GlasiSo Socialistične zveze delovnega 1 Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 ain. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni oanki v Novem mestu, št. 60-KB-16-Z-24 . aja Novo mesto Stev. 42 (345) Leto Vil NOVO MESTO, 18. OKTOBRA 1956 odbor. — Odgovorni urednik Tone GoŠnik. Naslov uredništva -«ovo mesto. Cesta komandanta Staneta 25 Pošt. predal: Novo mesto 33 ^ uredništva In uprave: št 127 Rokopisov ne vračamo Tiska Casopisno-jžnisko pžlahtnjeno in kršk »poljsko pasmo velik vpliv na svinjere-jo vse Dolenjske. Dejavnost ' šolskega posestva v pospeševanju poljedelstva je bila v tem, da je posestvo skrbelo za kvalitetno semensko blago in s svojim vzgledom prispevalo k izboljšanju agrotehničnih ukrepov. Vse to nam priča, da Je grmska šola v svoji zgodovini v vseh panogah dolenjskega kme-tl'stva opravila Častno pionirsko doto. Značilno za grmsko šolo Je. da je od svojega obstoja pa do danes vzgajala gojence s področja vre Slovenije, značilno Je pa tudi to, da »o najmanj obiskoval; to šolo domačini — Dolonijci. Pri letošnjem vpisu se je stanje prvič v zgodovini Šole spremenilo. Od 43 vpisanih gojencev v letno šolo imamo 33 domačinov iz novomeškeRa okraja. Ostali so: 2 iz ljubljanskega okraja, edem iz kočevskega, fctirje iz koprskega, dva ir. trbo- veljskega in eden Iz mariborskega okraja. Iz tega lahko zaključimo, da zanimanje za stro-Iflovno izobraževanje kmečke mladifne v našem okraju vse bolj raste. Veliko zaslugo za tako številen vpis ima predvsem Okrajna zadružna zveza ci bodo učenci opravljali različna ročna dela, ki se na prostem, zlasti pozimi Ine morejo opravljati, kot n. pr. pletenje košev, izdelava različnih zabojev, izdelovanje in popravila raznega kmečkega orodja itd. V učne namene imajo učenci čebelnjak z velikim ?*<»"'*..... *M^*nih panjev ln z vsemi, za umno 6« belarjeiaJe pb^uuMon. orodjem. Pod šolskim poslopjem je lepo urejen vrt in park. Morali pa se bomo na drugi dan proslave, ko bo zborovanje predavateljev kmetijskih šol Slovenije, resno pogovoriti o učnem načrtu na naših kmetijskih štolah. Da bodo kadri, ki prihajajo iz naših nižjih kmetijskih sol, lahko kos svojim nalogam, katere jih čakajo v življenju, bo treba posle* v učnih načrtih posvetiti večjo skrb praktičnemu organizacijskemu delu in politično-ekionomskim predmetom: Šele potem bo šola lahko odigrala tisto vlogo, katero danes od nJe skupnost pričakuje in želi. NA GRMU BI SI RADI SEGLI V ROKE Sedemdesetletnica kmetijske iole na Grmu je jubilej, ki se ga veselimo tudi koroški Slovenci. Grmska kmetijska šola je že več kot 50 let poznana in spoštovana tudi med našimi kmetovalci in kmečkimi fanti. Saj se je od leta 1904 naprej na njej izšolalo 40 koroških fantov, od katerih so nekateri že sivolasi gospodarji. Leto za letom, vse do pri-četka druge svetovne vojne in še potem, so odhajali naši kmečki fantje na Grm, se tam vsedli v šolsko klop med Dolenjce, Belokranjce, Štajerce, Gorenjce in Primorce, tta si pridobijo znanja in se usposobijo za svoj poklic. Morebiti je prav v tem najbolj izpričan vseslovenski pomen Grma, da je navzlic posebnim podnebnim in gospo- darskim pogojem, ki jih ima šolska kmetija, Grm tako privabljal tudi nas koroške Slovence, ki živimo v popolnoma drugih okoliščinah in veljajo za nas drugi gospodarski pogoji kakor pa za dolenjsko kmetijstvo. Grm bi ne mogel privabiti toliko fantov naših vasi, če ne bi dajal potrebne izobrazbe vsakomur in č* bi vzgoja in življenje na šoli ne temeljila na solidnih temeljih sožitja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Plahi in nerodni v besedi smo prihajali Korošci na Grm. Za čase pred dvajsetimi in petdesetimi leti je bila pot na Grm za nas potovanje v tako- Kostanjevica na Krki praznuje GRMSKI KMETIJSKI SOLI OB VISOKEM JUBILEJU — PRISRČNE ČESTITKE VSEH DOLENJCEV! Vsako leto slavijo v Kostanjevici 21. oktobra spomin na talce, ki jih je okupator postreiil v borbi za svobodo naših narodov. Letos so kostajijevička društva in organizacije pripravila v počastitev občinskega praznika poseben kulturni teden, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo tovariš Ivan Regent, predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. V nedeljo dopoldne bodo v Kostanjevici po razstavi slovenske girafike ob 9. -uri pred. spomenikom talcev počastili spomin tovarišev, ki so 'dali življenje za svobodo, hkrati pa bodo obvezniki predvoiaske vzgoje dobili zastavo. Ves ted*i se bodo vrstile kulturne prireditve gledališke dru- vn pa same zadruge, ker m> dale precejšnja finančna sredstva ca štipendiranje gojencev. Nova pot našega zadružništva in socializacija naše vasi ter vse močnejše uveljavljanje družbenih osnovnih sredstev terja čedalie več dobrih organizatorjev in strokovno izobraženih ljudi. Letos je šola v okviru proslave 70-letnice dobila precejšnjo finančno pomoč, da je uredila poslopje ter šolo opremila s sodobnimi učnimi pripomočki. Nabavili smo nove kbftpi, table, stole za učikii-ce, obnovili šolski inventar in popolnoma prenovili šolsko poslopje. Poleg vzorne ekonomLfe, na kateri se praktično izobražujejo učenci, smo dobili sedaj številne učne pripomočke. Dve veliki šolski sobi bosta opremljeni z raznimi zbirkami iz sadjarstva, vinogradništva, poljedelstva ln živinoreje. Nadalje ima šola perecj veliko knjižnico s strokovnimi knf.isam', brošurami in časopisi, kemični laboratorij z raznimi r.parati ln zbirkami kemikalij, Qb proslavi bo na novo odprta tudi vzorna tehnična delavnica, opremljena z različnim orodjem; delavnica ho imela mizarski, strojniški, kovaški ln elektrotehnični oddelek. V te' dclavn'- UGAJAM li\ IZOBRAZIM da bomo imeli napredne kmetovalce zine PD »Lojze Košak*, ki bodo zaključene v soboto zvečer s krstno predstavo Smrekarjevega KJo-štrskega žolnirja. Prizadevanja za kulturni dvig občine Kostanievica - Podbocje spremljajo zadnje čase napori, da bi se občina tudi gospodarsko razvila. Nedavno ustanovljeno mestno čevljarsko podjetje v Kostanjevici, k; je združilo vse čevljarske mojstre in njihove vajence, je pri poskusnem obratovanju že prvi mesec imelo deset tisočakov čistega dobička. Pokazalo je, da obstajajo možnosti za ustanovitev takih in podobnih delavnic. Občinski ljudski odbor si prizadeva, da bi elektrificiral še Ošterc in Velike Vodenice. Vinarska zadruga odkupuje te dni dober letošnji vinski pridelek, ostale zadruge na območju občine pa razne kmečke pridelke. Šoli v Pod-bočju in Kostanjevici sta obnov- ljeni, v Kostanjevici pa so ustanovili otročki vrtec. Iz gozdnega sklada bodo popravili glavna pota, pri čemer bodo polovico del prispevali kmetje s prostovoljnim delom. Z ustanavljanjem podjetij, asanacijami vodnjakov, nadaljevanjem elektrifikacije in stalnim Ijud&koprosvetnim delom ter izobraževanjem stopa tudi Kostanjevica z okolico na pot napredka. Ob nedeljskem občinskem prazniku najstarejšega dolenjskega mesta lahko le želimo, da bi občina pri tem kot celota vztrajala in dosegala usoehe, potrebne za resničen gospodarski dvig tega predela pod Gorjanci. OBIŠČITE PRIREDITVE V KOSTANJEVIŠKEM KULTURNEM TEDNU! Kmetijska *ola Grm-Novo mesto proslavijo od 20, do 27. oktobra 1956 pod pokroviteljstvom podpredsednica Izvršnega sveta I.RS Viktorja Avblja 70-LETNICO 20 z naslednjim sporedom: oktobra 1956 ob 20. uri: Večer kmetijskega filma. — Dvorana JLA. 21. oktobra 1956 ob 10. url: Slavnostna otvoritev proslave na Grmu. — Zborovanje absolventov. — Ogled šole ln šolske razstave. Ob 12. uri: Otvoritev mlekarne. Ob 20. uri: Koncert koroških Slovencev. — Dvorana Jugoslovansko ljudske armade. oktobra 195fi ob "r': Republiško zborovanje predavateljev vseh kmetijskih šol Slovenije na Grmu. oktobra WM ob 9. url: Zborovanje mladih zadružnikov. — Sindikalni dom. oktobra 19M ob 10. uri: Republiško zborovanje živinorejcev sivnrjavega področja. — Dvorana JLA. oktobra 1956 ob 10. uri: Repuhlisko zborovanje sadjarjev. — Dvorana JLA. Ob 20. uri: Koncert SKUD »Dušan Jereb«. — Dvorana JLA. 26. oktohra 1956 oh 8. uri: Nadaljevanje republiškega zborovanja sadjarjev. — Dvorana JLA. 27. .oktobra 1956 ob 10. url: Zborovanje dolenjskih vino- gradnikov. — Dvorana JLA. VSE DNI PROSLAVE BO OGLED SOLE IN ŠOLSKE RAZSTAVE. — VLJUDNO VAS VABIMO, DA SE PROSLAVE UDELEŽITE! Pripravljalni odbor. 22. 23. 24 Ta mesec bomo proslavili 70. letnico obstoja Kmetijske šole na Grmu. Stoletja in stoletja so minila, predno je družba začutila, da je treba kmetovalca izobraziti, saj je njegovo umno. delo v korist njemu in skupnosti. Kapitalizem se je bal mnogoštevilne raje kmečkih delavcev, zato mu je bolj prija- LOJZE KASTEUC, načelnik tajništva za šolstvo in prosveto OLO lo surovo izrabljanje njihove telesne sile, ker jih je na ta nač;n slabil in odvračal od borbe za človečanske pravice. Šele delavski razred, ki se je hkrati z razvojem proizvajalnih sil vedno bolj izobraževal, je tudi kmečkemu delavcu pokazal pot do svobode. Trn jeva je bila pot puntar-ja in štrajkarja! Krvava rih-ta, ječe po gradovih, vislice, taborišča itd. bi znala pripovedovati težko povest delovnega človeka za človečanske pravice. Uspehi so se nizali, zato pa je kapital vedno bolj z zvijačnostjo in s terorjem dajal drobtinice, da bi si s kakršnokoli pretvezo prldržal ekonomsko odvisnost zatiranih. Ta boj v svetu Se traja! Pri nas smo ga rešili z NOB; naš delavec je prevzel gospodarstvo v svoje roke in odpravil izkoriščanje človeka po človeku. V graditvi brezrazredne družbe pa nas veže dolžnost, da vsi z voljo delamo po svojih sposobnostih in dolžnostih. Uspeta živinorejska razstava v Skocjanu 6. oktobra je bila v Skccjonn ena letošnjih najboljših živinorejskih razstav na Dolenjskem. Pokazala je lepe uvtehe živinorejskega odseka tamitajsnie kmetijske zadruge in dala precej pobud za nadaljnje delo na tem področju, o čemer bomo prihodnjič obširneje poročali. Bolntčorsko Solo v Novem mestu že delo Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na seji 9. oktobra sprejo! odločbo o ustanovitvi holrv-carske šole v Novem mestu. Ta šola Je bila zelo potrebna in pouk v njej se je že pričel. Prav tu pa Se najdemo ljudi, ki bi radi malo delali, pa hkrati lepo živeli. . Naravna je bila gonilna sila, da je človek z delom napredoval in z delom izkoriščal njene sile, z delom je rastel njegov umski in ekonomski napredek. Delo, ki je slabo organizirano, pa je težko dobro opraviti, čeprav delajo dobri delavci, in obratno: delo je lahko dobro organizirano, pa so delavci brezbrižni, nedelavni. Oboje povzroča našemu gospodarstvu ogromno škodo. Škodo pa povzroča tudi neznanje in slaba zavest dolžnosti državljana. (Nadaljevanje na 3. strani) Kostanjeviški zadružni dom ali, kakor mu pravijo Dom kulture, v katerem bodo prihodnji teden vsak večer gledališke predstave prizadevnega PD Lojze Košak rekoč nepoznani svet. Polni vprašanj, ta in oni pa tudi strahu, kako bo v šoli, smo prestopili prag grmskega gra-ri-" in se kakor ovčice ttš.'eč skupaj ozirali po svojih sošolcih. Vendar so nas že prvi dnevi uverili, da smo prišli med svoje in da smo vsi, učenci, učitelji in inštruktorji, bratje po besedi in srcu. V razumevanju in sožitju je potem minulo šolsko leto in vračali smo se domov veseli, t lepimi spomini in ponosni, da vemo in znamo več kakor drugi sovaščani, ki na Grmu niso bili. Doma nas je čakalo delo in skrb, kako bomo uveljavili to, kar smo se naučili. Trdo je bilo in trdo je naše življenje ni koroški zemlji. Toliko bolj pa cenimo zlate nauke in napotila kmetijske Sole na Grmu. Vedno znova nam prihajajo v spomin. Koroški absolventi Grma nismo p02abiii, zakova-li smo si ga v srce. Kadarkoli se srečamo, vzbujamo spomine in krepimo svoja spoznanja. Ob 70-letnic!. kmetijske šole Grm se veselimo, da so ti spomini in spoznanja pripomogla k drsni odločitvi pred tremi leti, da koroški Slovenci sami in na svoj račun ustanovimo na naših tleh, v Po-dravliah, svojo kmetijsko šolo, da med našimi kmečkimi ljudmi širi in pospešuje kulturni, kmetijsko - gospodarski in tehnični napredek, kakor ga zahteva tok časa. Ko se tudi mi pripravljamo na udeležbo na tem jubileju kmetijske šole Grm,, želimo iz srca, da se srečamo in si seiemo v roke z absolventi, učitelji in inštruktorji, s katerimi smo pred leti skupaj živeli in od katerih smo sprejemali koristne nauke. Blaž Singer, tajnik Slovenske kmečke zveze v Celovcu. Uvoz živil v 8 mesecih V osmih mesecih letošnjega leta smo uvoeili raznih živil v vrednosti 32 milijard 314 milijonov dinarjev, kar predstavlja eno tretjino našega celotnega uvoza v tem času. Uvozili smo v teh mesecih: Pšenice 885.551 ton, riža 31.393 ton, svinjske masti 36.693 ton, sladkorja 109.943 ton, surove kave 3.894 ton, južnega sadja 10.374 ton in rainih drugih, živil 33.174 ton. Z 9. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO Samo ugotavljati je premalo treba je tudi ukrepati! V prvi točki dnevnega reda 9. seje obeh zborov OLO Novo mesto so odborniki obravnavali izpolnjevanje plana v prvem polletju. Poročevalec je bil Franc Markovič, k je med ostalim pripomnil, da Se stanJe v izpolnjevanju plana v tretjem tromesečju ni bistveno zbol j šalo. Pozval je vse odbornike, naj budne je spremljajo uresničeva. nje družbenih nalog \n zlasti posvete vso pažnj0 podjetjem, ki so v prvi polovici leta izkazala izgubo. Podvzeti je treba vse ukrepe za izravnavo proračuna Ing. Branko Peternelj je pojasnil, zakaj so porasli materialni izdatki v rudniku Kani-Aarica. Nanje vpliva zlasti draž. ii jamski les, večja potrošnja električne energije in visoki izdatki za vzdrževanje avtoparka. Kolektiv se trudi, da bo do konca leta i*P°lnii pian dPVo_ ma tudi I nedeljskim delom. V septembru so doseglj doslej največjo mesečno Proizvodnjo odkar obstoja rudnik. Povabil je okrajni odbor, da naj si prihodnje leto. ko bo rudnik praznoval lOO-letndeo obstoja, ogleda celotne naorave in rudnik. Tud| zastopn'k NOVOTEKSA •Tanko Ka^telie. *• obljubil, da bo njihov kolektiv do kones leta isoolnil Ol*fl Po vseh postav, kah Z nedeljskim delom b^do nadoknadil! '*pa■ tehnik ;z Metlike. Zaradi odselltve Je bil raireAen dolžnost1 inšpektorja predvojaške vzgoje Rudi Likar, na to mesto K0MFFCIALNI USPEHI LETOŠNJEGA SEJMA IZVOZNEGA BLAGA Nad 20.000 ljudi, predvsem iz poslovnih krogov vseh krajev države, si je ogledalo naš prvi sejem izvoznih predmetov, ki je bil uspelo organiziran na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu so navezala mnoga naša podjetja trgovske etike * kupci v tujini in poglobila poslovne zveze. Za več kakor milijon 200.000 dolarjev je bilo sklenjenih pogodb za izvoz blaga. Tako bo n. pr. kranjsko podjetje »Iskra« sklenilo pogodbo za izvoz raznih električnih inštrumentov in kinoprojektorjev v Anglijo in Turčijo v vrednosti 800.000 dolarjev. Mariborska livarna bo izvozila v Avstrijo medeninaste palice, v Francijo pa razne armature, oboje v skupni vrednosti 210.000 dolarjev. <>Jugoeksport« bo izvozil za okrog 25.000 dolarjev šo- torov v Anglijo, Grčijo in Nemčijo, tovarna »Stol« iz Duplice pi za 13.000 dolarjev stolov v ZDA, Anglijo. Avstrijo in Ho-landijo. V tujino bodo izvažala tudi podjetja »Perutnina«, »Torbica« ln druga. Zemunska tovarna »Insa« bo izvažala ure budilke v Južno Afriko, optične izdelke pa bomu izvažal; v Anglijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. Začela so se tudi pogajanja za izvoz lignita. Nekaj številk iz Beograda V Beogradu popijejo letos povprečno 22 odstotkov več mleka kot larfi v tem obdobju. Proizvodnja raznih obrazcev in formularjev za administracijo je padla z« 20 odstotkov, naklada listov pa .se je povečala za 12.6 odstotka, naklada knjig in brošur celo za 31.5 odstoika. p* imenovan Anton Selan, rezervni oficir ;z Novega mesta. Iz istega razloga je bil razreden službe finančnega inšpektorja Jože Po_ gačar. Zaradi odhoda v inozemstvo na strokovno izpopolnjevanje Je bil razrešen službe gradbenega inšpektorja ing. Borlvoj Adamovič in na to mesto imenovan ing. Anton Zerjal. SPREMEMBE V KOMISIJAH IN SVETIH Zaradi odselitve je bil razreden dolžnosti tajnika komisije za agrarna vprašanja dr. Teodor Zbrizej jn za to nalogo imenovan dr. Anton Znidar, Sef pravne služb« na OLO. V svetu za Šolstvo je bila razrešena kot članica sveta dr, Suzana Turlan. ker se je odselila iz okraja, na izpraznjeno mesto v svetu pa imenovan dr Ljubo Kretič. zdravnilc iz Novega mesta. Ker je odborniku Zvonku Hanzlju prenehal odborniki mandat. Je bil razrešen člana mandatno imunitetne komisije ln na to mesto imenovan Ivan Jarc iz Prečne. V komisiji za pravne predpise zbora proizvajalcev sta bila razrešena ing. Dušan Sodnik ln V. Bete, na izpraznjeni mest: pa imenovana mg. Henrik Cmak n Anton KnafUč. oba odbornika zbora proizvajalcev. V komisiji za upokojene vojaške osebe je bil razrešen dolžnosti tajnika komisije Janez Potočar, na to mesto pa imenovan Stanko Muzlovlč. Hkrati je bil slednji razrešen kot Man komisije za narodno obrambo, na to mesto Imenovan podpolkovnik Božo rovi«, načelnik vojnega odseka Novo mesto. V komisiji za plače Je bil razrešen član komisije Jože Blažtc, Inspektor za delo pri OLO, na izpraznjeno mesto pa imenovan Ivan Usenik, tajnik okrajnega sindikalnega sveta. Za tajnika te komisije je bil imenovan Ludvik Slak, načelnik Tajništva za delo, na prazno mesto člana komisije za revizijo investicijskih programov je bil imenovan Ing. Jože Greln, uslužbenec »PIONIRJA*. Razširjen Je bil upravni odbor okrajnega gozdnega »klada, v katerega so imenovani okrajni, odborniki Viko Belopav.lovie, Frane Markovi? 'n Viktor Zupančič; Stanko Kulovec, uslužbenec gozdno kmet iskega posestva Novo mesto: Matija Brodari«, odbornik zbora proizvajalcev; Jote Tisttve«, odbornik zbora proizvajalcev; ing Janez Penca. član društva inženirjev In tehnikov;, ng. Slonadan *aoč. *>ef okrajne gozdne uprave, in Tatjana GeriSlč, računovodkinja okrajne gozdne uprave. V upravni odbor kmetijsko gospodinjske šole Vinomer pri Metliki so bil; imenovan;.- Franc Jak-1 levic, predsednik obč. LO Metlika: Vinko CrnurelJ. Vinomer; Frnp«.t B<>Tens>k, veterinar ji Metlike; Zora Vergot, strokovna učiteljica in Jote Agnle, upravnik šol«. V upravni odbor Studijske knjižnice v Novem mestu so bili imenovani: Mdlan Dodtf. pnvfesor v Novem mestu; ing. Karel Bar-borW, direktor trgovskega podjetja ' »Zarja* 1z Novega mesta; Bogdan Korina, komercialist tekstilne tovarne fNovoteks*: Sere-rin 9a1i. kn<;ževn;k .'z. Novega mesta in Ivan ZMe. ravnatelj nižje gimnazije lz Metlike. IZ NOVEGA MESTA ZASEBNA GOSTIŠČA V NOVEM MESTU BODO PRENEHALA OBRATOVATI Četrti ra*red glmnaaije, Pri »emljeiplsu pridemo na obravnavanje alFe moramo že pri drugih rpčeh zadovoljiti »golj t opisovanjem In s ■Hkami, zakaj si ne bi vsaj tega, kar nam Je dosegljivo, ogledaJi! Stroški za w!et v Planico so bili kljub CetrtltMiki vožnji, 30» din, precejšnji. Poleg teg;i Je bilo .treba plaćati prenočišče in suho hrane ki jo prec«J draga. Težko mi Je bilo povedati dijakom te visoke cene; (ihtav so veselo vzkli-kah: »Saj nI veliko«, sem vedela, da bodo mnogi »tarši težko uirpe-li ta nepredvideni t«datek, toda la Izobrazbo svojega otroka pač radi žrtvujejo. V sredo 3. oktobra Je bilo že pred drugo uro zjutraj vse živo na postaji. Nekateri »viakarii« so •e pripeljali te zvečer in prenočili kar v čakalnici. Nekaj dijakov z Otočca in Brusnic se Je pripeljalo ■ kolesi že precej pred dolcčenim časom. Vseh peldesct se Jih Je veselilo, da se Jim Je ftelja l/|>n'n'..i. Hitro Je potekala vožnja proti Ljubljani, dikler se ni prekinila v Šmarju. Čakamo, čakamo! Pripelje tovarni vlak — kar oddahnem se, ko ipogledam na uro. Bo B\cza! Toda na prrni.tknetno «e nikamor. Proti Ljubljenj se zapodi samo lekomot va. Kaj pa to? Sedaj se začno vznemirjati tudi •uoči. Grem do sprevodnika. Lo- Kmetijska zadruga Brusnice pripravlja ustanovitev obrtnega zadružnega podjetja »Krojaštvo«. Prostore za delavnico knajo, lju-. ■ • • • di 73. zaposlitev in dela pa tudi Osebne spremembe m imenovanja &$£?j&j£ig dal pristanek za osnovanje tega podjetja v Brusnicah. Pobudo kmetijske zadruge je treba samo pohvaliti! Vinomer je dobil kmetijsko gospodinjsko šolo Na eni prejlnjih sej je okrajni ljudski odbor Novo mesto vreJei sklep o prenehanju poslovanja kmetijsko gospodinjske šole v Gradacu. Na zadnji redni seji 9. oktobra pa je sprejel odločbo o ustanovitvi kmetijsko gospodinjske šole v Vinomeru. Z drugo odločbo preneha poslovati okrajna trsnica in drevesnica v Metliki, ker se priključi kmetijsko-go-spodmjski šoli v Vinomeru. Gradnja na Ruperč vrhu Kmetijska zadruga Birčna vas je že ves c"as od ustanovitve brez lastnih prostorov, kar močno ovira njeno večjo dejavnost. Večletno prizadevanje upravnega odbora, da bi zgradili lastno stavbo, bo kmalu uresničeno. Deloma iz lastnih sredstev in deloma ■ kreditom so pričeli 1. septembra letos graditi zadružno stavbo na Ruperč vrhu. zraven sedanje poslovalnice zadruge. V novj stavbi bo imela kmetijska zadruga svoje upravne prostore, trgovino, skladišča in gostilno. Gradnjo ie prevzelo splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta. Stavba bo še letos pod streho. Temelji in kletni prostori so bili v glasnem izkopani že prejšnji teden, sedaj pa bodo pričeli z betoniran ;em. Plenum občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu Udeležba na plenumu občinskega sindikalnega sveta Novo mesto 14. oktobra ni bila najboljša. Zlasti ao manjkali predstavniki večjega Števila sindikalnih podružnic, udeležili pa so se ga zastopniki okrajnega ljudskega odbora, občinskega ljudskega odbora, okrajnega sindikalnega sveta in zbora proizvajalcev OLO Novo rnesto. Na plenumu so obravnavali izpolnjevanje družbenega plana v posameznih podjetjih na območju novomtške občine v primerjavi z okrajnim povprečjem, dotaknili pa s.o se tudi Številnih drugih gospodarskih vprašanj gospodarstva in nalog sindikata. Več bomo o plenumu poročd'i v posebnem članku v prihodnji Številki našega lista. POPRAVEK Tiskarski škr.u nam jo je prejšnji teden pošteno /.agodei. Tek-siilni tovv.rni NOVOTKKS v Novem mestu je zlobno podtaknil, da izdeluje »loden za gojzerice«, v resnici pa dela io*len U gozdarje. Prav tako je tiska.r>ki škrat prisodil našim tcks4iicerii protizakonito oz. neprijavljeno »izdelovane svilenih izdelkov«, kar s tem popravljamo. * Popravljamo netočen podatek iz članka »CISTE RAfTN'R V ZDRAVSTVENO JBAlClTOl, k! smo ga objavili v nadem tpdni-ku 50. 9. l»M Na 2. strani lista velja poriatrk, d« je bilo ».. .. po fvulfnci lekarne (v Mokronogu) že v prvem polletju 1.187 MlttO-platn'kov . . .« t* eelo leto 1H.VV ne pa za polovico letošnjega leta, kakor jt bilo po pomoti na-tonjeno. I'red ni;H v » Občinski ljudski odbor Novo mesto je na seji 12. oktobra med drugim sprejel sklep o prenehanju obratovanja zasebnih gostišč na območju mesta. Izvzete so zasebne gostilne v predmestju, to je v Brlljinu onstran proge, v Žabji vasi in na Drski. Sklep je dejansko uresničitev odločbe, ki jo je sprejel odbor mestne občine Novo mesto že let« 1954 in katero je potrdila tudi pritožbena inŠUnca. Ker pa je Poučne ekskurzije in železnice kemotlva Je.od*la po ostalo polo. vico tovmega vlaka, ki Je zaradi preveliko tete obtičal nekje pri Škofljici. Prosim jih, naj kako • poročijo v LJubljano, da b| nas Gorenjec počakal. Ne dajo mi ve-I ko upanja, da bi vlak čakal toliko časa. Nekdo omeni Jutranji vlak na Gorenjsko. Hitro sem napravila nov načrt: z Jesenic k Sv. Križu in na Golico — vendar še upam na zvezo, saj sem že sama nekajkrat doživela, ko Je naS •Dolenjec« čakal tudi uro ali več na vlak s Primorske ali Štajerske. Končno se premaknemo, ko Je lavo.zM na postajo drugi del tovornega vlaka. Nemir narašča, nam še zadnja navadila za tek na |*renj«kl vlak. tira Je 6, vlak pa odhaja na Gorenlsko ob 5.40. Tečemo — toda tir Je že prazen, železničar, ki nas vidi vse obupane sredi tirov, nam mlrnndusno ipo-ve. da Je vlak na Gorenlsko ravnokar odpeljal, in res vidimo se dim 'zaa ovinka. »Prihodnji vlak ndip|;e ekro«; poldne,« nam pojasnijo na postaji. »Kal pa oni prntt Jesenicam,« j&.fkrbljeno vprašan. »To Je le motorni proti Kranju . . .« Kaj sedaj? Ali naj gremo proti Kamniku? Toda. ah bo avtobus sprejel vseh !H 1n kdo bo plačal, ko na avtnbus.li ni nikakega po-lUKta? Otroci prosilo: »Poidlmo dioldne in se vrnimo sele v če-trltk zvečer! Sal bomo pisali starcem, da ne bodo v skrbeh!« Mene pa Je skrbelo tu*' vreme, ker Je b»la vremenska n (aoved za Četrtek — dež. Končno me otroci preprosijo in sem upala, da nam bo vsaj vreme naklonjeno, če nam te železnica ni bila, V Planici Je deževalo že ponoči In name«to v Tamar smo morali n.iz.n nn postajo. Na Jesenicah smo izkoristili čas za ogled Tehničnega muzeja in nato — domov. In uspeh tega potovanja? ogromno voinje, "»treski kn — ogled Gorenjske z vlaka. Krivda? Železniške zveze! Vlak ni čakal niti pol ure. In ludi. Če bi čakal več, bi moral počakati s> na vlak, ki je Se vozil na postajo, saj tistih nekaj minut lahko doprinese med \ o*n jo, Kaj naj re-s danes v dobi najrazličnejših promelnlh sred-strv. potujemo z želermlco tako, knt mi je rrkel sprrvodnik: »Mo-r.nte pač poiskati tako zvezo, da |c razlika o.krntr dve uri, ker drugače ni zanesljlivo.« Ne vem kje Je krivda, ampak nekje Je, da Je postal zadnle čase na< železniški ipromet tako negotov. Menim, da Je to neodgovornost do potnikov: ' če morajo o«-tal. iKUižhenri in delavci v redu opravljati svojo dolžnost, naj H Jo tudi na, žeilernlcl. fe pa to n| mogoče, naj ukinejo vozni red ln se vrnimo v dnbo pr\i»-• železnic ko je vlak nri.peM.il kadar je pač nrlpell.il. oh tak*nem nezanesljivem prometu sp bomo n»č prrnv«"!i voditi dijake na daUse plukiirziie. ki so nam v vel'ko breme in ne v zabavo, kot nekateri ml«l'lo. In 1;>ko «e bo.mo mo-rnill proti verii-ili/mii url nauku maicraJBjM boriti le t besedo In s na seji 9. nk'obra lotos je ustanovljen v Novem mestu Vajenski dom kot finančno .-•■atiuvtioien, ?oeal-no vzgojni zavod. Zavod upravlja upravni odbor, ki Šteje 7 članov. Vajenski đom ima začasno svoje prosfry« v barakah SGP »PIONIR« v Biilmu. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Konservativci sejejo V četrtek se je začel v obmorskem letoviškem kraja Llandudnu v severnem VValesu v Veliki Britaniji letni kongres torijevcev ali konservativcev, ki so zdaj na vladi. Videti je, da imata obe britanski glavni stranki nagnjenje do obmorskih letovišč: Blackpool, Mar gate, Brigh-ton... Konservativci so se sestali prav kmalu za laburisti, ki so letos zborovali v Blackpoolu. Nad obema zborovanjima ali kongresoma visi sueška kriza, toda za konservativce kot vladno stranko je ta kriza neprimerno hujša kakor za laburiste. V konservativni stranki je skupina, ki ne more pozabiti starih Časov. Ta skupina je besnela že takrat, ko je bilo načelno sklenjeno, da bodo britanski vojaki zapustili področje Sueškega prekopa. Takrat je bil na krmilu še stari Churchill. Toda naj bi bil kdor koli, ono je postalo leta 1954 ali že prej jasno: 80.000 vojakov ne more za nedoločen čas vztrajati v okolici, ki ni samo sovražno razpoložena proti tem vojakom in državi, katere interese ti varujejo, ampak je tudi trdno odločena, da morajo ti vojaki oditi. In takrat se je že rodila »politika trdne roke« na Cipru. Churchillov naslednik Eden je obljubil generalom, da Ciper ne bo sledil vzgledu sueškega področja, ampak da bo ostal trdno v britanskih rokah za dolgo dobo. Vsekakor pa je bil umik britanskih vojakov s področja Sueškega prekopa očiten znak, da je Velika Britanija prenehala biti glavna vojaška sila na Sredozemskem morju in da so na njeno mesto stopile ZDA. Ze deset let so ameriške letalske in pomorske sile na tem področju močnejše od britanskih. Toda Američani vodijo drugačno politiko kot Velika Britanija. Predvsem je njihovo glavno orožje širjenje vpliva z gospodarskimi sredstvi. Značilno je, da so ZDA kumovale pri rojstvu bagdadskega pakta, ki je združil Turčijo, Perzijo, Irak, Pakistan in Veliko Britanijo v vojaško zvezo. Proti komu? Uradno proti napadalcu. Dejansko je šlo za zavarovanje tega petrolejskega in strateško silno važnega področja pred Sovjetsko zvezo in še za marsikaj drugega. Toda ZDA se paktu niso pridružile, ampak so stale ob strani. Prišlo je do neredov v Iraku, v Bahreinu so na "britanskega zunanjega ministra Llovda metali opeko, poveljnik arabske lige V Jordanu Anglež GJubb paša pa je moral iti. Letos julija je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, katerega veleposlanik je v Kairu užival mnogo ve8 zaupanja kot britanski veleposlanik, nenadoma obvestilo egiptovsko vlado, da s posojilom za graditev asuanskega jezu ne bo nič. Znano je, kako je predsednik Naser odgovoril. Nacionaliziral je družbo Sueškega prekopa. Toda to je neprimerno bolj prizadelo Veliko Britanijo in Francijo kot ZDA. Prišle pa so še hujše reči. Britanske vojake, ki so prišli na Ciper, da bi od tam »odskočili« na Egipt v primeru potrebe, so prikovali na Ciper pristaši EOKE oziroma gibanja, ki se bori za priključitev Cipra h Grčiji. Velika Britanija je doživela, da se ji je skoraj izneveril zdaj edini zanesljivi zaveznik med Arabci — Irak. Ni samo Indija povzdignila glasu proti metodam, ki jih je Edenova vlada uporabljala v sueškem sporu, ampak so to storili tudi doma laburisti in ugledni časopis »Man-chesiter Guardian«. Navdušenje za vojno je splahnelo, čeprav so bili od vsega začetka najbolj navdušeni za tako rešitev krize prav tisti konservativci, ki se ne bi sami pretepali. Prvotna angleško-francoska enotnost se je omajala, v Varnostnem svetu je prišlo do tajnih pogajanj, ki so že nekoliko zbližala stališča, in upati je, da se bo spor počasi, potrpežljivo in s skrajnimi napori dal poravnati. Ta in druga vprašanja visijo nad kongresom konservativne stranke v Llandudnu. Pravzaprav ne samo nad konservativci, ampak nad vsem svetom visi vprašanje vojne in miru in še listih nekaj zaletavih in razgretih glav resno ne more biti za vojno. 0 V britanski Tcolemljl Hongkongu je zadnje dn" prišlo do izredno hudih neredov, ki »o terjali ve* Jflo* fl° življenj. Nerede so povzročili Ca.ngka.iškovi pr-staš:. Policija Je bila v začetku brez moči' proti demonstrantom, ki so opustoSiH cel« mestne četrti v Kowlk>onu. Sele ko je pri-Sla vojska s tanki, je bil spet vzpostavljen red. 0 V Budimpešti s0 zdaj aretirali Se Mihalva Farka-a. bivšega obrambnega min^tra, očeta pred n»kaj dnevi aretiranega Vladimira FttrkMR. Ta je bil kot polkovnik madžarske varnostne službe aktivno udeležen prj Insceniranju procesa proti Lasžlu Raiku. # V Beograd je prispela delegacij^ CK madžarske partije delovnih ljudi, ki jio rodi prvi sekretar CK Erno Šore. Na dnevnem redu raz-zovorov z naSinv predstavniki so odnosi med obemR partj'iama ter vprašanj mednarodne ln gospodarske na-rave. # Prvi kongre* afriškega socialističnega g'banfa, ki Je bilo ustarovljeno pred tremi tedni v Parizu, bo konec 'tega meseca v Konakriju v Zahodni Afriki. Pobudniki kongresa menijo, da je treba združiti socialiste 'ak za izraze nezadovoljstva, ki pa jih v^iaSki disciplinski pravilnik prepoveduje. Odlok o občinskih taksah Na seji 9. oktobra je okrajni ljudski odbor sprejel odlok o pobiranju občinskih taks za potrdila o lastništvu in zdravju živine in za cestna motorna vj/.i.a. Po tem odloku se plačujejo občinske takse: /..i potrdila o lastništvu in /dr.ivju živine (živinske jx)tne liste) ne gli?de, ali .gre živin.i v domači promet ali za izvoz; za velike živali; za konje, govedo, bivole, mc/.ge, mule in osle ipo 40 dinarjev od glave. Za žrebet.i, teleta, mlade bivole in drugo živino do enega leta starosti po 16 dinarjev od glave. Za prašiče, te/ke nad 80 kilogramov 30 dinarjev, za prašiče v teži od 25 do 80 kilogramov 16 dinarjev, za /prašiče do 25 kilogramov, J.tlie /a ovce, jagneta, kozličke, pra^čke in dru^o po 6 dinarjev. 7.9 podaljšanje veljavnosti živin-»kega potncg.1 lista sc talki« ne plača. Za prenos lastninske pravice ,se p'ača t.tksa kot zgoraj. Občin«'a taksa n* motorna vozila znaia: za tovorne avtomobile od vsa^e tone nosilnosti 1500 dtnaricv. Za tovorne avtomobilske in traktorske priklopnike od frttfcl tone nosilnosti 400 din.tr-jev. Za avtobuse od vsakega potniškega sedežu 150 dinarjev. Za utobusue priklopnike od vs.ikr-gi sedc/H 75 dinarjev« Za Lahke osebne avtomobile z motorjem nnd 50 konjskih moči 1000 d;mr: •• /i tf>ke osebne avtomobile z motorjem rud 50 konjskih moči 2000 dinar:ev. Za motorna kolesa: do 125 cm3 200 dinarjev, nad 125 93 do 500 cm8 300 dinarjev, nad 500 cm8 pa 400 dinarjev. Tjk specialna vozila se plača 2C0O dinarjev, za traktorje do JO konjskih moči 1000 dinarjev, za traktorje nad 30 konjakih moči 1500 dinarjev. Te takse gredo v celoti v ob* črnski proračun. Odlok pa bo ve-jjal od objave v Uradnem listu. V TEM TEDNU NABIRAMO: KORENINE volčje čeSnje-be. ladone (120 din), trobentice (150 dinarjev), malega divjega janeža (300 din), velikega divjega jameža (220 din), gtftMtt o din), črnega trna-oparnice, trnule (30 din). OPOZORILO: Nabirajte samo tu navedena zelišča.'ker ostalih ne odkupujemo več! Dopisujte v DOLENJSKI LISTI t>OLENJSKO KMETIJSTVO STEV. 5 — DOLENJSKO KMETIJSTVO STEV. 5 — DOLENJSKO KMETIJSTVO STEV. 5 — DOLENJSKO KMETIJSTVO STEV. 5 — DOLENJSKO KMETIJSTVO STEV. 5 — DOLENJSKO KMETTJS1 70 LET kmetijske ■ vuua šole na grmu 5tavden I CitJ. Grad Orm v letu 1689 (po Valvasorju) Skrb za napredek kmetijs rva je dobila poseben izraz v snovanju in širjenju kmetijskih šol, katerih začetek sega v prva desetletja devetnajstega stoletja. Švica je njihova rojstna dežela in od tam se je zamisel organiziranja takih Sol prenesla v sosednjo Nem f 1 jo in med narode nekdanje avstrijske države. Tako se je sredi preteklega stoletja tudi pri nas Slovencih vedno bolj oglašala želja po strokovni loli, kl naj bi predvsem doraščajočo kmetsko mladino učila umnejšega in naprednejšega kmetovanja in obdelovanja zemlje ter tako pomagala poljedelstvu iz vedno večjih gospodarskih stisk in težav. nimi počitnicami. Absolventi letne Sole, ki so se želeli temeljiteje lzobrazi.ti v živinoreji, mlekarstvu, travništvu in drugih pomožnih vedah, so po končani letni Soli lahko stopili v drugi tečaj zimske šole in tako v poldrugem letu dovršil: popolni kmetijski pouk. Ravnatelj grmske kmetijske šole V. Rohrman je leta 1909 dal tudi pobudo za ustanovitev gospodinjske šole v Smihelu pri Novem mestu, katere vodja je bil vsakokratni ravnatelj grmske šole, strokovne predmete pa so poučevali učitelji grmske Sole. Po uredbi :z leta 1909 je dobila šola tudi uradni naziv »Kranjska kmetijska šola na Grmu«. Prva svetovna vojna Je v -življenj« šole močno posegla oziroma ga za nekaj časa celo ustavila. Skoraj ves učiteljski zbor je moral k vojakom, prav tako pa tudi večina onih, ki bi lahko posečali šolo Ker Je bil tudi ravnatelj V. Rohman, kj je leta 1907 nasledil ; Kranjski deželni zbor ln Kmetijska družba za Kranjsko ata vse pogosteje razpravljala o možnosti ustanovitve take iole Za območje nekdanje dežele Kranjske. Ko se je pred kakimi osemdesetimi leti trtna uš vse bolj ln bolj zajedala tudi v naše dolenjske, vipavske, goriške ter štajerske vinograde, so se prav iz teh krajev vse bolj pogosto oglašali klici po šoli, ki bi Jih naj učila, kako preprečiti ali Kihard Dolenc, prvi ravnatelj Grmske šole vsaj zmanjšati katastrofo, ki jim je grozila. Kot vemo lz obravnav Kranjskega deželnega zbora in Kmetijske družbe, so že pred ledeminoeemdeset ml leti mislili na ureditev kmetijske iole iprav na Dolenjskem. Ker pa Je leta 1639 vipavski gra_ ičak grof Karel Lanbtieri prepustil svoj grad Sla

ade, tisočletna mora zgaranih. in ponižanih zgineva v zavestnosti časa rom na tehnične pridobitve, racionalno razporeditev časa in uporabo splošne izobrazbe. Smotrno delo v gospodinjstvu naj bi pomagalo ženi, da. si pridobi časa za javno udej-stvovanje, da bodo prehran-bene surovine gospodarsko in. zdravstveno pravilno izkoriščene. Ljudska univerza nam pri tem delu tudi ogromno pomaga. Kdo bi naštel vrsto predavateljev in predavanj! Pri celotnem izobraževanju nismo pozabili vasi, ki so da- Zidanica Grmskega vinograda na Trški gori graditve socializma doma in v svetu. Vse to in ie več je v programu naših kmetijskih in gospodinjskih Šol, ki morajo razdirati pogubonosno konservativnost in graditi na ziianju napredek in produktivnost. Na Dolenjskem je delo ie teiko. Preveč trdo in robato je'bil nai človek vezan na primitivnost. Dolenjska brez tovarn in prometa je bila kakor deveta dežela uboštva in neznanja. Šele NOB ji je dala zavest in hrbtenico samoza-upanja v svoje sposobnosti, zato pa nai človek med Kolpo in Krko grabi in požira nov čas ter zahteva pomoči in znanja. Svet za šolstvo in fculfuro prav na teh temeljnih ugotovitvah usmerja z vsemi ostalimi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi činitelji izobraževanje v kmetijstvu. Če bežno pregledamo dtlo desetih let po osvoboditvi, lahko ugotovimo, da smo z organizacijo kmečke mladine ogromno naredili. Kdo bi preštel vse izobraževalne tečaje! Na tisoče in tisoče mladine in odraslih se je v večernih urah učilo, razglabljalo in povpraševalo. Koliko neznanja so našli predavatelji, koliko naivne mistične navlake so reševali, koliko starih navad je bilo treba odstraniti, da je naš človek počasi, a vztrajno spregledoval. V zimskem času smo ustanavljali tudi zimske kmetijske gospodarske šole, ki so s strnjenim trimesečnim delom dale lepe uspehe »lasti v Š$nt-jerneju. Mirni peči itd. Redni vsakoletni tečaji za zdravstveno protvetljevanje ženske mladine so Čudovito vplivali na naše kmečke domove. Človeku je prijetno, če stopi v šnafno kmečko izbo, kjer je vse skromno, a vendar čisto. Pri urejevanju domov in gospodinjstva ima veliko vlogo Okrajn' zavod za pospeie-vanje gospodinjstva. Namen te ustanove je pospeševati napredno gospodinjstvo z ozi- Naročajte in berite DOLENJSKI LIST! leč od prometnih in kulturnih središč. Naša parola je bilat sleherna vas mora napredova* tU Meja med mestom in vasjo mora pasti! Prav zato smo pri Zavodu za pospeševanje gospodinjstva ustanovili tečaj, ki prevaža s seboj vse: od lonca, štedilnika, šivalnih strojev do knjižnice itd. Tako pomagamo krajem, kjer so materialni pogoji še slabi. Za vse to delo pa potrebujemo kader. Svet za šolstva in kulturo je pravočasno poslal učiteljice na Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah. ki sedaj že delajo na večjih centrih in organizirajo pošolsko izobraževanje. Tudi na učiteljiiču smo uvedli predavanja o kmetijstvu. Tako pripravljamo mladi učiteljski naraičaj, da bo sposoben pomagati vasi. Kadrovsko vprašanje na smo prenesli tudi na ostale državljane. Z organizacijo tečajev za konzerviranje zelenjave, sadja in mesa smo usposobili vrsto žena, ki že samostojno pomagajo ostalim ženam. Lepo je, če danes v kmečki hiši opaziš v shrambi kozarce s konzervirano hrano. Tudi vrtnarstvo, ki je bilo pri kmetih zelo necenjeno delo, dobiva iz leta v leto večjo vrednost. Mlada gospodinja, ki si je pridobila izobrazbo, je enolično prehrano preusmerila s tem, da je na vrtu posejala nove rastline in ne več samo zelje. Kaj opažamo v našem družbenem življenju? Trdne gospodarske osnove potrebujejo izobraženega zavednega kadra. Vkljub temu, da je ljudska oblait že dala za šolanje težke milijone, bo treba izobraževanju posvetiti ie veS pozornosti. Prosveta zaostaja, za gospodarstvom, dolžni smo, da bo korakala na čelu, ker le tako bomo socializem zgradili. Gospodarstvo torej mora po-magatt izobraževanju, če hoče samo imeti trden obstoj/ 70. letnica proslave Grmske tole naj nam zato ne bo samo proslava obstoja šole, ampak predvsem temelj kadrovske politike. Šole Grm, Mala Loka in Vinomer naj postanejo središča, napredka, stalno učilo, kako je treba delati, da si pridelamo dovolj kruha. Jože Stok-Korotan šolane ga gospodar/a V naših krajih Je bila zelo na glasu Kmetijska šola na Grmu. kmeti spoštovan in' cenjen. Kv-psut [iq aC 'i«JiAiOsqe o( Jop^j tera koli krrjetija je poslala v to šolo svojega sina, se Je po njegovi vrnitvi začela napredno razvijat! in uspevati. Po končani osnovni šol! sem a« vpisal na grmsko kmetijsk« 46l o. 3llo je jeseni 1939. Takrat še niserp imel šestnajst let. Zgodilo se Je prvič, da sem šel z doma ■ v svet. Ze potovanje iz L'tlje ^ Novo mesto jc- b'lo zame nekaj novega. Zdelo se mi je, da sem zaživel novo življenj*:.. Ko Je bU novomeški most čez Krko ta mrmoj, sem se povzpel po klancu In zavil proti kmetijskemu zavodu. Tam se .ni Je zdelo, da me mogočen drevored pr'jnzno pozdravlja. Pr'hod pred veLika grajska vr.lta in pogled nn grad je M* j/inv'1 neme nepozaben vtis. Znašel sem se na dvorišču, ki ga obdaja grajsko zidov Je z vseh štirih strani. Torej to bo zdaj moj dom, moje internat-ska bivališče, Šola! Zavil sem v pisarno. Ko sem opravljal frmalnosl.i za sprejem, aem bil malo neroden. Pa Je kar šlo. Nič drugačen n'«em b'1 cd drugih fantov, ki »so prlšl' jz raznih vetrov Dolenjske, Notranjske in celo z Gorenjske. Popoldne smo si fantje ogledali grad hlev in svinjak. Norosti je bilo toliko, da za marsikatero nismo vedeli kaj pomeni Pouk! Program šolanja Je bil skrbno pripravljen. Dopoldne smo Imeli pet ur teoretičnega pouka, popoldne pa praktično delo. Največji uspeh grmske šo4* Je prav v trm, da smo teoret;čno znanje I rei/.l-.usil; tudi v praksi. Tudi čas šolanja je bil pravilno izbran. Cez zimo smo se tt■■!»•-tično dobro podkovali, spomladi pa smo začeli kmetovati, tako da je vsak gojenec opravljal vsakršno delo: od oranja, sejanja, obdelave polja, košnje in žetve pa vse do nege sadnega drevja, cepljenja v drevesnici in trsnici, obrezovanje vinograda in vrtnarjenja. » Značilnost te. šole je bila še v tem. da smo Imeld tudi enotedensko de-žuranje: po dva gojenca sta bila odrejena v hlev, svinjak, čebelnjak in mlekarno, h kletarjem in vrtnarjem. Tem frno ves dan, razen peturnega pouka, spoznava!.! umno krmljenje in rejo goveda, prašičev In perutnine, čebelarjenje ln kle-tarjenje, mlekarstvo ln vrtnarjenje. Sprva Je bilo najtežje v mlekarn.!. Sleherni gojenec as J« moral naučiti molsti. Takrat »o nas miš'ce na rokah tako bolele od molže, da v učilnici nismo mr-gll držati v roki niti svinčnika. Kasneje pa smo v molži celo tekmovali: spominjam ae. da sem neko Jutro namolzel 30 litrov mleka. Tekmovali smo tudi v košnji. Zelo napeto j* bilo tekmovanje v cepljenju vinskih trt. Za prvo mesto Je bilo treba doseči 873 cepljenj na dan. Drugi gojenci, ki niso buld dežurni, pa so bili razdeljeni na dve skupini, ki sta ju vodila pr! praktičnem delu dva prak- tikanta. Kadar je b'lo na posestvu veliko dela, nismo imel' teoretičnega pouka. Čeprav smo bili fantje ob takh prilikah bo') utrujeni, smo se ob večerih vseeno zbrali na grajskem dvorišču ter prešerno zapeli. V najlepšem spomimu pa so mi tisti dnevi, ko smo sedli na lojtrske vozove m se s pesmijo na ustih odps'jali na Trško goro. Tam je imela šola svoje vinograde. Kako lepo je bilo obrezovati trto. okopavati vino. Nekdanji gojenec GrntKkc šole tovariš Jože Skok (desni na slika) je v letih NOB postal znani partizanski komandant Korotan. grad, škropiti trto in v jesen: — trgati! Nepozabni so tudi nedeljski poučni izleti na Hmeljnik, v Stopica in Birčno vas, v Brusnice, Dolenjske Toplice ln Luknjo, v Šentjernej, Belo krajino in drugam. Pa študijske ekskurzije v Kmetijsko šolo Maribor in Rakičane ter Gospod.njsko šolo v Mali Loki. To so b'Jla kor'stna vzgojna potovanja, saj so nam profesorji na napredno urejenih gospodarstvih razlagal', kako se uveljavlja njihova teorija v praksi. Mnogokie smo videli lepo urejena polja, vrtove, sadovnjake ln vinograde ter napredno gojenja kmetijskih kultur. Vse to nas je prepričevalo, kako nujno potrebno je znanje našemu kmetu, za lažje deio ter napredno in uspešno kmetovanje. Posebno poglavje v šoli je bila vzreja govedi in prašičev ter zdravljenje bolnih živali. Znanje o zdravljenju nam ie z bogatimi izkušnjami posredoval priznan živmozdravnk. Z največjim zanimanjem pa smo skledi!i predavanjem profesorja Antona Flega, ki je poučeval sadjarstvo, vinogradništvo, kletarstvo in kemijo. Z ubrano besedo ln napredno mislijo nas je vzgajal v napredne kmetovalce. Imel je posebno ž:v Jezik in razumljiv način učenja. Uspelo mu je, da nas je nauč'1 gojiti in spoznavati sadn« vrsta in vinske trte po rasti, Ustju in sadežu, v kleti pa sadjevec in vino po barv', vonju in okusu Posebno zanimivo je bilo rud: takrat, ko nas je popeljal h kakemu viničarju zdravit bolno pijačo. In ne samo to. To je bil profesor, k: je zastopa! na šoli napredno gibanje za nov družbeni red. Tudi našemu letniku ie povedal marsikaj, kar ni bilo po volji takratnim oblastnikom. Zate so ga zapostavljali, češ da je rdeče pobarvan. Nam, vggj meni, pa je odprl tista vrata, skozi katera smo stopili v novo življenje. Zato sem začel odslej drugače gledat: na svet in na boj za boljše življenja. Po končani šoli sem se vrnil domov poln zavest: lepšega in lr.žjega življenja, poln znanja o naprednem kmetovanju. Na domač! kmetiji sem vsa svoje misli osredotočil v napredno kmetovanje. S posebnim veseljem sem si uredil drevesnico, v bližnji gor'ci pa sem vzel v najem krpo vinograda. Uspeh ni izostal. Čeprav sem VI še mladoletni fant. so me kmetje gledali i nezaupanjem. Marsikaj sem jim svetoval, jih učil in jim pomagal, na domači kmetiji pa dokazal, kako se boljše in donosnejše kmetuje. Spomladi sem več dn' po vaseh precep:I njt koliko sadn'h dreves in vinskih trt, sadil, sejal... Še največ uspeha in priznanja' pa sem dosegel pri zdravljenju laže bolnih govedi. Zdi se mi, da sem imel za to občutek 'n sm'sel. Tudi na polju smo drugače zaorali, sejali in obdelovali njive. Oče je »prva nekam črno gledal na moje novotarije, jaseni pa, ko je z zadovoljstvom spravil boljši in vačji pridelek, je bil ponosen name. Ko so kmetje v Jablaniškt dolini uvideli, kaj pomeni šolan fant na kmetiji, so hoteli tudi oni poslati svoje sinove na Grm. T-^da tskrat je že divjala po naši deželi druga svetovna vojna. In tako je vojna nevihta potegnila tudi mene v svoj vrtinec — v partizane. Čeprav m' posledice iz vojne ne dovoljujejo, da bi lahko kmetoval, se mnogokrat s ponosom spomnim na grmsko šole. Spomin nanjo je lep in živ, znanje, ki sem ga tam pridobil, pa mi je še danes večkrat napotilo za delo in življenje. Zato z mislijo večkrat pohUlm v grmsko učilnico in na njena praktična delovišča. 70 LET SOLE NA GRMU • 70 LET SOLH NA GRMU 9 70 LET SOLE NA GRMU O 70 LET SOLE NA GRMU # 70 LET SOLE NA GRMU • 70 LET SOLE NA GRMU • 70 LET SOLE NA GRMU • T 4027 QA *tran 4 *X>OGEKJlKl CIST« ~ Stev. 42 (343) ] Skrivnost vzorne kmetije Ivana SMREKARJA starejšega smo našli v postelji. Noga ga boli že več let in težko dela. Toda že bežen pogled na njegovo domačijo v Savinku pri Skocjanu nam odkrije, da tu gospodari skrben i« napreden gospodar. Okrog domačije, v gospodarskih poslopjih in v hiši v«e čisto, v vzornem redu. V spalnici parket, kar najdemo le v malokateri kmečki hiši. Delovne sile Smrekar nima, vse opravijo najeti delavci in stroji. Gospodar Smrekar je 1928 obiskoval zimsko kmetijsko šo»o na Grmu, kamor Je sedaj poslal tudi svojega na MureiCega ?ma. Mari** činova na «1» »den v er«*«'n'ii gozdarski šoli, drugi v srednji kmetijski šoli v Mariboru. Vzorna kmetija — brez copranja Smrekarjevo gospodarstvo l'lovi daleč okrog. Ni čudno, saj Je to res napredna kmetija, pravi vzor sodobnega poseatva. N» obsežna, komaj 16 hektarov zemlje meri, vendar de dovolj, da ob umnem in naprednem kmetovanju spodobno živi družino in da gospodar lahko redno odvaja razne družbene dajatve. »Ti menda copraš ali pa hnaš posebno srečo, če ne delaš čudežev«, pravijo sosedje Ivanu Smrekarju, videč njegove uspehe na kmetiji. »Pridem k tebi na prakso, saj bi jaz tudi rad toliko pridelal«, mu Je dejal nedavno predsednik KZ Skocian Karel Taborski. Na polletnem občnem zboru so škocjanski zadružniki napeto poslušali, ko jim je Ivan Smrekar, predsednik odbora za kmetijsko pospeševanje, razlagal, kakšna je pot do uspehov v kmetijstvu. Kajti Smrekar svojih izkušenj »n uspehov ne skriva, rad se o njih z vsakim pomeni. Temelj mu je dala kmetijska šola »Moji uspehi v kmetijstvu so posledica znanja, ki sem si ga pridobil v zimski kmetijski šoli na Grmu leta 1928 in na poznejših kratkih tečajih ter obiskih na tej šoli«, je povedal Smrekar takoj v začetku. »Takrat nas je bilo v tečaju 20, večinoma Štajerci »n Gorenjci, Dolenjcev je bilo zelo malo. Ravnatelj šole je bil Skalicky. Znanje, ki sem si ga pridobil na Grmu. je bilo tolikšno, da sem se oprijel naprednejšega kmetovanja, ker sem 9poznal, da brez tega ne bo šlo. Sprevidel sem, da Je šola za vsakega kmeta zelo koristna, zato sem poslal it j a v uk tudi najstarejšega sina, ki bo. kot menim, gospodar na domačiji«. Z raznimi poizkusi je Smrekar dosegel rekordne pridelke na svojem posestvu. Sam pravi, da je spoznal, da brez umet_ Dobra plemenska živina je bila vedno ponos dolenjske kmetijske šole Vpliv šole na podeželje (Prenos s 3, strani) vojnama grmikih krav, bi dojenčki v mestu ne imeli mleka. I/delovali so tudi sir in maslo, kar je učencem koristilo pri delu v mlekarskih zadrugah. Danes delujejo živinorejski odseki pri kmetijskih zadrugah in opravljajo se/lekcijo in mlečno kontrolo. Tudi ostale panoge kmetijstva so se znamo razvijale, posebno vinogradništvo. Stalno so se vedele zaloge trt: od 20 tisoč na 60, na 80 in kasneje na 120 tisoč cepljenih trt. Temu primerno je bi.o tudi pridelovanje ključev v matičnjakih. Grmska vina so bila povsod dobro znana, zaradi odličnega okusa so bila tudi dostikrat nagrajena z diplomami in medaljami. Grmska šola je tudi $ svojimi drevesnicami vplivala pa obnovo in razvoj sadjarstva na podeželju. Posebno po osvoboditvi si močno prizadeva povečati sadne pridelke. V začetku leta 1913-14 so imeli na Šoli 1000 do 1500 ceipljencev, danes pa jih je 3 do 4 tisoč. Sola j« jkrbela tudi za gozdo- ve. Redno je z mladimi sadikami pogozdovala in nam tako ohranjala bogat vir dohodkov na Dolenjskem. Poslopja so bila vedno v redu vzdrževana. Leta 1929 so zgradili nove svinjake, lani pa uredili novo gnojišče- Na kmetijski šoli imajo tudi vzoren čebeljnjak z nad 100 ,p>anji in novo kurnico. Grmska vrtnarija je začela s 50 ari vrta, danes pa obdeluje okoli 2 hektara zemlje ln zalaga mesto in okolico s sadikami, cvetjem in z zelenjavo. Opazil sem, da so v vseh sedemdesetih letih profesorji, uslužbenci in delavci skrbeli za zavod kot za svojo krušno mater in si prizadevali na vse načine izboljšati že dosežene uspehe, Čeprav je preteklo mnogo let, v katerih so bile razne spremembe v zavodu. Danes je grmska šola obnov-iiena, povečana po površini in produktivnost. Soli na Grmu želim skupaj s vsemi njenimi bivšimi učenci, nameščenci in s vso Dolenjsko mnogo novih uspehov in ic plodnejših jubilejev! Fr. Malasek ■ • : ■ ■ ' - .......... - bo pridobljeno znanje polnil v JLA. še izpo- Kaj mi je šola na dala Grmu Ivan Smrekar st. pravi, da se mora za svoje uspehe zahvaliti predvsem šolanju na Grmu nih gnojil nI velikih pridelkov in, kar menita oba s sinom, da je še bolj važno — n» kakovostnih pridelkov Oba trdita, da se je prav leitos to še posebno pokazalo. Le kakovostni pridelek je mogoče vnovčiti po primernih cenah, slabih pa skoraj ne. Vsako leto dela razne poskuse s posameznimi vrstami umetnih gnojil in semeni m dosega daleč nadpovprečne uspehe. Sosedje, zlasti pa zadružniki, n-so slepi za te uspehe in že ubirajo korake v kmetovanju za Smrekarjem, čeprav še kratke. Vpliv znanja in izkušenj, ki si jih je pridobil v kmetijski šoli na Grmu, se širi prek njegovega dvorišča. »Ce se ne bi oprijel naprednega kmetovanja, ne bi mogel vsega , da pouk na šoli v letih po vojni ni bil popolnoma zadovoljiv, zlas-tj ne v živinoreji in v prvi pomoč: domači živini. Videl je, da se je to sedaj izboljšalo, kar ga samo veseli. Sodi. da je Grmska šola izredno pomembna za napredek kmetijstva *n skoraj hudo mu je, da mnogi krnelie tega še niso spoznali. Ce imaš znanje in ga s pridom uporabljaš, prav», te uspehi sami silijo naprej, da si krepiš svoje gospodarstvo. Seveda moraš rud' kmetovati s svinčnikom v roki. brez tega ne gre. Smrekar redi staln0 8 do 8 glav sivorjave goveje živine, prav tako tud: lepo število prašičev krškopollske, nemške žlahtne in jorkširske pasme. Goveda '"n prašiče je pelial na živinorejsko razstavo v Skoc-j«n. Tudi štiri vrste pšenice od svojih letošnjih uspelih poskusov Ima pripravljene za razstavo. Seveda se bosta oba Smrekar-1a udeležila proslav ob sedemdesetletnici šole na Grmu. To čutita kot obveznost. Sploh računa, da by> šlo na to proslavo in prireditve veliko zadružnikov iz* Skociana in okolice. Ivan Smrekar mlajšj je bil letos na taborjenju predvpjaSke vzgoje Tudb tu mu je koristila izobrazba iz kmetijske šole *n je bM za dosežene uspehe odlikovan. Ker je za odsluženje roka do-lofpn v veterinarsko enoto, si Brez izobrazbe nI in ne bo napredka! Se nekaj priporoča Smrekar vsem kmetovalcem: več bi morali brati strokovne knjige in časopise ter se po navodilih strokovnjakov tudi ravnati. Tarnanje nad velikimi davki jn slabimi dohodki je odveč. Treba se je oprijeti naprednega načina obdelovanja zemlje, pa bodo dohodki večji. Življenje se razvija, z njim pa rastejo potrebe dn nove naloge. Temu je treba slediti, treba je več znanja, to pa lahko da kmetu samo kmetijska šol.a in uporabljanje pridobljenega znanja v praksi. V tem tiči »oopranje«, izredna sreča ali čudež, kot imenujejo sosedje uspehe Ivana Smrekarja in njegovega sina. * To nam je povedal Ivan Smrekar in take nasvete daje kmetovalcem. Kajne: čisto preprosta skrivnost, s katero (ta napredni gospodar žanje tako lepe uspehe. Preprosta, izredno koristna, vendar se je naši kmetovalci ponekod še tako neradi oklepajo. Več strokovne izobrazbe, več napredne miselnosti, več volje, da pretrgamo 6 starim, nedonosnim kmetovanjem. Saj je to v korist slehernemu kmetovalcu, in vsej skupnosti. Zgodaj sem spoznal tpomen izobrazbe in strokovnega znanja za napredek kmetijstva. Seveda, Če človek živj v bednih, ponižujočih razmerah in mu skopa, komaj pedenj globoka izčrpana zemlja med kraškim kamenjem ne donaša niti za skromno živ-lienje, začne razmišljati, kako bi dvignil donos svoje kmetije in poskrbel za boljše življenje družine. Kmetijska iola na Grmu je kdaj pa kdaj prirejala razne krajše in daljše tečaje pa sem jih začel obiskovati kar po vrsti. Udeleženci tečaija smo dobili brezplačno hrano in stanovanje ter lepo vzpodbudo za napredek v tej ali oni panogi kmetijstva. Hkrati z željo po naprednem kmetovanju je raslo tudi naše znanje. Ko človek stopi nekolikanj z območja domaČe vasi in pogleda naprednejše kmetije ter spozna uspehe, ki jih napredni gospodarji dosežejo, se sam sebi zazdi majhen, nebogijen in neveden, obenem pa se mu zbudi želja, da bi dosegel, kar so že dosegli drugi. Zahrepeni \do znanju in strokovni usposobljenosti ter začne ceniti pomen kmetijskih šol za napredek naših vasi. Taka želja po napredku in znanju je tudi mene zvabila na grmsko kmetijsko Salo. Tu sem dobil prve osnove znanja in vzpodbudo, da grem še naprej. In sem Šel: na sadjarsko-vinarsko šolo v Maribor, naro v Šentjurij in še dalje na prakso v Švico me je vleklo. smo sadjarske podružnice in za-sajali mlade sadovnjake; drevje iz tistih dob je sedaj v svoji največji rodnosti. Na kmetijski šoli na Grmu mi je bilo v posebno vzpodbudo lepo urejeno vrtnarstvo in pa dre- Zadružni tečaj pred kakimi 30 leti na Grmu Kar sem si pridobil na šoli in na praksi nisem ohranil zase. S številnimi predavanji in prirejanjem raznih tečajev po Beli krajini sem svoje znanje in izkušnje posredoval drugim in vzgojil več dobrih sadjarjev. Ustanavljali Naši absolventi Razen ostalih uspehov, ki jih Je dosegla kmetijska šola na Grmu pri pospeševanju kmetijstva, je do svojega jubile'nega leta izšolala tudi lepo število slovenskih kmečkih sinov za javne kmetijske strokovnjake in neredne gospodarje. Cetprav je bila iz Slapa pri Vipavi (leta 1886) prestavljena na Grm z namenom, da bi izobraževala kmečke sinove predvsem ia Dolenjske, s« Je njen delokrog že prva leta po ustanovitvi razširil daleč preko meja Dolenjske in ostalih pokrajin Slovenije. Saj Je do danes iz zavoda že izšlo 1399 absolventov iz vse Slovenije, o-d tega 500 Dolenjcev. Iz šolskega arhiva le razvidno, da »e Je 6istem šolanja večkrat menjaval. Najprej Je bila dvoletna šola, pozneje pa samo enoletna, ki Je trajala 1« mesecev, in zimska, ki le trajala dve zimi. Od njene ustanovitve do leta 1907—09 je dvoletna šola dala 279 absolventov: Iz Dolenjske «0, tz Gorenjske 5«, iz Štajerske 98, s Koroške 4, s Primorske 39, lz Istre 12, iz Notranjske 30 in iz Ljubljane in okolice 10. V tem obdobju j« bUa ena Četrtina Dolenjcev. Drugo obdobje dejavnosti šole je bilo oid leta 1909 do prve svetovne vojne, ko le bil pouk ukinjen zaradi poklica predavateljev v vojvko. V tem času Je šolo ab-solvlralo: Dolenjcev 3t, Štajercev 9, Primorcev 17, Notranjcev 23, Gorenjcev 24, Istranov 3, Korošcev 4, lz Goriške 10 in iz Hrvatske 2. Tretje obdobje Je trajalo od nrve do druge svetovne vojne. Za časa okupacije je bil tudi pouk ukinjen leta 1914. Iz zavoda je v tem času šlo 7R3 absolventov: Dolenjcev 308, Gorenjcev 153, Štajercev 14«, Korošcev 16, Primorcev 73, Istranov 7, Notranjcev 12 in iz Ljubljane in okolice 38. Ptr osvoboditvi, ko je izredno primanjkovalo kadrov v kmetijstvu, je sola najprej Izšolala v tečajih 29 brigadirjev za živinorejo in 68 brigadirjev za poljedelstvo. Ko je bilo Ustreženo najnujnejšim potrebam, Je zavod vpeljal spet redno enoletno šolo. Od osvoboditve do danes je šolo absoiviralo: Dolenjcev 101, Štajercev 81, Gorenjcev 18, Primorcev 12, Notranj. cev 5, Korošcev 12, Hrvatov 1 ta iz Ljubljane in okolice 14. Od skupnega števila absolventov torej kar 101 Dolenjcev. Zadnja leta se je število gojencev zelo spreminjalo in .ie nekaj časa nazadovalo. V letošnjem jubilejnem letu pa se je število zelo zvišalo; v letno šolo je v tem šolskem letu vpisanih 12 gojencev, od teh 36 Dolenjcev. Po prvem novembru se prične pouk še v zimski šoli, kjer bo tudi 20 gojencev. Čeprav Je le 75% naših absolventov ostalo v kmetijskem poklicu, je kmetijska šola vendar zadostUa svoji nalogi in mnoge doprinesla k izobraževanju kmečkega življa na vasi. Franc Kocuvan Grmske anekdote Kapitalist. Po osvoboditvi je bilo treba na šoli ugotoviti, v kakšnem socialnem stanju so starši učencev. Vsi učenci so napisali ustrezne podatke: mali kmet, srednji, veliki, de-lavec, uslužbenec itd. Le najrevnejši med njimi, veliki na-vihanec, je rubriko o socialnem stanju staršev pustil Poslopje novo zadružne mlekarne; ki bo odprta to nedeljo (pogled z dvoriščne strani) prazno. »Napiši no,,ali pa povej!« so mu rekli. — »Ja, se ne upam, lahko mi škodi?« — »Zakaj?« — »Ker so moj1 starši kapitalisti!« — »Kapitalisti? Ne bodi smešen.« — »Res: oče imajo zlato žilo, mati pa pruh...« Moderniziran zakol. Na Grmu so za novoleto klali 300 kg težkega prašiča. Krmač se je upiral in ga nikakor niso mogli premagati. Pa priteče zra-Kven strokovnjak za živinorejo, zgrabi sekiro in trešči pujsa po glavi. Ker ga ni dobro zadel, se mu je prašič zapodil med noge in strokovnjak je na prašičevem hrbtu, seveda neprostovoljno, zdirjal naravnost v prašičje kopališče. Tu sta se oba lepo potunkala V vodo in okopala pri 20 stopinjah mraza! »Lejte, tako se pa strokovno in moderno kolje!« je veselo zavptl eden od učencev. Nemščina. Za časa Avstrije so se na Grmu učili tudi nemščine. Pa vpraša učitelj učenca: »No, kako se po nemško reče konj?« — »Das Pferd!x — »Knko pa Žrebe?« — »P/er-daček!« „Dol«nj$fla že v prošlem letu. Druga je na ta-k'zvanem Cavzarjevem vrhu iuid vinogradom gosp.dr.Sup- pana, tudi v Trški gori. Tretja pa v Cerovcih pri Smoleni vasi. Najpripravnejša in najcenejše napravljena je neki ona na Cavzar jevem vrhu. Kdor si misli tako Štacijo omisliti, naj si torej to ogleda. Streljanje je, kakor se sploh, ir. to od priprostih kmetov sliši, prav dobrega vspeha. Zato je le želeti, da bi se še več strelnih itacij postavilo, ne pa ljudi še odgovarjalo za iste kaj potrošili. (1. avgusta 1899) čestitke k vinski letini »...Tinsko leto poročali smo našim čitateljem, da je i'odstvn naše kmetijske šole na Grmu, v vinogradu ,Cero-vec\ v katerem je leta 18H6, ko je ta vinograd prevzelo, le jedno vedro (56 litrov) nič vrednega cvička pridelalo; lansko leto že 77 hektolitrov prav dobrega vina pridelalo. No, letos pa gre od ust do ust, za stvar se brijajočih ljudi, govorica, da jn letošnji, še boljši pridelek memo lanskega tega vinograda, že množino 100 hek-tol. presegel, do 120 hektol. da so pridelali...« (15. oktobra 1898) MED 38 UČENCI — 17 ŠTIPENDISTOV »(Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu) pri Novem mestu ima letos 36 učencev in sicer 20 prvoletni-kov in 16 drupolefnikov. Deželne ustanove uživa 14 učencev, državne pa, trije.« (1. januarja 1897) TEČAJ ZA CEPLJENJE TRT V NOVEM MESTU je nepričakovano dobro obiskan. Udeležujejo se ga celo gospodarji in kmetski mladeniči 12 Žužemberka. Suhorja na Belokranjskem, St. Jerneja, Bele cerkve itd. Tečaj se je pričel r- nedeljo 21. frbru- varija s primernim nagovorom ge živinorejske kraje največ po načelniku kunetljek« po- jega gospodarskega pomena. man, tretjo nedeljo 7 t. m. pa krave skupaj 17.197 litrov mle- tehnični voditelj za državne ka. Ker ima šola sedaj 9 krav, vinarske zadeve gosp. Skalic- je znašala poprečna mlečnost ky. Pred in po poduku so bile vsake krave okroglo, 1900 U- praktične vaje o cepljenji trt. trov ... oo se pridobile v novejšem času glede setve trav in detelj na njivah ali pa pri napravi novih travnikov. (1. maja 1907) Udeležntke vadijo v cepljenji trije gojenci iz kmetijske šole na Grmu, ktere je v na namen prepustilo slavno vodstvo kmetijske podružnice za vseh pet nedelj...« (15. marca 1897) ZA DVIG MLEKARSTVA NA DOLENJSKEM »... Kmetijska Sola na Grmu se peča od vsega pričetka z mlekarstvom. Skraja je prodajala sveže mleko v mesto. L. 1899 je dobila stroj posnemal-nik in od tega časa se je začela pečati tudi z izdelovanjem surovega masla, najbolj zaraditega. da imajp učenci priliko priučiti se popolnoma prav'lm napravi surovega masla, ki je dandanes tako cenjeno tržno blago in čegar izdelovanje je dandanes* za mno- vspehi s tomasovo Žlindro in kostno moko pri pšenici »Kmetijska šola na Grmu ...lz predstojećih številk je je gnojila letos s Tomasovo povzeti, da se peča šola za žlindro tudi pšenici. Za 1 hek njene sedanje razmere te v precejšnji meri z izdelovanjem surovega masla. To izdelovanje bi se dalo pa izdatno razširiti, ako bi se gospodarji iz sosednih vasi poprijel! zadružnepa mlekarstva, kar bi bilo toliko lažje, ker ima šola vse potrebne pripomočke za izdelovanje naiji-nejšega surovega maslo. Sola ima potrebno mlečno klet, ima tri stroje posnemalnike, stroj za pinjenje in vse druge priprave za maslarstvo ...« (15. aprila 19*7) TEČAJ ZA PRIDELOVANJE KRME NA GRMU V zadnjem listu smo raz-glavli. da se priredi na Grmu dne 27. in 28. maja tečaj za pridelovanje krme. Ta poučni tečaj ima namen, seznani ti go- tar (1 314 orala) se je vzelo 600 kg Tomasove žlindre, ki $e je raztrosila in zavlekla spomladi. Pripomniti pa moram, da se je pšenica sejala po pesi. ki je oila leto prej prav močno pognojena s hlevskim gnojem. Vspeh je bil nepričakovano lep >'n bi bil gotovo še boljši, ako bt se bila Tomasova žlindra jeseni raztrosila. Brez gnojenja se je pridelalo na 1 hektar J7 metr. centov pšenice in 37. metr. centov slame. S Tomasovo žlindro se je pa doseplo 20 1/2 metr, centov pšenice ln 43 metr. centov slame. Ta vspeh kaže, da je Tomasova žlindra vrlo dobro učinkovala in da se je to gnojenje dobro izplačalo ...« (15. septembra 1M7) vesnica. Profesorja ing. Jeglič in ing. Kotiovšak sta nam tais.0 toplo piha.a na dušo in vzbuoi-ia ljubezen do tega, kar nas sprem i ja še v pozno starost. Kmalu sem si uredil majhno, pa donosno drevesnico, zacei gojiti tudi okrasno cvetje in grmičevje. Imel sem nad 150 sort vrtnic is vseh krajev, iz Nemčije, Češkoslovaške, Holandije. Kajpak sem si pridobljeno znanje venomer izpopolnjeval s strokovnimi knjigami in časopisi, koiikor so mi pač dopuščale raz* mere. V hudi zmoti je vsak, ki trdi* da za kmeta ni potrebna strokovna izobrazba in da ga šola le poleni. Vemo, da se je vsakega posla treba naučiti, da je treba biti tudi za najpreprostejšo cbrt strokovno usposooljen. Čemu torej naj bi, se prav kmet zadovoljil le s tistim, kar se pri delu samem nauči! Kmetijstvo napreduje, zakai bi capljali nekje zadaj, če pa nam napredno kmetovanje m gospodarjenje prinese mnogo več koristi in dobička! Marsikateri absolvent kmetijske šole, ko se vrne domov z velikimi načrti in idejami, si le stežka u-tira pot v svojem gospodarstvu, mora zaradi naprednega kmetovanja požreti tudi katero od sosedov, toda uspeh ne izostane, Čeprav raste po malem, obenem se pa tudi drugi začno zao.:mati za napredek, videč umno kmetovanje strokovno usposobljenega gospodarja. Ko bo želja po strokovnem znanju in napredku prodrla v sleherno kmečko domačijo, ko bo sleherni mladi gospodar začel kmetovati podkovan s strokovnim znanjem, se bo dvigalo tudi naše kmetijstvo; pridelki se bodo višali, donos bo večji in življenje kmeta ugodnejše in .lepše. Ko bomo pcorijeli vsi, bo uspeh očiten, kajti delo posameznika je komaij opazno. • IzkoriŠčaimo i7kusnje uvidevnih naprednih kmetovalcev in strokovnjakov. Oprimo se na našo domačo kmetijsko šolo, letošnjo jubilantko, ki ima za dolenjsko in slovensko kmetijstvo že doslej toliko zaslug. Jakob Sprlnger Zadružna mlekarna v Novem mestu — komunalno podjetje Na 9. redni seji je občinski ljudski odbor Novo mesto sprejel sklep, da spada odslej Zadružna m.ckarna v Novem mestu med komunalna podjetja. -Pomen mlc-k.ime je z o žirom na posrpeševan j« živinoreje in zadostne preskrbe potrošnikov z mlekom in mlečnimi proizvodi drugačen kot značaj ostalih proizvajalnih podjetij. Mlekarna bo s tem oproščena družbenih dajatev. Podoben položaj imajo mlekarne tudi v drugih mestih. Hkr.iti je občinski ljudski odbor potrdil združitev proda al-ne mleka na Glavnem trgu z Zadružno mlekarno. KONGRES KMETIJSKIH DELAVCEV Kongres kmetijskih delavcev in uslužbencev bo 12. in 13. novembra v Osijeku, Tako Je sklenilo predsedništvo Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev ln nameščencev. UVOZ KMETIJSKIH STROJEV IZ SZ Nafta podjetja se bodo začela 'kmalu pogajati s sovjetskimi izvozniki o uresničitvi dela investicijskega posojila, ki predvideva med drugim nabavo kmeti J sk Jih strojev v letu 1957 v približni vrednosti 5 milijonov dolarjev. V petih letih bomo kupili v SZ za 22 milijonov dolarjev kmetijskih strojev. Obiščite Belokranjski 1 muzej v Metliki I Stev. 42 (345) •DOLENJSKI LIST« Stran 5 p°ad*uf z obračunskimi Knjižicami V zadnjem času uvajajo nekatere kmetijske zadruge poslovanje s kmeti - zadružniki na obračunske, knjižice. Vsi odkupi naj bi se beležili v obračunsko knjižico, odnosno ves promet, k| ga ima lastnik knjižice preko zadruge. S tem poslovanjem bi zadruga krepila finančna f.redsstva zadružnega sektorja, kar bi predstavljalo znaten vir sredstev z dajanjem posojil kmetom — zadružnikom, zadružniku pa bi se njegova sredstva obrestovala. Po drugi strani bi Imeli točno evidenco o izvršenem prometu posameznega člana, kar bi "koristilo pri razdelitvi dela dobička med člane. Takoj v začetku uvajanja teh knjižic so se pokazale ovire, zaradi 'nerazumevanja vodilnih uslužbencev in upravnih odborov nekaterih zadrug, čei da to ni potrebno, ker se s tem povečuje delo, da imajo dovolj lastnih obraitnih sredstev in podobno. Taik primer je bil v KZ Dobrnič. Po drugi strani menijo, da bi a temi Knjižicami lahko dajali podatke, ki o\ vplivali na določanje višine davkov. Tak primer je v H£ Mokronog, katere upravnik je obenem pred- sednik ObLO, ki lahko brez obračunskih knjižic dobi podatke, kater; bi bili zabeleženi v teh knjižicah. Nekatere zadruge so razumele pomen poslovanja preko obračunskih knjižic ter že poslujejo z njimi. To so KZ Smarjeta, Skocjan, Žužemberk in Kostanjevica. Jože Andoljšck V Petrovi vasi so igrali Nedavno so v Petrovi vasi uprizorili dramo »Ljubezni cvet je zamorjen«, dramatizacijo Jakličeve povesti (dramatiziral Pavel Bobnar), Vsebina je vzeta iz kmečkega življenja (preteklega časa, ko so starši tolikrat po svoji voiji in iz pohlepa po zemlji in denarju ženili in možili svoje sinove in hčere. Močan poudarek v drami je tudi na obrekovanju Potreben je »VODIČ po Novem mestu Novo mesto z okolišem ima lepo bero zgodovinskih, kulturnih in krajevnih zanimivosti in posebnosti. Številni tujci, domači in inozemski, ki potujejo skozi, marsikaj povprašajo o tem zanimivem 'mestu, ki jim pritegne (pogled že s svojo svojstveno lego, pa smo včasih kaj v zadregi za i-dgovor, ka^ti gradivo, s Katerim bi o zgodovinskem, pa tudi o sedanjem žitju in bitju Novega mesta informativno postregli tujcu, jc raztreseno v raznih knjigah in člankih. Zato je potrebno, da dobimo tiskan vodič po mestu, kjer naj bo zgoščeno zbrano vse, kar zadeva dolenjsko metropolo nekoč in danes. O tem je na svoji zadnji seji.' razprav-Cjal rudi odbor Dolenjskega muzejskega društva v Novem mestu in sklenil, da bo organiziral, oziroma pripravil izdajo tega vodiča. Pobuda, ;ki jo moramo rej pozdraviti in podpreti. Ra/.en izdaje tega vodka, ima društvo še drug program v tem poslovnem letu. lako bo organiziralo vrsto predavanj v raznih krajih (Žužemberk, Stiraia, Trebnje, Mirna, Mokronog, Sentru-pert, Kostanjevica, Šentjernej in še kje) iz zgodovine naše Dolenjske, pa tudi v Novem mestu bo nekaj predavanj. Nadaljnja naloga društva je nabiranje novih članov. Kot čiani naj bi pristopila k Dolenjskemu muzejskemu društvu podjetja, za katera bo po sklepu odbora, letna članarina 1.000 dinarjev (Članarina za člane je 60 dinarjev letno). Le močno društvo, v katerem bo zbranih čimveč članov, bo lahko uspešno opravljalo svojo nalogo in budilo ljudem zanimanje za na'šo davno in nedavno zgodovino. Naročajte in berite »DOLENJSKI LIST«! in čenčah, ki so tolikrat vzrok nesloge in razprtij med našimi kmečkimi ljudmi. Prizadevni igralci so delo na-Študirali v ene.m mesecu; hitro, zlasti za kmečke igralce, vendar so lepo uspeli. Režiral je študent Franc Grahek, ki se že nekaj let, ziasti med počitnicami tako rad in z veseljem ukvarja s kmečko mladino. Pa tudi igralci zaslužijo lepo pohvalo, saj so po težkem delu na polju vedno še imeli dovolj volje za vaj«, ki so se marsikdaj zavlekle pozno v noč. Ljt»d je so igralce nagradili s številnim obiskom, škoda, da ni ,primerne-prostora in je bilo treba igrati v osnovni šoli. P. V stopiško šolo bo pritekla voda Občinski ljudski odbor Novo mesto je dodelil letos za napeljavo vodovoda od izvira (črmlke) do šole potrebne kredite, ki jih bodo Stopičani izkoristili v celoti. V nekaj dneh bo izkopan jarek za cevi, dolg 570 metrov. • Pri izkopavanju so pridno pomagali domačini in celo starši tistih otrok iz Podgrada, katerih otroci hodijo v stopiško gimnazijo. Iz Podgrada jih je bilo 9, iz Stop i č pa 20. Upajo, da bo otvoritev vodovoda 29. oktobra, ko je občinski praznik. »Braiovska ljubezen« 4. oktobra je pripeljal kmet Fabjan iz Gradišča pri Šentjerneju v Novo mesto svojega brata Toneta na rentgenski pregled, kajti fluorografi-ranje je zabeležilo žalostno resnico: tuberkuloza. Gospodar Fabjan je zapeljal voz na dvorišče hotela »Kandije«, da bi si po naporni vožnji privezal dušo. Tako sta brata vstopila v hotel: gospodar Fabjan vzravnan, lepo rejen. mogočen, zdrav; Tone Fabjan globoko sključen, bled, suh. Gospodar Fabjan naroči bratu Tonetu čiste juhe in mu odlomi iz cekarja kos kruha. Ko Tone poje svojo juho in stisne košček kruha skrivaj v žep, mu zapove brat, naj gre iz gostilne na voz in tam čaka. Tone se res ves upognjen odplazi iz gostilne. Takrat pa si kmet Fabjan naroči golaž z žemeljcami in dobrega vina. Ljudje iz šentjernejskega konca so kasneje povedali, da je bolnemu Tonetu pri bratu mnogo 'slabše kot vsakemu predvojnemu hlapcu pri trdo-srćnem gruntarju. Hranio ga z ostanki jedi, spi pa kar v hlevu. še ena Grobar iz Smihela pri Novem mestu S. je z nožem napadel svojega brata, ga močno ranil in zbil na tla, nakar ga je njegova žena še s kram-pačico po plavi. Vsa reč se je zgodila kar na pokopališču! REKORDEN IZVOZ V TUJINO Po podatkih smo v septembru 1956 izvozili [z Jugoslavije za več kakor 8 milijard dinarjev raznega blaga. Lani smo v septembru izvozili le za 3.4 milijarde din. Skupna vrednost izvoženega blaga v tujino pa znaša letos do konca septembra približno 67 milijard dinarjev, lani v istem čavu pa je znašala le 51,7 milijarde din. DOHNM! OBVEŠČEVALEC KINO Dom JLA - Novo mesto: od 19. do 22. okt.: Švedski film »Zaradi moje ljubezni«. Od 23. do 25. okt.; ruski barvasti film »Othel-lo«. Kočevje: Od 19. do 81. okt.: francoski film »Obscesija«. Črnomelj; Od 18. do 21. okt.: ameriški barvasti film »Pekel in pričakovanja«. 21. okt.: ameriška r.sanka »Dumbo«. Mladinska predstava ob 10. uri. 23. in 34. okt.: italijanski film »Kruh, ljubezen (n ljubosumnost«. Metlika: -20. in 21. okt.: »Nesmrtne melodije«. 24. okt.: »Izgubljeni sin«. Kostanjevica; 21. okt.: angleški film »Skaramuš«. Šentjernej; 20. jn 21. okt.: švedski fiim »Tat ljubezni«. Trebnje: 20. jn 21. okt.: francoski film »Taras Buljba«. Predstava v nedeljo ob 13. in 19. uri. Dol. Toplice: ,20. in 21. okt.: ameriški film »Greh neke noči«. 20. in 21. okt.: Švicarski film »Otroci Evrope«. Mokronog: 20. ;n 21. okt.: ameriški film »2enske prihajajo«. Gradac: 20. in 21. okt.: švedski f:lm »Zaradi moje ljubezni«. Potujoči kino Novo mesto predvaja ameriški film »Pet prstov«: v petek. 19. okt. ob 19. uri na Otočcu; v soboto, 20. okt. ob 19. uri v Prečni; v nedeljo ob 15. uri v Skocjanu in ob 18. uri v Smarjeti. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva primanju dr. Otonu Bajcu in ostalim zdravnikom na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice za uspešno opravljeno operacijo. — Štefan ln Ela Jug, Ljutomer. MALI OGLASI PRODAM HlSO z gospodarskim poslopjem in vsem inventarjem, 80 a vinograda, 1.04 ha sadovnjaka in orne zemlje, bukov in kostanjev gozd za drva in kolje. Posestvo leži v Globočdolu št. 9, nedaleč od nove avtoceste Zagreb—Ljubljana. Podatki v Zagrebu, MedveagradsKa 47-b pri Martinu Pirkoviču pismeno ali osebno. PRODAM NOVO MLAT1LNICO na tresila znamke »Vesna« ali jo zamenjam za vola aLi kravo. Po- izvedbe v Kmetij siti zadrugi Ve- PRODAM VINOGRAD z zidanico in stanovanjskimi prostori na Trški gori. Lep razgled na Novo mesto. Naslov pri upravi Dolenjskega lista. (447-56) POCENI PRODAM dobro ohranjeno spalnico, violino Iti ročni voziček, po dogovoru tudi na obroke. Naslov pri upravi lista. (446-56) KDOR Ml DA 80.000 din za dograditev hiše, mu dam dosmrtno stanovanje. Naslov pri upravi lista. (445-56) IZ MATIČNIH URADOV: NOVO MESTO ZAHVALA Dijaška kuhinja v Novem mestu se zahvaljuje Sindikatu zdravstvenih delevcev v Novem mestu za darovanih 2000 din, namesto venca na grob pok. Franca Hro-vatina iz Novega mesta. V času od 6. do 13. oktobra je bilo rojenih 1€ dečkov in 13 deklic. Poročila sta se: Jože UrbančiČ, delavec iz Novega mesta, in Marija Kavšek, delavka iz Gotne vas!. Umrli so; Marija Kovačič, žena posestnika. 68 let, iz Skiijevega. Ana Zabkar, dijakinja, 17 let, z Ravni pri Krškem. Anica Obrano-vič, trgovska vajenka, 2i let, iz Banje Loke pri Kočevju. Marija Moteg, socialna podp^ranka, 70 let, iz Gabrja. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marolt Jožica iz Stranske vasi — deklico, Vajs Alojzija s Kota — deklico, Knez Fani iz Salke vasj — deklico. Kovač Štefka iz Brežane — dečka, Kumelj Marija lz Novega mesta — dečka, Gač-n:k Tončka lz Brune vasi — dečka. Kranjc Amalija iz Novega mesta — dečka. Radkovič Štefanija ;z Dol. Brezovice — dečka. Gombaša Marija iz Ljubljane — dečka, Anžiček Valentina jz Bod-g?nje vas; — dečka, Zoran Majda iz Harinje vasi — dečka, Jur-šč Neža z Iglenika — dečka, Pečjak Katarina iz Bodganje vasi — deklico. Soln Jožefa iz Škofje Loke, deklico. Dobrin Danica iz Maribora — deklico, Mičevič Fan; iz Novega mesta — dečka, Jeraj Marija ;z Novega mesta — dečka, Rariovič Cvetka iz Marir.čev — deklico. Furman Marija \z Dol. Kartel j evega — dečka, Govednik Jožefa iz Bušinje vasi — dečka, Petric Ivanka s Krvavčjega vrha — deklico, Zibert Dragica jz Podzemlja — dečka. Pečavar Marija ;z Rodin — dečka. Jakša Rozalija ;Z Pribišja — deklico. Medle Tončka iz Jugorja — dečka. Struna Antonija iz Bršlina — deklico, Bartelj Elizabeta iz Novega mesta — dečka. Teropšič Anšela iz Harinje vasi — dečka, Vu&ko Jožefa iz Kočarije — dečka. Meso«-jednik Anica iz Dol. Lakenca — dečka. Macele Marija iz Rosalnic — deklico, Jerele Ivanka iz Novega mesta — dečka. Ravnic Anica iz Novega mesta — dečka. DulC Erna iz Hruševca — deklico. KRONIKA NESREČ Preteki) teden so se pon&srečill in iskali pomoči vnovomcik. bol«, nišnici: Janeza Međleta, predde-lavca iz Vel. Brusnic, je avt» stisnil in mu poškodoval obe rami in prsni koš. Jožetu Ku'.ovcu. progovnernu delavcu iz Vrsnih sel, je prj delu odlete! v koleno kos železa. Godec VHuor. kovač iz Mačkove, se ie pri delu udaril z železom na levo stran obraza. — Jane« Frankovič, progovni delavee |Z Vapče vasi, je pri oranju padel in si poškodoval desno nogo. Pe-čariča Alc'zija, mizarskega vajenca iz Svrž.-.kov. je povozil vo* čez desno nogo Ivan Bregar, sin posestnice iz Mihovega, je doma na dvorišču pade! in si poškodoval desno nošo, Luka Mrgc'e, pekovski pcmcčn.k iz Črnomlja. j» padel s kolesom in si poškodoval levo nogo. Vojfoo Bajnič, sin referenta za pred-vojaško vzgoio it Male Bučne vasi, se je z vročim mlekom opekel po desn, nogi in desni roki. Ne le medvedje in volkovi, celo srake% SPORT IN TtUSNAVZGODA DRŽIVNI ATLETSKI REKORD V NOVEM MESTU nTBjfij mladinec Marjan Potrč, t'an TVD Paricama lz Novega mesti, le pevtevti zadnjo soboto na a>tlet=ken tekmovanju v Novem me- u nev državni rekord v atleskem dvoibc'u. Z marljivo in vztrajno vadi&o se je uvrstil v listo državnih rekorde v. kar še ni uspelo nobenemu Novornesča. nu. Skupno je v atlet troboju zbral za mladince 2.241 točk, kar je za 216 točk več cd starega rekorda. V višino je ponovno tfkoUHI 173 cm, krojio Je vrgel 14,95 m daleč In 100 m le pretekel v čao slabo vreme, bo v veliki dvorani okrožnega Bodltča pokalno tekmovanj* z zračno puško; račetek ob 9. url Prvoplaairflni strelec bo prejel prehodni pokal mfstnc občine, o»1*li najbolle planirani pa praktične nagrade. Tako bodo marljivi novomeški •trelc organizirali dve tekmovanji In s tem proalavlU praznik Novega mesta. S. D. Odločilna tekma zanje je bila na Ravnah med domačim fužinarjem in ZOK Uubljano. Ker je Imel ZOK LJubljana pred to tekmo enako število točk kot Novome-Iftani, bi slednji v primeru zmage potisnili Novomeščane na 3. mesto. Toda Fužinsrji se niso dali. Hoteli so ostati neporaženi, da bi tako še bolj potrdili, da so zasluženo zasedli prestol prvaka. Ljubljanski odboikorl' ir'~«. •• in tako so naši odbojkarji dokončno drugi v letošnjem pi - ' LRS. Fuž'nar se bo sedaj potegoval za vstop v r.vezno Ugo. Novomeščani pa bodo klju^ osvojenemu drugemu mestu osteli v republiški ligi, razen če ne bo v prihodnjem letu spremenjen sistem tekmovanj za državno prvenstvo. xxx Tudi tekmovanje ženskih ekip za prvenstvo LRS gre h koncu. Večina tekem Je že odigranih, le Novomeščanke imajo pred seboj še preloženo srečanje s kamniško vrsto. S to tekmo bodo v nedeljo v Kamniku tudi Novomeftčanke zaključile z letošnjim prvenstvom. Tako bomo tudi leto« Imeli v Novem* mestu prvaka Slovenije, čeprav polovičnega, ker bo o pravem prvaku odločila tekma z zmagovalcem vzhodnega dela slovenske lige — z »Mariborom«. Zmagovalec bo pridobil pravico sodelovanla na kvalifikacijskih lekmah za vstop v zvezno ligo (tudi tu Je še negotovo, če bo bodoče tekmovanje v dveh conah). 1 SITAR ZMAGOVALEC r' NA BRZOTURNIR.IU Pred kratkim Je- SJ3 Novo mesto priredilo brzoturnir za prvenstvo društva, katerega se je udeležilo 10 šahistov. Vrstni red brzoturnirja: Sitar 7 in poj. točk, DokI 7 točk, Gajski 6 in pol, Saranovič 6 ln pol,- Fink, Medic in Picek po 5 točk, Jovlč 2 in p^i, Vodopivec in Avsec! pol točke. -V PETEK SPET BRZOTURNIR V petek 19. t. m. bo Šahovsko društvo Novo mesto »pet priredilo prvenstveni brzoturnir, tokrat za prvenstvo za mesec oktober. Brzoturnir bo tudi priprava za bližnje okrajno prvenstvo in turnir slovenskih mest, ki bo novembra v Ljubljani. F. M. Otvoritev športnega parka SVOBODE Ljubljana-Vič V nedeljo Je bila v Ljubljani na Viču svečana otvoritev športnega parka »Svobode-, na kateri so sodelovali najboljši atleti Slovenije. Čeprav je bil teren izredno mehak, so bili doseženi zelo dobri rezultati. Omenim naj, da je bil trikrat zrušen držav.ni rekord v metu krogle za ženske. Kotluško-va je dvakrat vrgla kroglo dlje od dosedanjega državnega rekorda, prav tako Usemkova, ki Je z metom 14,81 m zasedla drugo mesto za Kotluškovo — 15.04 m, kar je letošnji peti rezultat na svetu. Novomeški Partizan sta zastopala Kolnikova ln Žagar, ki sta se zelo dobro plasirala. Kotnikova je v skoku v višino zasedla tretje mesto. Žagar pa je bil peti v teku na 100 m. -r Črnomelj - tretji v LRS 14. oktobra je v Trbovljah gostoval črnomaljski Partizan. V velikem rokometu so tekmovali z domačo ekipo za prvenstvo LRS. Predtekmo so Crnomaljcanke Izgubile z rezultatom 5:u, v glavni tekmi pa Je bila poražena moška vrsta Partizana jz Črnomlja z te-7,ultatom 12:9. S to tekmo sta ženska in moška vrsta črnomaljskega Partizana osvojili III. mesto v Jesenskem delu ligt. Upoštevajoč njihovo slabo opremo, je ta uspeh zadovoljiv. NOGOMET M-K ŠAH SO »ELAN« : »PARTIZAN« — ŠKOFLJICA 2:0 (1:0) V nedeljo 14.. okt. je moštvo »Elana« odigralo zadnjo nogometno tekmo jesenskega dela prvenstva. V povprečni igri ao prisep-nejši igralci - domaČega moštva dvakrat potresli mrežo simpatičnim gostom iz Škofljice, ne da bi se njim to posrečilo vsaj enkrat, kar b; vsekakor bolj ustiezalo poteku Igre. S to tekmo Je »Elan«, kl je stopil po treh letih »počitka« direktno v prvenstveni boj brez potrebnih priprav, zaključil Jesenski del tekmovanja raameroma uspešno, saj Je dosegel v šestih tekmah 7 točk ali 64%. Zaradi lepega vremena, in da bi ostalo spomladi več časa za kvalifikacijsko tekmovanje. je Ljubljanska nogometna podzveza odločila, da se Je v prihodnjih nedeljah odigra 2 kola spomladanskega dela tekmovanja. Tako bomo lahko že v nedeljo 2i. okt. videli povratno tekmo s »Partizanom« iz Grosupija. Razen tega bodo naši nogometaši še to jesen šli v Kočevje na prvenstveno povratno tekmo s »Partizanom« iz Kočevja.- 23. oki. pa bodo- odbrali prijateljsko tekmo z nogometnim moštvom domače garnizije v čast praznika Novega mesta. Tako bo vsem ljubiteljem nogometa omogočeno v teh poznih lepih Jesenskih dneh gledati še dve tekmi, predno odidejo nogometaši na zimski počitek. V. M. KEGLJANJE Kegljaška Podzveza za Dolenjsko je razpisala tekmovanje' v mednarodnem slogu po in kcrglja-čev borbene partije moških ln ženskih ekip za Prehodni poin, odMotek prrbtvaiži-na invalida KteviSarja rasla za enega člana, da hodo na dvanajstih metrih poslej živeli trije ljudje, je zahteval 1000 dinarjev več za stanarino na račun Še nerojenega otroka. No, otrok je umrl, invalid Kle-ri.šrir se je Irselil. ostala je le še radovednost, kdo bo zaradi stanovanjske stiske V Novem mestu žrtev To-] mičeue potrebe po denarju. Ta je snel vrata in jih kdaj kasneje s Štedilniki in pečmi potegnil na vozu domov, oni je strgal pločevino s strehe. Na obrobju Kočevskega so tako rasli novi kozolci, svinjaki; domačije so bile z vsakim dnem bolj prikupne. Tako je bilo medvojna in prva povojna leta. Toda tudi danes ni mnogo drugače. Vse, kar še dajejo prostorne nena-. seljene planjave na Kočevskem, je seno in sadje na ne-oskrbovanih vrtovih v samotnih vaseh, ln tako so kočevske ceste poleti polne visoko naloženih' voz sena, ki ga severnem obrobju Kočevskega prodajajo Gozdno gospodarstvo, črmošnjiško državno posestvo in kmetijska zadruga v Poljanah, medtem ko se v jeseni skrivoma tihotapijo po zaraščenih poteh na kočevske vrtove cele procesije ljudi po sadje. »Saj gremo v zadružno,« pojasnjujejo naseJiencom na kočevski 2emtjt. Ali rja; »V državno bomo pa ja smeli.« Sadje na kočevskih urtorih nikoli ne do2ori. JVa Travnem dolu, na Plešu, na Blaževcu in Novi gori se zastonj o2traš v krošnje dreves. Prav bi bilo, da bi lastniki zemlje z>nali skrbeti za nekoč bogate kočevske vrtove, hkrati pa jih tudi obvarovati pred vsakoletnimi jesenskimi večernimi ali nočnimi obiski. Saj je navsezadnje nel:£z-nja kočevska zemlja in vse, kar na njej raste, družbena lastnina. v. šola v šmarjeških Toplicah dobi vodovod Te dni kopljejo jarek oi izvirka do sc!e v vasi šmarješke Toplice. So.a sicer se ni popolnoma dograjena, vendar bo vodovodna napeljava in teitoča voda že ćez ndiaj mesecev v šoli. Občina je dobila v ta namen 250 tisoč dinarjev. Vasčani tudi želijo imeti vodovod v vasi in v hišah, zato so se prostovoljno javili na delo, da bedo z razpoložljivimi sredstvi napravili čim več. Nekateri se tem prostovoljcem smejijo; ali se bodo tudi še potem, ko bo v drugih hišah vodovod? .M. UPRAVITELJI OSNOVNIH ŠOL IN NIŽJIH GIMNAZIJ SO ZBOROVALI Občinski svet za Šolstvo je sklical (prejšnji teden konferenco šolskih upraviteljev šol v novomeški občini. Na tej konferenci' so razpravljali o problemih na šolah. Predvsem so govorili o vzgojnih in materialnih zadevah, o šolskih odborih in o predlogu proračuna za. leto 1957. O vlogi in nalogah naših prosvetnih delavcev je govorila piedsednica sveta za šolstvo prof. Palma Kasesnik. Navzoči so omenili težave, ki jih imajo ponekod zaradi poman .'kanja stanovanj in zato, ker ni mogoče dobiti hrane, kot na primer v Mirni peči. Tudi r delom šolskih odoorov niso iposeb-no zadovoljni, kajti nekateri odborniki ne prihajajo niti k sejam kaj šele, da bi pomagali de.ati; upraviteljica osnovne šo>le Trika gora se je pritožila zaradi nepravilnega odnosa, ki ga imajo ne« kateri ljudje do njenega' dela v šoli in izven nje. Dobili so potrebna navodila za sestavo proračuna za ureditev dokumentov, za ureditev šolskih vrtov in sploh za delo v šoli in izven nje, posebno pa jim je bilo pripocočeno, naj širijo naš mladinski tisk, ki jim >e velik pomočnik ipri delu. Pojasnilo bivših zadružnikov KDZ Trška gora Članek pod naslovom »Kaj so nam povedali na Kmetijskem posestvu pod Tr.>k« goro« nas Je vse bivše zadružnike precej presenetil. Da Pa prikažemo resnično delo ln gospodarjenje bivše KDZ Tršfka gora, navajamo k omenjenemu članku še nekaj podatkov, KDZ Trška tfom je bila ustanovljena leta 1949 na bajnof&kem posestvu Ob ustanovitvi ni tjilo nobenih gospodarskih, niti upravnih poslopij, kakor tudi ne delovne, še manj pa plemenske živine. Bin smo brez orodja. Imeli smo samo en plug, nobenih semen in nobenega denarja. Edina sreča za KDZ je bila, da so se v zadrugo vključili ljudje ki so b'11 izučeni raznih obrti Imeli sme t zidarje, kovače, tesarje, sedlarje, vrtnarje, vinogradnike in poljedelce. Z delom njihovih rok so /.rasla gospodarska ln upravna podjetja i/, zapuščenih ruševin, katere so zadruinam najprej očistili, nato pa zaceli z gradnjo. Oh pičlo odmerjeni hrani so s* zadružniki tovarisko pornairali Oblasti in .11>A so jim priskočili na pomoč in Jim podarili prve p!upe in brane, drugo pa smo i kupili sami — vse pa te ostalo na posestvu. Pisec navaja, da mert posestvo nkro« ?no ha zemlle in da je ve-Matd zemljišča upravi |ala KDZ Trška gora. Res pa Je, da Je da je Imela KDZ Trška gora le 53 a obdelovalne zemlje, gozdov Pa sploh ne Ves stavbni les. kakor tud; drva so morali zadruž-n:ki kupiti Pisec tudi navaja, da so člani v«akr, leto vino sproti pop:M TMvši ft'Ani KDZ Trika gora pa želijo, da bi pisec povprašaj v knjigovodstvu, ki Je tudj obstojalo v bivši KDZ, koliko vina so pridelali, koliko so ga prodali Pf> kontrahaii, koliko po prostih cenah in koliko so ga ob težkem de u spili Vsak liter je bil vpisan *o obračunan po določeni ceni. Naj pripomnimo še to, da «0 Marij člani te zadruge imeli v več kleteh vse sode polne res dobrih kvalitetnih vin, za katere nj bio tret»4 iskati kupcev, še manj v:no ponujati. Kupci so prihajali sami. Pisec navaja, da so zadružniki sejali v nepogno.jeno zemljo. Res je. da ni bilo zadosti hlevskega gnoja, kupili pa so ga od .JLA v Novem meslu in zemljo umetno pognojili, tako da so bili pridelki zadovoljivi. TUvši zadružniki vprašujejo pisca, kdaj in knko so »brezvestno izrabljali zemljo« Tudi ne ved« rnič o »poldrugi milijonski Izgu« bi«, pač pa vedo, da je posestvo plačalo le to, kar te prevzelo, kakor pridelke, živino in drugo. Bivši zadružniki v Trški gori niso dajali kmetom nobenih ugodnosti »pod roko«, pa« pa so si pomagali, kadar ie bilo potrebno. Pisec blati bivše zadružnike s tem, da v slabi luči prikazuje njihovn delo i« gospodarjenje, zadružniki pa se sprašujejo, od koga in zakaj so dobiu tri priznanja za svoje delo, ki so visela v pisarni KDZ Trška gora. Tri leta dobrega gospodarjenja — tri priznanja. Birvši zadružniki pa želijo kolektivu sedanjega posestva, da sJ tudj on pridobi s pridnim delom pohvale m priznanja ter mnogq uspehov. » D O t E J S KI 171S T« Stev. 42 (345) „deseti brat" zoper med nami Obrazi iz kostanjeviškega gledališča 1 Spet nas Je obiskal ta stari ipri- ijateij vseh, ki ljubijo lepo slovensko knjigo pa naj boao to preprosti ljudje a,i izobraženci z zalite vneji.m litetarnim okusom, in z njim so seveda prišli vsi ljubi znanci: Krjavelj, Kvas, Pehar ček, Dolef, Manica in drugi, ki so Jurčiču zrasli, nesmrtni, & njegovega poznavanja vaške »stvarnosti« in Ljubezni do domačega čk> veka, izpod njegovega, v tem romanu genialno stvaritei jskega peresa. Prešernove Poezije, Levstikov Martin Krpan. Trdinove Bajke, Tavčarjeva Visoška kronka, Jurčičev Deseti brat - to so največje in najlepše stvaritve slovenske književnosti v minulem stoletju, velikem stoletju naše kulturne rasti. Pet naslovov, ki se pno nad ostalo, ludi bogato letino slovenske književne tvornosti med 1800 in 1900. Ali ni teh pet knjig veliko za tako ma;hen narod, čeprav v razponu cne^a stoletja! Saj je bil to šele začetek naše kulturne poti, jn kakšen začetek! Med petimi naštetimi deli je Jurčičev Desti brat najbolj ljudski, bralcem najbližji, kar ne pomeni, da bi se kakor Koii zmanjšala njegova umetniška vrednota ah potemnei pripovedni blesk, sijoč • teh, nam vsem tako znanih in Teden muzejev v Metliki V Tednu muzejev so v Be.o-kran>kem muzeju v Metliki od-iprii razstavo »Janez Trdina in Bela krajina.« Od otvoritvi v ne-de.jo 7. oktobra dopoldne, na kateri so bili navzoči mnogi predstavniki javnega, političnega in kulturnega življeaja v mestu, jeo pomenu Tedna muzejev spregovoril upravn:k Belokranjskega muzeja prof. Jože Dular, nakar je predsednik metliške mes:ne občine Franc Jakljevič, ki ;e prevzel nad razstave, pokroviteljstvo, to razstavo tudi odprl. 2e prvi in vse naslednje dni so ti razstavo, ki prikazuje, kako je Janez Trdina cenil in spoštoval Belo krajino in njene prebivalce, ogledali števuni odrasii in mnoge šole. Zaradi splošnega zanimanja bo razstava odprta do nedelje 21. oktobra. ljubih strani, ki jih je Jurčič pisal res v svoji »srečni uri«, izvrstno uorana zgodba, upodabljanje značajev, zapleti m razpleti, »t^pi«, s Krjavijem na čelu, čudovito klena govorica in besedišče, vzeto iz ust »našemu največjemu slovni-čarju - kmečkemu človeku««, upodobitev kraja in takratnega časa in stanja na našemu podeželju -vse to je neusihajoči mik tudi za sodob. bralca, ln romantika, ki je pnelita skozi zgodbo o desetem bratu, nam ni odveč: je kakor mehak sij, ki opozarja to davno zgodbo in davni čas- ln tako nas ie Deseti brat vnovič obiska!, že drugič po osvoboditvi. Tokrat v novi obliki (založba »Kmečka knjiga« in v novem odevalu: s podobami Gvida Birolle. Lepo iskana čedno opremljena izdaja. Nova zanimivost so kajpak Birollove ilustracije. Mikavno je primerjati, kako so trije naši umetn.rii upodobili Dosetega orata, s kakšnimi slikarskimi »priiemi« so se lotiili nemalo težke ilustratorske naloge. Priznati moramo, da jim ni šlo le za neko ilustriranje teksta, temveč za pravo umemiško prizadevanje: njihove upodobitve naj bodo čimbolj samostojne umetnine, slikarski prispevek Jurčičevi pripovedi. Prvi je Jurčiča ilustriral Vavpo- tič (v Mohorjevi izdaji 19M); škoda le, da so njegove slike enobarvne in medle na siabem papirju, in se večja asc-da, da niso ohranjeni originali ali vsaj klišeji. Drugi ilustrator je Gaspari (v izdaji 1955; in sedaj, tretji, Birolia. Vsa čast obema, toda kako rad bi človek videl Vavpotičeve slike v takem tisku in na takem papirju. Dosegla ga nista, čeprav je tudi njuna upodobitev visoko kvalitetna, resna in nadvse zanimiva. Gaspari je ooremil toman s svojo znano in priznano folklorno - slikarsko tehniko in veščino; Biroila je kajpak tudi ostal v folklornem motivu (saj v tem romanu nj mogoče mimo folklore: noša!), je grotesken, zlasti v upodobitvi samega desetega brata. Zato so njegove podobe bolj hladne, bolj kričeče ko tople, domačijske ilustracije Gasparija (seveda se v tem izraža različno s-likarsko oblikovanje, posebni umetniški temperament in tehnika obeh umetnikov). Založba »Kmečka knjiga«, ki je poslala med nas »novega« Desetega brata, zasluži pr'znan.je, zlasti, ker je pridobila novega ilustratorja. Saj je ravno v tem za to izdajo posebna mikavnost bralcev in prijateljev Desetega brata. S. Prosvetnega društva »Lojze Košak« ln njegovega gledališča v Kostanjevici na Krki našim bralcem ni treba posebej predstavljati. O njegovem vsestranskem delu za kulturno-prosvetni dvig domačega mesta in njegove okolice smo v zadnjem letu precejkrat poročali. Toliko bi radi — kar odkrito povemo — pisali tudi iz nekaterih drugih naših občinskih središč, pa nam žal ni bilo mogoče. Kjer ni pravega dela, tudi ne more biti dosti poročanja o uspehih. Pred občinskim praznikom Kostanjevice, ob katerem prirejajo delavni člani PD »Lojze Košak« bogat kulturni teden s pestrim sporedom, danes nekaj besed o nekaterih izmed požrtvovalnih fgralcev, ki dajejo navzlic težkim pogojem z veseljem vse svoje moči za uspešno rast domače gledališke družine. Ladko Kukec, poslovodja KZ v Kostanjevici na Krki, je prvak kostanjeviške igralske družine. Po vojni je na kosta-njeviškem odru poustvaril okoli dvajset usod, med katerimi je vsaj nekaj takih, ki jih občinstvo ne bo pozabilo. Koliko ur požrtvovalnega prostovoljnega dela je bilo za to potrebnih! Koliko je bilo treba prebiti mraza v dvorani, ki nima peči, kolikokrat se je bilo treba odreči osebnemu ugodju in se žrtvovati za skupnost! Toda Ladko Kukec je bil vesten na prostovoljnem delu prav tako, kot je vesten in priden v službi. Ob kosta-njeviškem kulturnem festivalu, ki bo od 20. do 28. oktobra, Bogata žetev MLADINSKE KNJIGE Pred kratKim je bilo v Ll>ubllani posvetovanje zastopnikov založb Mladinske knjige |MK|, katerega so se udeiežili tudi tri j s zastopniki iz ncvome.skega okraja. Na posvetovanju so razpravljali predvsem o programu MK za leto 1957 in 1958, o čemer Je podrobno porr.ral ipisatelj Ivan Potrč, k; je napovedaj, da bo založba izdala lepa in privlačna dela, ki so mladini nuino potrebna. Koristila pa bodo tudi kp* učni pripomoček prosvetnim delavcem. Zastopniki se izrazili svoja mnenja o sprejetem programu in predlagali, da bf bilo treba izdali primerno knjigo trot pripomoček za pouk domoznanska in snovi iz tate* NOB. nadalje .za pouk moralne vzgoje, poterrr Odisejo in Iiijado v protzi, pripomoček za pouk politehnične vzgoje in podobno. Teim željam zatožna MK ne bo mogla ustreči V celoti, ven. dar sO zastopniki opozoiili na potrebe, katere so se in se Je pojavljajo na terenu. Danib jev bilo dosti zdravih pobud in napotkov, za katere so odgovorni ohl.mbill, da jih bodo upoštevali kolikor bo največ mogoče. Sef prodajnega oddelka Jože Vagner Je navzočim dal nadvse zanimivo poročilo, ki bo zanimalo tudi nase bralce, saj nam priča, kje je naš mladinski tisk razširjen in k'le ni. Iz poročila le razvidno, kakšno in kolikšno poslan, stvo opravlja založba MK v naši republik}. Založba MK Je lani razpečala za 88 milijonov dinarjev svojih publikacij. Vseh prodanih Izvodov je bilo 6« milijonov. To so: Ciciban. Pionir, Pionirski list in knjige vseh knjižnih zbirk. Zanimivo je, da »o proda'.« knjigarne v LRS za 15 miliionov din, knjigarna založbe M K za 17 milijonov din, poverjenik; po šolah pa za 5fi milijonom donarjev izida | MK. Iz tega Je raizvidno, da so imeli poverjeniki glavno m zelo odgovorno nalogo pri razširjanju mladinskega tiska. Vseh poverjenikov V LRS je 1400. Prodali so 573.000 izvodov Cicibana, 260.WM izvodov Pionirja in 2,19«.08O izvodov Pionirskega lista. 109.337 >odov knjig zbirke Čebelica, 121.037 izvodov knto bo treba k tej borbi pritegniti še ostale, da bo uspeh zagotovljen. Naše šol. ske knjižnice ne smejo hiti brez irdaj naše nalboijSe mladinske založbe. Pa ne samo to, tudi našim najmlajšim imoramo vzbuditi ljubezen do Vrtifige, pa bo uspeh pri izobraževanju in vzgajanju neprimerno večii kot deslei. »KTdar pridejo kr:i?e in -listi MK v šolo, je praznik pri nas«, pravijo mnogi. Tako naj bi bilo povsod, po v*eh naših šolah. Ob k«ncu so zatt^Dtiki sklenili, da bodo širil; m'ađinrki tisk z vsemi razipcložljLvtmj sredstvi in vzdrževa'i čim temnejše stike s poverjeniki po *olih ter jjm pomagali pri njihovem plemenitem delu. B. L. Pozdrav iz Kragujevca Ena zadnjih toplih jesenskih nedelj je in mala Marija v Kostanjevici res ne ve, kam bi zavila na kratek popoldanski Izlet.. Skoraj vsak teden beremo v našem priljubljenem listu, kako Dolenjci, ki služijo vojaški rok, pozdravljajo znance Tudi mi. kar nas je Dolenjcev pri vojakih v Kragujevcu, pozdravljamo, vse bralce »Dolenjskega lista«, posebno tiste, ki nas poznajo (predvsem dekleta). Mnogo bi vam lahko napisali o našem novem življenju pa se bojimo, da bi vns morda ne zanimalo. Najlepše je ob večerih, ko se zberemo slovenski fantje in nam ob spremljain domače pesmi kmalu mine čas. Ponosni smo na častno službo v vrstah JLA, saj občutimo zaupanje, da smo sposobni braniti svojo tako lepo, socialistično domovino. Vsem, ki nas bodo kmalu zamenjali, priporočamo, naj se skrbno pripravijo na častno službo v JLA. Našim pozdravom se pridružuje tudi dolenjski rojak kapetan Alojz Berlan. Jože Fric, Jože Grm, Slavko Kovačič, Štefan Kavaš, France Gačnik« Ivan Hočevar, Janez Gal, Jože Perše, Štefan GJurica. Matija Vrb-njak. France Buldin. Nad 90.000 študentov Imamo Na univerzah v Jugoslaviji študira zdaj nekaj nad 90.000 redn'h in izrednih študantov, kar je približno petkrat več kakor leta 1939. V zadnjih 10 hrtih je bilo diplomiranih nad 30.000 študentov ali več kakor v biv.ši Jugoslaviji v 24 letin. Na univerzah je nad 500 raznih klubov in društev, ki se ukvarjajo s kulturno, tehnično in športno vzgojo študentov. Naročajte In berite »DOLENJSKI LIST«! bo nastopil kar petkrat: kot Manfred v Ljubezni treh kraljev, kot Piccolomini v Celjskih grofih, kot Piet van Do-oren v Mladosti pred sodiščem, kot detektiv v Ameriški tatirini in slednjič kot nosilec naslovne vloge v Kloštrskem žolnirju. Mlademu igralcu, ki je že prerastel okvir povpreč- Ladko Kukec, poslovodja v KZ Kostanjevica in prvak domačega gledališča nega amaterskega gledališča, pa je kljub temu ostal skromen in vh. iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspešnega dela! Ivan Mlakar, krojač, se Se dve desetletji uspešno uve- lvan Mlakar, krojač in igralec Ijavlja na gledaliških deskah. Ustvaril je nekaj pretresljivo človeških podob, ki ne bodo nikoli zbledele. Mlakar sodeluje pri sleherni uprizoritvi in je pri občinstvu nepogrešljiv. V svoji vnemi za gledališče in ljudsko-prosvetno delo pozablja nase, dostikrat tudi na svoj poklic! Nobena žrtev za gledališče ni zanj prevelika, saj prav njemu posveča svoj najboljši čas. Ivan Mlakar je prvi karakterm igralec, igralec, ki zadnja leta raste od predstave do predstave. Tudi on bo nastopil na festivalu v petih gledaliških predstavah, podal bo pet najrazličnejših likov, med katerimi predstavlja Vide v Kloštrskem žolnirju nesporni višek njegovega umetniškega izraza. Karla Kuntaričeva je prvič nastopila v Kostanjevici šele predlanskim. Ze s svojim prvim nastopom pa je dokazala, da gre pri njej za nepogrešljiv talent, ki bo odru samo koristil. Res. doslej so bile njene vloge takšne, da so delale iast njej in igralski družini: Nekaj podobnega je KOSTANJEViŠKI KULTURNI TEDEN pod pokroviteljstvom Ivana Regenta, predsednika Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije v počastitev občinskega praznika občine Kostanjevica-Podbočje bo v dneh od 20. do 28. oktobra. SPORED Sobota, 20. oktobra: Ob 19. uri zvečer bo prižgan festivalski ogenj pred Domom kulture v Kostanjevici, v katerem bodo vse prireditve. Ob 20. uri: Sem Benelli: »Ljubezen treh kraljev.« Nedelja, 21. oktobra, ob 8. uri zjutraj otvoritev Razstave slovenske grafike v šolskem paviljonu. Ob 9. uri: Komemoracija pred spomenikom. Ob 9.30 uri: Formiranje odreda predvojaške vzgoje. Ob 10. uri: Lepo je v naši domovini biti mlad. (Akademija.) Ob 14. uri: Strelsko tekmovanje in Izbor strelcev za okrajne tekme. Ob 20. uri: dr. Bralko Kreft: »Celjski grofje«. Torek, 23. oktobra: ob 20. uri: T. Cufar: »Ameriška tatvina«. Četrtek. 25. oktobra: ob 20. uri: H. Tiemever: »Mladost pred sodiščem«. Sobota. 27. oktobra: ob 20. uri: Lado Smrekar: »Kloštrski žolnir«. (Krstna predstava.) Nedelja, 28. oktobra: ob 9. uri: Telovadni nastop članov TVD Partizan, nato prijateljska srečanja v odbojki. Vabimo vse občinstvo, da se kar v največjem številu udeleži festivalskih prireditev. Da bi bil obisk res množičen, so cene vstopnicam po 20 dinarjev. To velja le za gledališke predstave, razen za »Klošterskega žolnirja«, medtem ko je na ostale prireditve vstop prost. Prijave za obisk prireditev sprejema pisarna šolskega vodstva v Kostanjevici pismeno med 8. in 12. uro, pa tudi telefonlčno na telefon št. 19. Obiščite Kostanjevico, v jesenskih barvah so dolenj-ke Benetke najlepše! Turisti si poleg kulturnih znamenitosti mesta lahko ogledajo tudi najnovejšo postojanko na Gorjancih — Planinski dom na Polomu, ki je le dve uri oddaljen od Kostanjevice in je dostopen tudi z motornimi vozili. Pripravljalni odbor izjavil o njej tud' Hinko Nu-čič, ki se je te dni mudil v kostanjeuiškem gledališču na kontrolnih vajah. In še nekaj odlikuje njeno podobo: resnost in točnost, saj še ni bilo vaje, da se je Karla ne bi udeležila natanko ob napovedani uri. Tilka Krapeževa, Šivilja, je med občinstvom zelo priljubljena. Zadnja leta je oblikovala nekaj zelo uspešnih tipov, med katerimi je gospodična Hogendorst v Mladosti pred sodiščem ostala nepozabna. Po dolgi in zelo težki bolezni bo v festivalskih prireditvah spet nastopila. Tudi to pot jo bo občinstvo, kakor vselej, toplo pozdravilo. Ne bi bi- Karla Kuntaričeva ne zamudi nobene vaje lo prav, če se ne bi ob tej priložnosti lepo zahvalili požrtvovalnemu primariju novomeške bolnišnice dr. F. Koscu, ki ji je vrnil zdravje, saj se je za Tilko prav očetovsko zavzel, kakor tudi zdravnici dr. Erni Primožičevi. Vrsta je dolga, še marsiko* ga bi morali predstaviti, saj bo na kostanjeviškem festivalu sodelovalo blizu tri sto ljudi, povečini delavcev, kmetov, obrtnikov, dijakov itd. Morali v 'i • Tilka Krapeževa, Šivilja in priljubljena igralka bi povedati tudi to, da so si nekateri vzeli za to priložnost svoje letne dopuste. Toda a tem še kdaj drugič. Kratko, pa jedrnato Lojze Ihan iz Tilograda v Črni gori nam pise na kartici tole: » . . . Sporočam vam, da služim JLA v Crni gori. Će bi tudi meni pošiljali vas list, ker sem ga vedno rad pogledal doma. Zdaj sem tu, daleč od drma in mi bo 'domaći list najbo^c razvedrilo. Prosim, sfe bi mi ga takoj poslali, priložite pa tudi položnico, da bom takoj nakazal denar . . . « STAR^r, naročite zato tudi vi sinu, ki je šel pred kratkim k vojakom, naš dulenjski pokrajinski časnik! Vsak teden mu bo prinašal pisane novice iz vseh naših krajev, od doma pa mu vsak teden verjetno ne boste utegnili pisati! Jože Hartman: Holandija danes Za ruriste imajo Amsterdamci posebno ugodnost — vodni taksi. To so nizki motorni čolni s stekleno streho, nekakšne moderne gondole za 50 ljudi. Vodic nas ie v treh ježkih opozarjal po mikrofonu na amstera.*niirt.e znamenitosti. Vedeli vmo Rembrandtovo hišo, četrti bankirjev, draguljarjev, pristanišče na koncu velikega psekopa, ki veže Amsterdam t Severnim ledenim morjem in vrsto drugih znamenitosti. Pri koncu vožnje smo se brez večje JSfcode zaleteli v drugi taksi. Ho-landci vedo, kaj je turizem; ta jih rešuje iz pasivne trgovinske bilance, čemur se bo mogoče kdo začudil. Ho.andci imajo v zadnjih desetih letih po vrednosti manjši izvoz kot uvoz, čeprav je standard precej visok. Ker smo že prj vprašanju standarda, naj omenim Še nekaj dej-«k. Holandiia je dežeia, kjer socialne razliki' ne bodejo v oči. Pikscbnc ele^anre nismo ooazili. Ljudie so crcpro&to in okusno oblečeni. I.etos prevladuj rrVI barva. Mr^«i obleka stane pri -feliiao 1C0 krou, kar predstavlja malo manj kot polovico povprečne plate. Univerzitetni u>_telj ima »dobro« plačo — 450 do 500 kron ali guidnov mesečno, vendar je raznih davkov in taks toliko, da mu od Mga na koncu ostane kak«h 370 guidnov. Najemnina pa doseže tudi 150 guidnov na mesec. Holandci so silno ekonomični in nekoliko skopi. Res je tudi, da je Holandcev v Holandiji preveč, saj je to naj-gosteje naseljena država na svetu, zato je tudi pronora premalo. Holandci ga »kradejo« morju. Zagradi jo namreč z velikimi jezovi plitvo vodo in ozemlje izsušijo. To ozemlje se imenuje »pol-der« in mlini na veter služijo predvsem za črpanje vode in pol-derjev. V hladnih večerih Amsterdama «mo odkrivali »Čare« svobodne konkurence v obilnih neonskih razsvetljavah. Ne reklamirao samo blaga, tudi bog ima »voje mesto v neonskih reklamah. Malo pred vhodom v nekoliko razvpito »Kitajsko četrt« te jasno opozarjajo svetleče črke »bog te kHČe«! Tak o ti »Kristusova vojska« pomaga do repuitclle. Čudno »e prekleta ponoči me!odi;,t i/orkvenih zvonov, ki vsako uro odzv.inj.iio isti napev, s šumno mtrzrko barskih avtoma t« v in pi- janim klici obiskovalcev ter prepiri v Kitajski četrti. Sodobna »znamenitost« so In-donezijci ki jih je sedaj v Holandiji precej. To |p v glavnem emigranti, ki so se kakor koli pregrešili proti miadi indonezijski republiki in se odločili za življenje v senci kolonizatorskih zaščitnikov. Sedaj ti ljudje igrajo žrtve po Holandiji in skušajo izvleči profite iz svojega položaja. Vlada jim sicer nudi delo, vendar je prenekateremu ex-buržu-ju pod čast prijeti za pošteno delo. Zvečer srečuješ zlastj mnogo indonezijskih deklet na ulicah in po restavracijah, kjer obujajo spomine na odličnisko iivljenje v nekdanji domovini, skoro vedno v družbi Holandcev, čeprav prav ti gledajo iu n« kot na nepotreben element. Ostanki kolo-nializma