala ji je cel šop suhih rož in je rekla, da mora Matijcu kuhati čaj. Vzela je mati rože m obdarovala Vrbečko z maslom, jajci in s suho slanino. No, vse rože niso pomagalo Matijcu nič in bilo mu je od dne do dne slabše. Nazadnje mu je bilo tako hudo, da je poslala mati po duhovnika. Proti večeru istega dne, ko je prišel župnik sv. Roka s sv. popotnico, se je bolezen obrnila na bolje. Drugi dan pa se je spet poslabšala in proti jutru je Matijec umrl. Prišel je mrtvaški ogleda Boštjanov Tone in zmajal z glavo: »Kaj čudna bolezen je bila to; nič ne vem, kaj mu je pravzaprav bilo. Zvečer so se zbirali sosedje po stari slovenski navadi pri mrliču, da pomolijo za dušo rajnega in da ostanejo pri njem do jutra. Posedli so po klopeh in stari Bolte-tovec je začel moliti naprej žalostni del rožnega venca, in drugi so mu odgovarjali. Ko so odmolili, začeli so se pogovarjati o tem in onem, Boltetovec je pravil zgodbe in pravljice in vsi so ga zvesto poslušali. Pogovor je nanesel tudi na mrliča Matijca. »Čudno zares,« opomnil je Kožarjev Miha, »da je fant lako hitro umrl,« »Hi, hi, nič ni čudnega, da je umrl,« oglasil se je iz kota pri peči berač Dulhar-jev Martinek. »Prav nič ni čudnega, hi, hi.« »Kaj ti veš, ali je čudno, ali ne, šleva ti zgubljena! Kaj pa se tako hihitaš? Menda si se ga že spet kje navlekel, ti malha strgana ti!« hudoval se ie Miha, »Pa vendar vem, da ni nič čudnega,« rekel je berač in napravil zelo resen obraz in pomežiknil z levim očesom. »Zakaj tako praviš,« vpraševale so ga dekleta, »Ali morda kaj veš?« »Vem, vem, pa ne povem,« odvrnil je Martinek zvito in zopet pomežiknil z očesom, »Bežite, bcžtte, kaj ga vprašujete! Nalagal vas bo, saj veste, da ga ni drugega, kakor dolg jezik,« zatrjeval je Miha. ^ »O ti preklicani dedec,« razhudil se je Martmek, »Samo nalašč pravi tako, fa-lot, pa se on laže, da še sam ne ve, kako!« »Le ne prepira, le ne pfepira,« začel je miriti Boltetovec. »Ti, Martinek, če res kaj veš, povej, pa se ti ni treba samo ust rti!« • »Nak, nalašč ne povem, ker pravi Miha, da laženi! Naj le on pove, jaz ne pevem, za zlomka ne!« odvrnil je jezno Martinek----— Pogledal je skozi okno, premotril v hipu vso družbo in stopi! v sobo. Sedel je k peči poleg Mehletovega pastirja. Velik in širok je bil Poberajev Janez. Obraz mu je bil porastel s kratko črno brado, na fclavi je imel staro vojaško čcpico, na nogah pa škornje z visokimi golenicami. »Ali ne boš šel pokropit mrliča, saj si vendar krščanski človek,« opomnil je Kožarjev Miha, ko jc videl, da oni ni šel pokropit Matijca. Poberajev ga je hudo pogledal, pa je vendarle šel. Pokropil ga jc in precej sedel nazaj na klop. »Še enega očenaša ni zmolil za dušo ranjkega,« pošepetala jt štacunarica Prim» čevi Lizi, svoji sosedi na desni. »Janez te je slišal, štacunarica, le poglej, kako jezno gleda sem!' In res! Poberajev je stisnil ustnice, temno pogledal izpod košatih obrvi štacu-narico, rekel pa ni nič. »Glejte, glejte Martinka, kako se čmerno drži,« začel je zbadati berača Kožarjev Miha. »No, Martinek, daj, razkrij nam svojo skrivnost, vsi smo tako radovedni, veš. Saj vendar nobeden nc ve, za kako boleznijo je umrl Matijec.« »Hi, hi, saj ti ne bom povedal, ne. Ampak šc enkrat pravim: smrt Matijca Nezgode ni prav nič čudnega,« rekel je berač in bistro pogledal Poberaje1 ega. Ta ga je začudeno pogledal in pre-bledel. Vstal je, pomignil z očmi Martin-ku in tiho odšel. Precej za njim jc šel iz sobe berač. »Ti, Martinek, ali mi poveš, kaj si hotel reči z onimi besedami?« začel jc Poberajev, ko sta bila sama zunaj, Eli, kaj bi govorila! Ti veš to vse najbolje,« odvrne Martinek in pomežikne. »Kaj? Ti veš, da sem jaz ..,« »Vem, vem. Ležal sem v Brezju pod košatim drevesom in dremal. Pa pridela po poti mimo vidva, Matijec in ti. Oni je začel mirno: ,Saj veš, Janez, rad te imam, ampak tu ti ne morem pomagati. Bolteto-va Nežika ima mene rada, in tudi njen oče nima nič proti najini združitvi.' Ti si mu pa rekel: ,Nič ne bo iz tega, fant! Kar pri miru jo pusti, veš. Na kaj se pa ženiš? Ali morda na tisto raztrgano bajto, he?' ,Na kakšno bajto, Janez? Povem ti prav po pravici, pa rcci, kar hočeš: Toliko premoženja imamo še vedno, kot ti, in Nežika bo moja, veš, moja!' ,Na, pa jo imej! zaklical si divje, potegnil iz žepa šilo in ga udaril po glavi. Matijec je padel na tla, ti si pa zbežal. Ampak povem ti, Janez, Matijec je bil vrl človek. Nič te ni naznanil sodniji in tudi nobenemu drugemu ni povedal, da si ga udaril in da si ti kriv njegove bolezni, za katero je revež moral umreti. Sreča zate, da se rana ni skoraj { nič poznala, sreča pravim!« je dejal Martinek. »Tu imaš par desetič za žganje, pa glej, da ne poveš nikomur do jutra, da sem jaz kriv Matijčeve smrti; do jutra bodi tiho, pravim, potem pa povej, komur hočeš«. »Že dobro, že dobro, 'Janez, Kar brez skrbi bodi,« začel je prijazno berač in ti- Sčal v pesti desetice. »Ali misliš kam pobegniti?« >'To tebe prav nič ne briga,« rekel je Poberajev in izginil v noč ,,. Martinek je šei nazaj v !ašo, sedel za peč in bil tiho tudi na vsa zabavljanja Kožarjevega Mihe. Ko so zapeli prvi petelini v vasi in naznanjali ljudem, da se bliža jutro, razšli so se vaščani vsak na svoj dom. Tudi berač Dulharjev Martinek je vzel svojo malho in je šel, A * * Od onega večera ni videl nihče več Poberajevega Janeza. Berač Martinek ni dolgo nosil svoje skrivnosti s seboj. Kmalu so zvedeli ljudje o vzroku Matijčeve smrt:. Stvar je prišla пе ušesa tudi sodniji in orožniki so zasledovali Poberajevega, toda dobili ga niso. — Izginil je najbrže v Ameriko, kjer dela pokoro za svoje grehe. ! HarpafsM ubežnik Karpati — sinje ve gore, a vse s krvjo oblite; kaj tam zgodilo se je vs. vsled vojske strahovite!': Ko vojska naša tja je šla vesel slovo jemal sem; je mati, žena plakala, ko jaz roko podal sem. Se strašna bitka bila je, v potokih tekla kri je; Petro vska vas pokrila jo junake vse — stotnije. I^a ravnem polju za vasjo je grdo klanje bilo; več tisoč Rusov je prišlo, mi šteli smo stolnijo. Ko naokrog oziram se že skoro padli vsi so; le peščica ostala je, ki ranjeni še niso. Zdaj bežal bi, a kani, ker,že stoje ob strani Rusi. Le urno z nami tukaj-le! v obraz Moskal zabrusi. Bridkosti poka. mi srce, a ni se moč rešiti; naprej nas celo noč drve ne dajo nam počiti. Gonili so nas mesec dni a malo jesti dali; le bili so nas s hajkami in grdo nas psovali. Osvelo jim obljubil sem, če bo jo moč spolniti. Ne vem, kako? A rekel sem, da moram zadostiti. Tam sredi gozda temnega stojita dve baraki; na vsakih vratih Rusa dva, a v njih mi — siromaki. Oh, dosti sem se jaz potil na delu ruske tlake; in dosti tudi solz prelil, da b' bile cele mlake. ■ Ubežal bodem proč od njih tia v gozdnate Karpate. Bom skril se v hišah slamnatih in prosil jesti — brate f« Kar sem namenil, sem storil, ubežal iz barake, in daleč, daleč sem se skril; nobeden me ne stakne. Tam sredi gozda temnega svoj dom zdaj sam si stešein; če treba vraga črnega — jaz vsakega nakiešem. Tu orel kroži nad menoj v višini siloviti, je hiša blizu pod menoj, kjer jesti je dobiti. Oj temni gozd in ve gore, le dobro me zakrite, da mc sovragi ne vlove; le skrbno me branite! Nikdo ne ve, kje dom je moj, kje moje je imetje; le ena duša ve z menoj, kje moje je zavetje. Kje dom je -noj, kje moj je kraj? Oh, tebe se spominjam. АГ bom te videl še kedaj, zalo solze prelivam. Ko Bog bi dal, da še enkrat bi domovino videl, lako si mislim, da takrat bi srečo rajsko vžival. Pa kaj bi plakal, tugoval, kaj bi solze prelival? Saj kmalu morda bodem spal v gomili in počival! Tako ubežnik govori in pesmico si sklada; leži v zeleni hatici in smrt predse poklatla. A kai bi smrti Prerano še! Ni treba še umreti! Mi trideseto leto je; se dolgo smem živeti! Karpati me zakrivajte in skrbno me branite; iri topii dnevi letni še domov me pripeljite! Tu v robslvu človek ni vesti, in ni vesel ubežnik-nikdar bi pesmi tu ne pel, čeravno bil bi pesnik! Spisal Iv. Mohar, na begu iz Rusije. Мтчтч®. Črv aa prstu. Vzemi nveže jajce, od-tolci previdno vršiček, toliko da bo prostora za prst, vtakni prst v odprtino, ovij okoli prsta pergamentni papir in obveži vse skupaj. Vsakih 24 ur premenjaj jajce. Izvleklo bo bolečine in gnoj, ne da bi bilo treba rezati ali da bi šla kost vun. Črva, žuljev in zanohtnice, ki povzročajo toliko bolečin, zamude in stroškov, bi S3 lahko ubranile ženske, ko bi si zaparile vsako ranico, prasko in ubodljaj. Pri delu se človek hitro zbode ali udari; rana se rada gnoji. Tu je treba hitro pomagati, da ne pride kaj hujšega. Če si na polju, ovij si prst s tropotčeviin listom; če si na planini, z listom homuljice ali nastrka. Ko prideš domov, Vtakni prst ali roko v vročo vodo in drži tako dolgo, dokler ne čutiš, da kri več ne razbija v rani. Ovitek ter-pentinovega olja ali smole, košček limone ti prežene prisad. Če imaš votel zob, je najbolje, da si ga daš takoj hitro zaliti (plombirati), kar pa ni vsakemu in vselej mogoče; zato je dobro, če imaš doma' uspešno zdravilo, posebno kjer so otroci. Slaba navada je, da si dajo ljudje votle zobe izdreti, češ, samo bolečine povzročajo. Zob je le zob; dokler ga je kaj, zarnore na njegovo korenino spreten zobar pritrditi nov zob. Pri vsakem izwanju zoba se pretrese več ali manj gla\a. Votel zob se ohrani še dolgo, če ga varuješ prevročih in premrzlih jedi, če se varuješ prehlada in prepiha; ko je enkrat prebolel, ni več občutljiv. Včasih mine vsaka bolečina v zobeh, če stopiš bosih nog na mrzls tla; samo glej, da se ne prehladiš. Bolečine izvleče obliž smole v zatilr.iku, utiranje smrekovega olja na lice, gorčični obliž na laktu ali na mečih. Za v zob je dobra vroča voda, vftče oije, kis, ; žganje, cimtcva tinktura, pušpanovo olje. To se drži v ustih (voda ali kis) ali se namoči bata in zatlači v zob, Lečenje se po-i novi, dokler ne otrpne živec. Cimetovo I ali žbičino tinkturo si napravi lahko vsak j sam: Pest žbic ali sladke skorje stolci, zalij z osminko žganja in imej osem dni na toplem; potem precedi in kaplje so gotove, / obče je pa treba pomniti, da-ško-I duje vse to zdravljenje več ali manj izvot-lenemu zobu, ker pospešuje razpad in po-t leg tega škoduje še drugim zdravim zobem, Zato je bolje odvajati bolečino iz zoba in glave. Topla senena kopel za noge je pomagala že marsikomu; ovitek slane gorke vode okoli vratu ima tudi dosti prijateljev. Ako si zaprt in te kuha vročina, odleže v glavi, če vzameš žlico grenke soli. Če boli zob vsled prehlada, pomaga prašek aspirina, ki deluje na pot. Tudi podkajenje ali sopar je na glasu, da prežene zobobol, Tu je pač glavno, da se izpoti ves človek ali vsaj glava, sicer postane bolečina še hujša. I Tedenska prafika. Petek, 11. januarja: Sv. Pavlin, šk. Sv. H i g i n. papež in muč. — S v. Honorata, dev. Sobota, 12. januarja: Sv. E r n e s t, škof, (f 1096.) - Sv. Prob. - Sv. Ce-z a r i j a, op. Nedelja, 13. januarja: (I, p. razgl, Gosp.) Evang. o dvanajstletnem Jezusu. —. Sv. Veronika Milanska, (f 1497.) — S v. B o g o m i r. (f 1127.) — S v, M o d e s t a. Ponedeljek, 14. januarja: Sv. H i 1 a r i j, šk, (f 368.) — S v. F e 1 i k s Holanski. — Sv. Makrina. Torek, 15. januarja: Sv, Pavel, pušč. — Sv. M a k a r i j Vel. Sreda, 16. januarja: Sv. Marcel, pap. in muč. (f 310.) — S v. T i c i j a n, šk. — S v. P r i s c i 1 a. — S v. O t o n, šk. Četrtek, 17. januarja: Sv. Anton Pu-< ščavnik. (f 356.) — Sv, S u 1 p i c i j, šk. — S v. P i j. * * * Solnce vzhaja ob 7. uri 49 minut, zahaja ob 4. uri 30 minut. Luna: mlaj 12. jan, ob 11. uri 36 minut zvečer. A t. S. Sv. Pavel, puščavnik. (t 361.) Ob,času preganjanja je več pobožnih kristjanov zapustilo svet in šlo v samoto. Tam so delali, molili ter v postu in zatajevanju služili Bogu. Med prvimi je bil sv. Pavel, puščavnik. Rojen je bil leta 230. v Zgor. Egiptu, Ker ni upal prestati mu-čeniške smrti ob času preganjanja, se je umaknil v puščavo. Tu je našel v skali veliko votlino, ki je skoz njo prišel do zaprtega prostora med skalovjem in milim nebom. Blizu 90 let je ostal tukai; palmovo drevo mu je dajalo živeža, studenček v votlini pa pijače. Pred smrtjo je prišel do njega še drug puščavnik sv. Anton, ki ga je tri dni iskal. Sledeč volku, ki je iskal hladilne vo{le, ga je našel v votlini. Sv. Pavel mu je razodel, da bo drugo jutro umrl; prosil ga je pa, naj bi ga Anton pokopal v tistem plašču, ki ga je ta prejel od sv. Atanazija. Anton gre, da bi mu prinesel zaželjeni plašč. Med potjo nazaj grede mu je bilo razodeto, da je Pavel že umrl: Našel je njegovo truplo še klečeče; nato sta pridirjala dva leva, ki sta izkopala s šapami jamo, kamor je mogel sv. Anton «.grebsti svetega tovariša Pavla. Star je lil 131. let. — '"!.. ; izkazuje posebno varstvo vsem, 7.o vanj zaupajo; kdor tako ravna, i .. - zadela nesreča.« Domoljub 1918 SKRIVALNICA. oriiika naisigurnejsa š ledeni g: •5Ч«. ' '' Kje je dimnikarski vajenec? Dimnikar ga kliče, lestva stoji naslonjena in vendar ni prebrisani vajenec daleč od mojstra. Poiščite ga! Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4' V/o brez kakega odbitka. rtin ure efl 8. ziutiaj lo i polito. Gie? Inserat! Novi naročniki naj nam pošiljajo naročnino kolikor največ mogoče samo po nakaznicah; pošiljatve po položnicah prejmemo šele čez več dni in torej ne moremo postreči s pošiljatvijo lista tako, kakor bi želeli. Naročnina za celo leto znaša 5 kron, za Nemčijo 6 kron. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 12. dec.; 13, 88, 25, 16, 77. Dunaj, 15. dec.: 8, 51, 19, 87, 75. Trst, 24. dec.: 83, 90, 55, 84, 48. Gradec, 2. jan.: 56, 84, 24, 59, 60. Sprejmeta se takoj I HOVSŠHS УЗЈВПСЗ pri JOŽEFU KUNSTLER, LJUBLJANA, 6t Lepi pot 3. 32 Govedoreja. Spisal Rado Legvart, deželni mlekarski in živinorejski nadzornik. Cena 3 K 40 vin, s poštnino 4 K 60 vin. — Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Knjigo je spisal poznani strokovnjak s temeljito teoretično podlago in mnogoletno praktično skušnjo. Posebno pri današnjem pomanjkanju krmil potrebuje živinorejec mnogo gospodarskega pouka, da bo znal krmila, ki so na razpolago, uspešno porabiti, z živino pravilno ravnati in doseči zaželjene uspe-he tudi pri skromnejših sredstvih. Gospodarski pouk je torej posebno dandanes za vse panoge kmetijstva mnogo potrebnejši nego v normalnih razmerah. Stališče naših starih kmetovalcev, ki je mnogokrat izključevalo vse novodobne izkušnje in se je držalo samo starih navad, je pri današnjih razmerah popolnoma odpovedalo, in se dosežejo uspehi le, če si živinorejec pomaga z novimi izkušnjami. Ročne mline primerne za mletev vseh vrst žita prodaja: Adoli Oppenheim, Mor. Ostrova, Brückengasse štev. 13. 3374 t Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš preblagi soprog in oče, gospod kril šeik, p. veleposestnik, vitez božjega groba,,-občinski odbornik itd,, 3. prosinca ob 5, uri zjutraj, po dolgem, mučnem bolehanju, večkrat previden s sv. • zakramenti za umirajoče v 68. letu starosti, ves vdan v sveto voljo božjo, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb je bil dne 5. t. m. ob 9. uri na pokopališče sv. Ožbolta na Jezerskem. Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni ccrkvi, Priporočamo dragega pokojnika v blag spomin in molitev njegovim mnogobrojnim prijateljem in znancem, zlasti pobožnim soromarjem, s katerimi je pohitel v Lurd (dvakrat), v Rim in Sveto deželo. Naj počiva v miru! Njegova obila dobra dela so šla ž njim. Jezersko, dne 7. prosinca 1918. Marija Šenk, roj. Vole, soproga. Marta, Apolonija, Franc, Matevž, Joško, Mici, Berta, Tončka, Milan, otroci. \ am ilaöum .iltoVa-Bših i;ui , o- , orafla-. |vlc ni tvflo Uo-o tekmuj ni h korenino bru; joleein no odpravi ША - BALSAM. Cenil Joni-liu /. nt m st v c- i ni ni pisnimi K 2*75. 3[ ončkl K 5'00, li lom kov K 8 50. X-Cemony Кавоћаи (Enesa)1., postni pi-ednl 12.1,00 Odrsko, loo. odo ziuivnmic. KapiujeiKO t vseli podjetij proti takojšnjemu plačilu. l'o-nudlie na »National hegistr er - Kassen G. m b. H« Dunaj VII S ebensterngasso 31. !! Aciitira te 2a h "i 1 арзгаб ш gafenfe pletenega In tkanega blaga, perila In platna. Z naSo izvrstno pripravo za cjatenje si obvarujete oči, rri-inanilc fas in dosežete trpežno, lepo izvršiiev. Ta čudovita priprava za gatenle je nai-veCji pripomoček za siatenje nogavic in za vsak drug tkan predmet, kakor za gatenje spodnjih kril, miznili prtov, servijet, rjuh, JSgrovega perila oblek itd. ter se da vsak predmet s Ino hitro lepojednaltomerno poprav ti, da izgleda kakor bi bilo npnovo tkano. Imamo mnogo polwalnili pi^eiu. Cena kompl. aparatu z lahko umljivo llustr. razlago K 6-50. Kazprodala po povzetju zaloga novosti №.. Svoboda, Dunaj, III/2, Hiessgasse 13—40«. Eaini slovenski zavod brez tujega kapitala je: 14,|u jf VZRJEM^R ZAVAROVALNICA j proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov § Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana. § Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelano stavbe, kakor tudi stavbo mod časom ^ zgradbe, 2, vse premično blago, mobilije, poljske orodjo, stroje, živino: zvonove in enako, 3. vse poljske pri- ^ deike, žita in krmo, 4. zvonove proti prelomu, б. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživet,ie <® . in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamozno osebe za dožoino a nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. £» Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. löir» K 783.300 29, so poskočile koncem 1. 1910 na K 906.828*91. o ' • Tetjai,-čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. £Z. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo У Celju in na Froseku, kakor tudi -g-, po vseh iarah nastavljeni poverjeniki. Cene primerno, hitra eppitoy i» tokpjönje Razširjajte „DOMOLJUBA"! vsak občuduje in zaželi, kajti oiia je delo irairiBfe im^etostal Razpošilja zamenjam! Kovinaste ure. . , Srebrne ure .VrT Kovinaste verižice''".^ Usnjate verižice . po K 22 — 26— 32'— 40 — 60.— po K 48— 54— 60-— 70— 90- 100^-po K 2— 3 — 4— 6— 10'-t ' - P*' po K 1 60 2 80 4 80 W ZiaSnina in srebwiiRa v begati izberi 1 ~W№ Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem fctrasmena ceniku, katerega zahtevajte zastonj ln poštnine prosto. lastna znamka „IKO" svetovnoznana. ^ Svetovna razpOŠiljalnica Lastna protokotirana tovarna ur v Sv ich W Jj m Nobene podružnice. Nobene podružnice. Krmila manjka! Zato so uporabljajo nadomestna sredstva za krmilo. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi In popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna jj!o ',[„" to jo dr. pl. Trnköezy-a redilnl prašek. „Milili Paket, velja 1 K, 5 paketov 0 K, poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Tritköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami la razstavah; nu Dunaju, v Parizu, Londonu in Himu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Jaz Ana Csillag s svojimi 18 T cm dolgimi orjaškimi Lorelej.vkimi lasmi, >uga z neomejeno zauezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jili obrestuje po tftose w „ljudski posojilnici" ка ps-polnoma uarno naložene, ker posojilnica daje denar na uarna po«estua na de£e!i in u mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni- kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Merijice se eskomptujejo najboljše. "1» 4 Reze runi zakladi znašajo okroglo en milfijon kron. — Stange hranilnih je isSSo koncem leta 1916 okroglo 16 miliionoD Ssran. Izdajakonzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Ludovik Tomažlč. Tiskala Katoliäka tiskarna.