Oospodarske stvari. Kako iiiiamo ravnati s kravami ob času brejosti. Sploli se pri kravah brejost dokaj liitreje spozaa kakor pri kobilah. V prvi polovici je kaj težavao za trdno izreči ali je krava breja, posebao pri prvesaicah Seravao so zaaaieaja nekatera, ki za to govorijo, aarnreč, da se krava ne poja več, da je miraejša, da pojema mleko, katero pa po.-taja gosteje, bogatejše aa smetaai. Še le v dragi polovici brejostae dobe spozaati se aiore obilaejši trebali ia proti koncu te dobc se leliko tudi občuti lega mladiča. Veliko jo na strežbi breje živali ležeče, zato hočem o tem nekaj dobrih naavetov podati. Posebno na to treba paziti, da se brejim kravam ae poklada taka piča, katera aapeaja ali da je predražljiva. Prav posebno škodijivo je plesajivo vohko seao, slabo spravljeaa otava, zmerzneai krompir ia pese, od slaae aapadena trava. skisaac olove tropine (trebarji). plesajive laaeae pre.še itd. Kaj previdao treba tudi postopati pri prestopu iz zimakega subega krrneaja aa zeleuo spomladansko. Ta meajava se aikakor ae sme liipoma izvršiti, sicer aapade krave driska, ki je posebao za viaoko breje krave lehko aevaraa. Pa tudi jeseai aaj se ae aelia takoj z zeleaim krmeajem. Sploh aaj se pomešava aulia z zeleao klajo tako, da se uove klaje žival leliko ia brez škode privadi. Nič maaj treba svariti pastirje, ki pode breje krave. Hitro tekaaje, skakaaje zarnore vpljivati, da se sad loči od aiateraice, ter da krava zvrže. Dobro pa je, da se krave spustijo vsak dan nekoliko ur na prosto, da se mirao sprehodijo ia tako sprehajaaje je poaebao pred porodom še celo aeobhodao potrebao, ker take krave, ki vedao prikleaeae v lilevu stojijo navadao težje teletijo. Brejiai kravam aaj se tudi obilaiši aastilja, da ležijo aa melikeia ia da imajo tadi gorko ležišče. Posebao treba paziti aa to, da ae stoji krava aa preveč viseči legi, sicer se je bati materaičaega prepada (truta). Tudi aa molžo treba pri brejih kravah ozirati se. V prvi dobi torej po teleteaji je mlečaost aaj obilaiša, ter vstraja skoz 8 do 10 tedaov, potem polagoma pojeajava ia aavadao 4 do 8 tedaov pred teleteajem zopet popolnoma prestaae. Jako se aiašvuje predolgo molžeaje, kakor nekateri to store, da krave res vzdržavajo mleko do zopetaega teleteaja, pa prav tako gotovo je, da potem storijo slabotao tele ia da pa poteai dokaj aiaaje molzejo, torej dvojna zguba. Koj po porodn je prvo mleko rumeao ia dokaj bolj slaao od aavadaega, kakeršaje je potem čez 5 dai naprej. Frvo mleko je od aarave uže odločeao za izčiščeaje mladiča, zato jako krivo storijo oni, ki zaaietavajo to mleko ia ae pustijo, da bi ga rnlado rojeao tele popilo. Zarad obilaih aolnatih obstojaih delov ima to prvo mleko čistilao Jastaost, sčisti tele od smolatega maternega blata ia če se tele tega ae oprosti, nastajajo pogostoina trdovratne driske, katere so uže maogo telet agoaobile. V prvi dobi molže aaj se krava po trikrat aa daa pa do čistega izmolzuje, ker aemarao izaiolzeaje iaia za aasledek zgubo mleka ia prav pogostoaia je tudi krivo vaetja viaieaa. Pozaeje pa, ko krava uže pol maaj molze, je bol amestao dvakratao izmolzeaje aa daa. (Koaec prih.) Hmeljarsko društvo je v Žavci dobro zborovalo. Udeležilo je se maogo gospodov pa tadi goapa ia nad 20 kmetov Društveaikov je li>4. 0 hmoljarstvu govoril je g. Haupt aeaiski, g. Hauseabihler sloveaski. Slednji je tadi priporočal vrbiaje zasajati za košarstvo. V odbor bili so prejšaji goapodje izvoljeai ia še g. Eraest Širca pa g. Zeliaka. Karpe smejo prodavati do 1. maja, potem do 30. maja ae. Tako je c. k. aamestaija določila. Kmetijska družba štajerska izdaja tadi v sloveaakem jeziku svoj ,,Laadbote". Izišlo je letos uže 7 številk pa dela se z ajirai tako skrivaostao, kakor da bi ga Sloveacem ae privoščili. Bilo bi dobro, da bi dotičaiki aa eloveaskem Štajerskem malo pobrigali se za sloveasko glasilo kmetijske družbe. Sejmi. 15. aprila Ligist, Ljutomer, Ptujaka gora, Marija saežaa, Soštaaj, Zdole, Podčetrtek, Wildoa, 16. aprila Spielfeld, 17. aprila Kapela aad Brežicami, Nova cerkva, 19. aprila Dobje, 20. aprila Klek.