m w? PKOKETAR EC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEIJE PROLETAREC '•Insilo Jiigoalovanake Socialisliène Zveze in Prosvetne .111 ¿ice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU «T.—NO. 1861. Istond M •ftttor. Dm. % IW. •» tkj Ur ti» Act of CNirtH <* Merck ». Mit. •t Ckkm IB- CHICAGO, ILL., 12. MAJA (May 12), 1943. Published Weekly at SSO I 8. Lawndale Ave. •i« LETO—VOL. XXXVIII. Vojn« v Tunisiji ni bila Inbba. Nemške in italijansk« iele to »o po »Iniile v»eb n«|< č»b »re«lstee. da bi «abrnnile me. ti Biaerte in TnnU. Vu pota »o pod minirale. Gornjn »lika pribasuje. babe saeeaniftbi vojaki ii kopa v« jo mine. predno morejo tanki naprej. Naše zmage na bojiščih; ne pa MOSKVA D0L2I P0USK0 ZAMEJN0 VLADO SPIJ0NA2E. — PRAVDA IZJAVLJA, DA SE SOVJETSKA UNIJA NE BO IZNEVERILA. — SVEDSKA IN FINSKA V STISKI Ali se naj industrijo! • t podrzavlja lastnikom ali pa delavstvu v prid? . Predsednik unij CIO Philip Murray ki je bil v UMW poleg Kennedyja prvi zo Lewisorfi, \e določno izjavit, da je sedanji način vladnega prevzemala industrij udarec za unije. Svc, protest je izrekel proti predloglv kongresu, ki določa, da čim se predsedniku Zed. bržav zazdi, da Dreti v katerem obratu nevarnost prekinjenjo, ima cn dolžnost oklica ti prizadeto podvzetje zo državno svojino in delavci, če se upirajo, so podlo- , žhi vojaški disciplini. Na podlagi tega pravda so postali premogovniki posest zvezne vlade Predsednik je izdal tak oklic in nad rov» so zavihrale zvezdnote zastave, ob vhodih pa napisi, ki pripovedujejo, da so premo-garj» odslej uslužbenci vlade Ko e vlada prevzela 1. maja premogovnike — ali jih je res prevzela^ Vsakdo ve, da je bil prevzem storjen zaradi pre-mogarjev, ker ¡im je bilo na ta način ukazano no daljevati z delom. Rovi so ostali privatna svojina kakor poprej*. Lastniki so s tem "podržavljen em" pridobili, delavci pa izgubili, če se jim ne bo prizna* lo zahteve za zvišanje mezde. Ko je predsednik Roosevelt proglasil premogovnike za vladno področje, so se lastniki razvesefHi. Smatrali so, da je to udarec za unijo in vladni prevzem" premogovnikov pa njim v korist V zveznem kongresu je bil takoj nato predložen načrt, ki določa, da sme predsednik proglasiti za vladno svojino vsak obrat, v katerem se dogodi spor med unijo in delodajalcem Murray pravi, da je to kakor nalašč zanjka za zadavijen(e unij. Delodajalec povzroči spor, njegovo podvzetje prevzame država, unija izgubi, on pa ima na stroške države zaščito in jamčenje dobičkov. Ako bi Murray hotel sklepati dalje bi lahko priporočil članom unij, da naj se organizirajo tudi politično in izvolijo v zakonodaje svoje poslance namesto zastopnikov delodajalcev. Svarilo velebiznisu pred nevarnostjo, ki m preti po vojni "K.o bo vojne konec, »e go-tcvc dogodi, da bo v deželi o-krcf dvanajat milijonov brezposelnih delavcev." Ta ugotovitev ni tz kakega delavskega ali radikalnega li- , rta, temveč iz revije Business Week, ki je urajevana za Uvrane uradnike korporacij, za njihne direktorje in druge, katerih naloga je, da ae (»rigajo za velebiznis. Business Week o nevarnosti ogromnega ¿levila brezposelnih strokovno razpravlja. Od govcrnim ravnateljem svetuje, naj imajo to moinost v uvidu Delavstvo bo ob vse pridobitve, če se ne zgane AMERIŠKA LEGIJA ZAHTEVA, DA SE UNIJE OTRESEJO RAKETIRJEV. — GREEN SVETUJE, DA NAJ SE DELAVCI ORGANIZIRANO PROTIVIJO SOVRAŽNIM ZAKONOM Na seji odbora Ahveriške legije, *ki se je vršila v Indiana-polisu, je bilo med drugim priporočano, da naj mornarični oddelek zvezne vlade prevza- me vso trgovsko mornarico in še sedaj, Ukoj — in se pripra- mornarji na tovornih pamikih vi jo urediti produkcijo in di-, pa naj bi imeli potem enako stribucijo po vojni tako. da ae plačo kakor vojaki. Njihova bo moglo brezpoaelnoat omiliti, sedanja plača znaša $450 na Zavetniki .*o bili tako navajeni porazov, da četudi tu in tam zmagajo, jih to nikakor ne navduši v tolikšni meri kot .*o rjoveli Nemci, ko so si ob-vojevali deželo za deželo sko-ro lxrez truda. Konec "rimskega "imperija" Z zavzetjem Tu-nizije je zave «ni^k a Kila zavladala skoro nad \so Afriko. Nekaj jo je v poseti Španije, vsa druga je «eletarca. Izvoljen je bil odsek v ta namen, v katerem so trije člani: Josko Oven, ki je predsednik upravnega odbora, Chas. Pogorelec in Frank Zaitz. Upravnik upa, da nam bo mogoče dobiti več sto novih naročnikov, kar bo izvedljivo le, če agitacijo za razširjenje Proletarca resno podvzamemo. Z Majskim glasom smo sijajno uspeli, enako z Am. druž. koledarjem; list pa nam prizadeva tež-koče, ker so izdatki zanj veliko višji kakor pa dohodki. Kampanje z nagradami in kontesti menda ne bo. Vse upanje se gradi na tiste naročnike, ki se trudijo ta list obdržati in delajo zanj. V kampanji, ki se prične meseca julija, bodo lahko pridobili sebi v pomoč še druge naše somišljenike in tako bo uspeh zagotovljen. Veliko nam lahko v agitaciji za razširjenje Proletarca pomagajo vsi drugi čitotelji Proletarca. Ako bi vsakdo dobil enega novega naročnika, pa bi bil problem rešen in naše gibanje bi pridobilo no zamahu. Več o načrtu za to kampanjo priobčimo čim od-boKdogotovi svoje delo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ia4«J« JaiMloftaib Dtlavib TiiktvM Drvika, C ki«« g», IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenib drfavsh «a celo leto $3.00; t« pol letiTllTlf] u ¿otrt let« $1.00. . \ Inozemstvo: is celo leto $3.60; ta pol leto $2.00. Val rokopisi in oflaai morajo biti v naiem uradu n» j potne je do pondeljka popoldne ta prioblitev v štvvilki tekočega tadna. ™ P ROLETARE Č Published every Wedneaday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor.................. Business Manager. ......Prank Zaitt .Charleo Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: Ono Year $3.00; Six Months $1.71; Three Montha Foreign Countries, Ono Year $3.50; Six Montha $2.00. $1.00. P R X) L E T A R E C 23U1 S. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. Telephones ROCKWELL 2864 Ali me v naporih enak» žrtvujejo? Dan za dnem u«im kličejo po radiu, v časopisju in v filmih, da se moramo v vojnih naporih vsi ena*o žrtvovati. Ali z drugimi besedami, vsakdo naj doprinese svoj delež v polni meri. V teh apelih ustvarjajo posebno «veliki časopisi in radio komentatorji vtis, kot da delavci v skupnih prizadevanjih za zmago najbolj zanemarjajo svojo dolžnost. Kako je v resnici? Goljufije velikih korporacij, ki prodajajo v vojne namene alabse blago kakor je določeno v pogodbah z vlado, dokazujejo nasprotno. Višanje plač direktorjem ravno tako. $25,000 čistega na leto se jim zdi premalo, pa so vplivali na kongres, da je tisto predsednikovo določbo razveljavil. . ' Tisoči izmed njih so si lani in letos zvišali plačo od 50 do 200 odstotkov in več. Mnogi prejemajo od $100,000 do pol milijona dolarjev samo plače. A če bi se premogarjem zvišalo plačo s 30 ita 40 dolarjev na teden, bi nas to privedlo naravnost v inflacijo! Poldruga ali celo dvojna plača za nad ure je po njihovem mnenju zločht v teh časih. Omejevanje delavnika ravno tako. Določanje mini-rnalne mezde recimo na 40c na uro je tudi nezaslišano, ko pa bi delodajalci recimo na jugu in še marsikje lahko dobili ga-rače cenejše. Dividende se višajo, dobički korporacij se dvigajo v milijarde in delavcem pa se višajo IZDATKI v milijone dolarjev vsled dražitve živil in drugih potrebščin. Tudi drugače izgubljajo delavci od svojih pridobitev kos za kosom. Najprvo se je pričelo z malimi restrikcijami. Med tem vos čas silovita kampanja proti unijam, kot da je v njih raketirjev kot ščurkov in stenic v umazani bajti. Nato vladna zahteva, da se unije odrečejo stavkam. Potem zamrznjenje mezde. Tolikšna j«, taka naj ostane! nič navzgor. Kmalu zatem primrznjenje 27 milijonov delavcev k obratom, v katerih so sedaj u poceni. Cene živilom niso primrznjene. Naredbe in kontrola nad prekupci, ki so le na papirju, ne drži. Tednik Labor, gladilo železničarjev, ki je najbolj razširjen delavski list v tej deželi, ima v izdaji iz dne 1. maja na prvi strani kartun, ki predstavlja delavca z rokami in nogami "primrznjene" v velik kos ledu, ob c#raji tik njega pa stoji profitar špekulant in se smehlja. Delavec gp začudeno gleda in vpraša: ' Kako to, da so le mene primrznili, dočim se ti povsem svobodno gibi ješ?" • V isti številki ima Labor pod sedemkolonskim naslovom poročilo o spletkah oj>eratorjev, ki so izzvali sedanjo premogovniško krizo, oziroma boj, v veri, da je javnowt in zmaga na njihovi .strani, unija premogarjev pa bo morala v umik osramočena in v tem položaju izgubi svoj vipJiv in zamah. Da-li jim je Lewis s svojo taktiko igral pri tem v roko ali ne, ni važno. Važno je le, da so napravili pod masko napadov na Lewisa preti premogarjem tolikšen vrišč kot da oni s svojo zahtevo »za več zaslužka tirajo deželo naravnost v Hitlerjevo in Tojovo malho. New leader, ki gotovo ni ekstremističen list, odkriva v Izdaji z dne 1. maja na prvi starani v okviru številke zveznega urada za kontroliranje cen (OPA). Te uradno ugotavljajo, da zaslužek delavcev ne preti povzročiti inflacijo, pač pa NEOMEJENI DOBIČKI KORPORACIJ, ki jih žanjejo magnatje industrije, rudnikov, špekulanti, bankirji in bogataši v splošnem. O takih podatkih velečasopisje molči in tudi "radio komentatorji" jih ne odlašajo. Socialistični tednik "Reading Labor Advocate" ugotavlja, kako so se delavpi bali socializma, češ, da bo vse socializiral. A sedaj je isto delavstvo okusilo "socializacijo" na sebi. Toda to "sociadiziranje" je le za delavce, dočim so obrati, za katere so "socializfrani", ostali PRIVATNA svojina. < Razni Rickfftbackerji bi pod tgesli patriotizma radi pripravili delavce še globokeje v podložnost, vzeli Jim Še več pravic. "Poglejte vojake, ki se bore in trpe vsepovsod, ne da bi mislili na ure, ali pa na poldrugo plačo za nadure! Zanje ni odfrncra, ne siren, ki jim bi oznanjale, da je delavnika konec, prejemajo plačo, ki znaša skozi ves mesec komaj toliko, kot plača povprečnega delavca na teden, pa se ne pritožujejo, in niti misel jim ne pride, da bi pretili* stavkami, ali vrgli orožje proč kakor [Zmečejo delavci proč svoje orodje, kadar zastav kaj o. "Sedeče stavke" — mislite si vojake, ki bi pretili z njimi, aH pa bi «e obračali ieno, kakut se deiavci, fcsdsr se vsled svojih kapric lote s počasnostjo zmanjšati f*odukcijo? Tega med vojaki ni! JOSKO OVEN : RAZGOVORI Afrika je »odaj rasen malega ostaaka osittae armade prosta, dasi «ta i« imela Hitler la Muatolini e njunem načrtu aa popmlao osvojitev. Italija jo svojo afriike cesarstvo ¡««ubila do sadnjega koščka. Na vrkaji sliki jo savesniika posadka, ki jo prodirala proti Taais«. JANKO N. ROGELJ, gl. predsednik ABZ: ■ Usmiljena srca darujejo Rad pišem in apeliram na usmiljena srca naših ljudi v Ameriki. Zelo rad bi videl, da bi nasi ljudje onstran morja dobili veliko darilo od ameriških Slovencev, ko mine vojna. Toda mojo iskreno voljo do brezplačnega dela zagrenijo j posamezniki, ki imajo nerazumljive, mogoče osebne namere napram meni. Naj bodo te nehumanstarne namere le tako grenke, (in, če bi bile poleg tega še tudi pravične), o-stane pri meni moja sveta dolžnost do trpečih v domovini— moja najvišja vera. Tako čutim jaz ie preko dveh let, tako čutim danes, zato vam pišem to poročilo. Glavni blagajnik JPO-SS mi poroča, da je v mesecu aprilu sprejel sledeče prispevke: , Math, Novak, Owen, Wis., $1; lokalni odbor št 34, Detroit, Mich., |28; pevski zbor Svoboda. $215.72; lokalni odbor št. 11, Butte, Mont., $71; lokalni odbor št. 85, Cleveland, O. (collinwoodsko okrožje), I $500; lokalni odbor št. 23, Johnstown, P«., $34; John Dolenc, tajnik društva 36 SNPJ, $9.42; F. S., New York. N. Y., $100; in , Ameriška bratska zveza, Ely, Mirni., $500. — Skupno v meseou aprilu $1,-412.14. Skupna vsota v blagajni JPO-SS, je bila dne 1. maja $48,652.50. toženega v| obrambnih bondih $44,955.00. Nekaj je že v blagajni. Usmiljena srca bodo še dala. Kdor je le dal, naj še daruje. Kdor še ni prispeval, naj dvakrat in hitro daruje. Mrs. Anna P. Krasna je priobčila v Glasu Naroda pismo Slovenca F. S., katerega besede so vsega upoštevanja vredne. Del njegovega pisma «e glasi: "Ker jaz nikdar od nikogar ne pričakujem, kar nisem pri volji tudi sam storiti, prilagam temu pismu ček za $100. To je moja celomesečna plava, ki jo rad darujem, daai meni to ni lahko, kakor mnogim drugim, ki imajo mnogo večji zaskiiek. Da tega zneska nisem že davno poslal, je vzrok, ker po več kot devetletni brezposelnosti in vsled neugodnih razmer in slabega zdravja pač nisem mo-i?el. V zadnjih desetih letih je bilo celo mlajšim in zdravim ljudem dostikrat težko dobiti delo mnego težje pa še zame, ker sem ie davno prekoračil prvo polovico stoletja." To so besede, ki gredo z zlatom na tehtnico. Tudi njemu je dolžnort največja vera na svetu. Kdo je njemu enak med nami Slonrenci v Ameriki? Kdo drugi je dal svojo celomesečno plačo domovini na oltar? Kdo bo prvi, ki mu bo sledil na pot človeške urmiljenosti in vz-gledne zavednosti? Ah, kako vnliki in blagovestni bi bili vsi Slovcnci in Slovenke v Ameriki* da ima vsak njegovo iskreno srce in .njegove dragocene besede, če bi bi)i njemu enaki, ne šteli bi tisočake, ampak milijone dolarjev v blagajni JPO-SS. kaj se je zgodilo? V reviji Newsweek z dne 12. aprila či-tam: "Washington ima zanesljive dokaze od gr&kih beguncev, da 40 odstotkov pd poslanih živil vzamejo okupacijske sile (Italijani in Nemci), čeprav i-te pošilja in razdeljuje Rdeči kril." Nikdo mi ne more zanikati, da okupatorji niso gospodarji Stalinov govor prvega maja je vznemirjene duhove v nevtralnih in zavezniških krogih precej pomiril. Pohvalil je an-ijleški in ameriški napor, silo njih zračne ofenzive v Evropi In bojne operacije v Tuniziji. Ruskemu ljudstvu je dejal, da ¿etudi ni še zmaga dobljena, je vseeno nasprotnik tako o-sjabljen, da še tri take poraze, kot so jih fašisti doživeli zadnjo zimo v Rusiji, pa bo zmaga zagotovljena. Sploh se je prvomajski praznik obhajal v Rusiji v večjem optimizmu kot še kdiaj od zaičetka te vojne. Viden uspeh zavezniških priprav za naskok "evropske trdnjave" ter veliko večja pomač Rusiji in ob enem vtis, katerega je napravila zadnja zimska ofenziva, je dvignila vero v zmago do največje točke. David M. Nichol, moskovski poročevalec za Chicago Daily News poroča, du večjega praznovanja še ni bilo kot to. Bilo je več manjftih shodov kot na primer v dvorani obrtne unije, katerega so obdržavali konro-moli (komunistični naraščaj). Na tem shodu, katerega se je udeležil tudi omenjeni časnikar, je bilo nekako dva tisoč ljudi, v večii i delavci in vojaki, kateri so se ined letom odlikovali s posebnim delom. E-den govornikov ;e bil petnajstletni Vasja C uro v. Ponosen je, da ga je načelnik gerilcev klical Vasilij Nikolajevič, kot da je .že odraščen. Vasja je bil v šestem razredu, ko so Nemci zavzeli njegovo vas 25. julija 1941. Bden njihnih prvih činov je bil obešenje njegove pe- nad zavojevanimi narodi. ■ V časopisih čitam, da so ne- ¡«tr« Nadje, katera je bila na- čelnica konsomoiskih deklic. kateri naši lokalni odbori celo aktivni: V Clevelandu in CoJ-linwoodu kar pridno delajo. V Chicagu se pripravljajo za prireditev koncem maja; v Wau-keganu kažejo neprestano veliko zanimanja in njih prispev- Smrt matere tn ie dveh njegovih sestric Tisto noč sta on in njeg»>v «tovariš odrezala truplo z vislic, nato pa pobegnila v gozd ter ki so ponemanja vredni; She- /e pridružila gerilcem. Vasja, boygan in MUwaukee, obe me-1 majhen, tako oa je njegova sti sta zelo dobro zapisani pri 1 ffladko ostrižena glava komaj glavnem blagajniku; Barber-ton, Ohio, je pohvalno plačal svoj narodni davek; Pueblo in Denver, povsod se nadaljuje pomožno gibanje; v Bridge-port-Boydsvilleu bodo imeli prireditev, tako v Girardu, O. Slovenska naselbina v Detroitu kaže dosti zanimanja. Kaj pa po dragih naselbi-»nah? Ali ste že ustanovili lokalni odbor? In, Če . že imate lokalni odbor, poživite vtše delovanje. Pomoč je nujna: gledala izza govorniške mize, je nato povedal, da so Nemci usmrtili tudi njegovo mater in i? dve sestri zato, ker niso mogli njega ujeti. Vse to je povedal počasi in zelo razločno. Omenil je tudi dolgo listo njegovi*.. šolskih tovarišev, katere so Nemci pobjl* Čeprav mlaj, p.9 je navAcui obratovati strojnico. Poznej» je postal "tom-my-gunner'\ Udeležil se je iz zasede napada na nemški t to zgodba tovarn in delavcev za Uralom, kjer so ti velikani. izdelani. Knjiga je vredna čitanja. Stane $2.50. Druga knjiga, katera /D se -daj silno 'popularna, je Will-kiejeva "One World". Napisana je v dobrem stilu od človeka, kateri je v tako kratkem času zelo veliko videl. Kdor poznia Wfllkieja rz preteklosti, se morda čudi, ker je napiial tako knjigo. Ena najlepših biografij, kar sem jih ¿t čltal, je "George Washington Carver". To je življenjepis velikega zamorskega človekoljuba in učenjaka, enega največjih, pa naj bo to ie «belih ali črnih, kar jih jo še porodil ameriški jug. Knjiga stane $3.50, če le mogoče, jo prečitajte. Knjige kot John T. Whii*. kerjeva "We Cannot E*cape History" in Vincent Sheeanova "Between Thunder And The Sun" sta izredno priporočljivi. Vincent Sheean je pred leti napisal prvo knjigo "Personal Hidbory", katera je krila dobo med 1919 ter 1934, ko je bil časnikarski poročevalec v Evropi,. Afriki in Aziji. V tej knjigi je obravnaval rusko in kitajsko revolucijo in francosko ter špansko voja&ko kampanjo v Maroku. V tistih časih je bila ena najboljših. V "Thunder and the Sun" opisuje špsnsko civilno vojno in ko-rumpirane razmere, katere so vladale v Evropi in svetu med leti 1936-39. Posebno zanimivi so poraenki v razkošni vili na južno-francoskih Antibih, kjer se je razgovarjal o svetovnih vprašanjih s Churchillom, z angleškim Edwardom (Duke of Windsor) ter Lloydom Ge-orgom. dele ko to čitaš spoznaš ogromno razdaljo med aristokracijo, buržvazijo in med nami. In vendar so oni odločali usodo sveta, za katero sedaj plačujemo. Knjiga "We Cannot Escape History" je bila v Proletarcu že omenjena.. Vsakemu jo toplo priporočam. Strašna je zgodovina španske civilne vojne. Tudi njene posledice ža-njemo sedaj. Je še dolga vrsta knjig, o katerih bom pisal prihodnjič. Pri nas Dne 30. aprila sem se udeležil banketa, katerega je priredilo društvo Pijonir št. 559 3NPJ v počast novo sprejetemu članu pisatelju Louisu Adamiču. Banket je izpadel zelo povoljno in je v celoti odgovarjal namenu. Ugovarjal ni-4emt pa Če je prav ravno pri mojem sosedu zmanjkalo vina. Med raznimi govorniki kot so bili Cainkar, Vider ter Fr. Z a it z, ka'.tim je bil čas zelo odmerjen, je bil a Etbin Kristan. On je^ imel v resnici lep (Nadaljevanje na 3. strani.) tai Tole mi ne gre v glavo? Vojni bon d i in snamlm so vloga državljanov v svojo do» Mow izvzemši Čehov in par drugih, zelo reakcionarne. Dokaz imamo tudi v Jugoslaviji, kjer vlada sama priznava, da se Mi-hajlovič bori proti partizanom, dočim so slednji edini v boju proti Nemcem in Italijanom. Beck, kateri je z ostalimi poljskimi fašističnimi veleposestniki zaigral Poljsko, živi pobegu v Rumuniji ter od m vleče vrvice tistih njetgo-vth , navezanih "pajacev", s katerimi je natrpal poljski kabinet. Tudi Čehe so skušali zamotali v svoje spletke, ali Be-neA, kateri koncem tega meseca pblšče Chicago, je preveč dober državnik, da bi se* dal zaiplesti. Kot Izgleda, bo dobro za vse, da je stvar prišla odprto na dan. Knjigo Cele kupe knjiir je že izdar nih o vojni, vojaiki taktiki, o miru itd. Precej izmed njih je vrstnih. Ena teh so »Polija-yiu "Beli mamoti" (White Mammoths). To je isti pisatelj, kateri je napisal knjigo "Rusi se ne podajo" (v angleškem prevodu Russians Don't Su- render"). Beli mamoti so nje- Čomu so najglasnejši patrio-ftova zadnja knjiga. Padel je ti najbolj kričavi proti dolav. v boju oktofata 1942. Bil je com, molče p« 0 onih, ki i* star štiriintrideset let. Pollja- njejo dobičke? Njihovo tolmakov ni bil samo dober pisatelj, čenje svobode ki demokracije ampak eden najboljših ruskih 4 ml nikakor ne gre v gUvtt POVESTNI DEL FERDINAND GODINA: BEG V TEMO (Nadaljevanje.) On je to vedel, pa m nj brigal za nikogar. Stopil je h godbi, stegnil roko takt, ee obrnil h gostom \ lokalu, ki so željno »premi j al i vsak njegov gib. Pel je. Nato ploskanje, vpitje, divje odobravanje in smeh. Sedaj pa živi medved a kasarne že Štirmaj«t mesecev v svojem brlogu. Gre na sonce, se vrne v celico in gre zopet na sonce. O civilnem življenju sanja in živi v preteklosti. Ali ga kdo pogreša, se vprašuje včasih. Saj bi ga morali pfav za prav. Duša vseh večerov je bil, voditelj najrazličnejših pustolovščin. čudno, da ne pride nihče po njega sem, ali pa, da | bi mu kdo vsaj skozi okno vpil. Prokleto, nihče. On pa je mislil, da so brez njega večeri prazni, dolgočasni in da pri vsaki besedi manjka on. Zrl je še v tla in Tafil se je pretegovaJ na postelji. Marko-vič se je v tistem trenutku dvignil, pogledal skozi zamreženo okno ki zaklel. "Onega Sarajevčana pokliči," se je naenkrat spomnil Markovič. "S kitaro da bi rekel Tafil. "Da." "Bosanski cigan iz sedme čete sna bolje na violino, rajši njega." % . "Daj, oba daj." čez nekaj časa so sedeli vsi štiri i na tleh okrog litra. Pili so iz enega kozarca. Sarajevčan in cigan pa sta poskušala na strune. Kakšen je bil Marko vrč, ko je zaslišal spet inštrument in ko je imel spet pred seboj vino! te dolgo ni bilo nič,esar. Samo da je godba in vino. Že je pel Markovič tiho, lepo sev-dailmko. Prepričan je bil, da ga občudujejo, da se mu smeje strop, da je vse živo v celici, postelja, vino, vrata. Tako se mu je zazdelo. Iztegnil je, kot j Markovič se je okrenil. Zrl je v cigana. Bogamu, cigan poje. Pretipalo se je v Markovi-j 6u. Suh je bil ciganov gla*, a I rezal je v meso. Tafil je oživel, pred vsemi, kot je nekcč ple- Sarajevčan pa je udarjal. Ci-saJ po lokalih. .Neverjetno je gan je brzel s pesmijo, ta ein zlival čustva z inštrument, di-1 šume, svobodno, brez obzira, hal globoko in živel tako kot kot da bi jo videl pred seboj, te ni štirinajst mesecev. Sara jevčan in< cigan pa sta igrala iz ciganko, na pol oblečeno, íe'j-no ljubezni, divjo ciganko. občutkom zavite, lepe se vda- Bo«! Vsev celici je onemelo, linke. stene, okno, ki se je risalo v Tafil je preklinjal. Pri divji, mraku, postelja, in Markcvič ftrastni Markovičevi pesmi je J« *u ko(t kup. Ciganove Sesamo pil in klel. In ko so po- ***** P» «J udarjale neprene-sedli po tleh okrog vina, jc kot kladivo, samo nekaj brundal. Tudi Markovič je čutil, da je i* Markovič je sedel, dihal in pri- irubljal tla. Pesem, svoboda, povedoval rekrutema o ovojih *ume, svet. svet. Ven v *vet! pustolovščinah. Pretrgano, v Trepetal je. Znoreti mora tu. nekoč, »roko za takt. Cigan se je nagnil k njemu, kot je bi! tega vajen. Prijel je struno zgoraj, opletal je z njo okrofc Markovičevega glasu. Sarajevčan je pa udaril po kitari. Markovič je skočil pokonci, stisnil pesti in se obrni) k vratom, mathad z rokami in mislil, da ga gledajo gostje v lokalu. Tu daime, tam dekleta, gospodje. On ipa poje tiho, lepo sev» dalinko. Tafil je zrl v kozarec, si želel dekle s konca ceste in molčal. Pili so rz enega kozarca, peli vsi, nato je zaplesali Markovič eni sapi, nato zopet počasi, kot da bi pozabil, da gledata ona dva vanj in ga na pol prisiljeno, na pol z užitkom pokušati. | Dan je umiral, postajalo mračno, da je dim polnil celico in s? rinil skozi rešetke. Pivniško o-zračje je polnilo t-tražarnicD. Pesem je dahnila življenje v pust kasarniški nedeljski večer. Markovič je to vedel, ta medved. 2e štirinajst mesecev ni kipel in ni bil drzen. ^Pretepel sem civilista, kradel sem, Tafil." je naenkrat krikiiil. "Sem, bencin sem kradel, municijo, pa nimam ničesar, niti to," je obrusil nohet prišel?" je Db zob, "si nisem obdržal. Tafil, veš, kaj je to... štirinajst mesecev..." Markovič je vstal, se obrnil k oknu, daJ roke v žepe in molčal. Sonce je tonilo, videlo se je to po oblakih, ki so krvaveli, in ker je v celici pojemala svetloba. Vsi so molčali tu okrog vina. Tafil je prijel kozarec, izpit, ga zopet na točil in dal ciganu. "Pij. cigan! Markovič, mater mu njegovo, poslušaj, cigan bo pel." • "Podnarednik Tafil, ne pojem dobro." "Molči," se je zadri Tafil nad . ciganom, "Sarajevčan, opremljaj, ono o ciganki..." Sarajevčan se je nasmehnil, Rekruta sta odrezala s pesmijo. Molk. Sarajevčan je spremenil V cellcf ie cigan pa je začel tiho, Kadili co, mehko, kot da ni v njem S3nce prejšnje razigranosti. Nagubal je kožo med očmi, napravil bolesten izraz in začel izzivajoče. tiho, kot šepet listja pred nevihta "Daleč je preteklost, zarasle so rane, pa kak ti solza v očeh obstane ..." Japamki premier Tojo preti, dm mms bo strici v prah. Nikdar vee ne bodo .'¡km njegovih' eojekov, ki sr. bili vjetl n« Kitajske». 'belci" vladali Azi i. Corn je je "Joi, cigan, poj, poj!" je za-1 tulil Markovič kot zadet lev. I Zgrudil se je na kolena, prijel polno kupico in jo treščil v Železna vrata, da so koščki st> RAZNOTEROSTI * tJ 4 t . "Majski glas." — Prvomajska slavnost na Bartonu. —-Premogarji napadeni. —- .... Priredbe aa SANS. pa cch dolge ure, predno pri- »»l c'AW*vtorjev ter njihove izzivalne vloge proti zahtevi | dej o n a vr to. To sem videl tudi pri nas, dne 24. aprila pa v Clevelandu, in še kako dolge vnte m to! premogarjev za zvišanje mezde—nihče razen sploSño zna-komentatorke Dorothy me o to: ne —---- - Tako je tudi Geo. Wucelich ;'Thompson. Drugi pa so udrihali po premogarjih in vodstvu UMW. Z J. L Lewisom in njegovo ko sta se spogledala s ciganom, in lovil mol. Cigan je izpil in čakal. ' "0 ciganki, mali ciganki," je silil Tafil. Sarajevčan je opletal s strunami, udaril turobni mol, da je celica dobila takoj drugo barvo. Otožno je zvenela kitara. A kot bi pretrgal, se, je spremenil takt. Ostro, pljuskajoče so zapele strune in ciganu so zagorele oči. Kapo si je potisnil na čelo, počasi miical z glavo in hitel s kitaro. .. "Ciganka sem mala , oči mi gorijo ..." Bridgeport, O. — "Bravo", i». a « a. ... . - s r,^ smo vzkliknili dne 30. aprila, kfra zažvenketah po celici. Za- . „ ... . . . , . ko smo prejeli naročene izvo- sss^iit sr srs s i * ***—i ,<> * ^ pravil, da je stal v eni taki polževi procesiji dve uri, predno je dc'>il "pajnt" žele; ne in plečal zanjo $1.75. Ni pa jo pel suho, brez prestanka: "Ljubilo je srce te prvomajske slavnosti, ki brezmejno, brez skrajno. ! ?mo jo imeli 1. maja na Barto-zdaj znanca sva samo ..." nu. Markoviču so pritekle folze Ker smo Majski glas naro-v oči. Res, samo znanca. Kako; čili zato da ga razpeČamo. sem je resnična pesem. Uel takoj na delo. Težkoč ni bi- 44Cigan!" je zavpif Marko- lo posebnih, j jih torej ob pravem času, rav- ril klubu na tej priredbi, da Je no dim pred prireditvijo na- ] pripomogla k večjim dohod- vič, da je zadonelo po celici. "\Poj, znova poj !" Hotel je zagrabiti za steklenico, 4 Tafil mil jo je iztrgal. V kolikor sem utegnil Majski glas do 4. maja, ko to pi-iem, pregledati in ^ prečitati. moram reči: Vàe priznanje u- Nato se je zvrnil na posteljo.: rednižtvu in upravništvu za fesi pokril z rokami oči in jokal bomo delo. kom. ; Ni nas bilo kdo ve koliko — le bolj o^ja družba, a rečem, da tako neprisiljene zabave že do!go ni bilo. Zelo pa smo »pogrešali lastnika te farme s. Jo«-epha Škofa. Or. je iskren sed rug in deloven za našo stvar. A medtem ko smo se mi tu na njegovem pose tvu zabavali, je ležal on v bolnišnici v Martins Ferry taktiko se nisem še nikdar strinjal. Ampak v tem sporu se ni šlo toliko zanj, pač pa za pre-mogarje in njihove družine. "V nedeljo 2. maja je nastopila 15 minut predno je govoril Roosevelt, na svoj običajni čas za komentiranje dogodkov po radiu, že prej omenjena Dorothy Thompson. Argumen- Bridgeporta. uniji, ker jim brani Izžematl premogarje svobodno kakor so včasi počeli. Zato ea direktna pogajanja z zastopniki unije I operatorji prekinili in zahtevali, da naj spod med njimi in UMW reši War Labor Board. Bili so prepričani, da bo WLB izdal svoj odlok njim v korist in proti zahtevi premogarjev. Dorothy Thompson je zelo dobro razodela boro življenje premogarjev tukaj in v An-gUji. K »Premogarji, zapomnite si Dorothy Thompson, ker je govorila za vas in branila vaša korwti V zadnjem momenta, ko eo vas v$i drugi važni k> mentatorji zapustili. Bil sem premogar precej let in vem, kakšno je to delo in kakšno je življenje v teh kempah. Tistim, ki imajo varna, lahka dela in visoke plače, je lahko kazati a.prstom nanje, češ, da s §vojo zahtevo Za zvišanja plače tirajo deželo v inflacijo, a ko bi tudi njim bilo treba v garanje, bi druTače govorili. A ko se ne bi Ijil ta sper ran- ( vozljal kakor se je, bi bila to ena najburnejših stavk v zgodovini dežele, z kdove kakimi posledicami. Premogarji imajo večinoma velike družine in tisoče njihovih sinov je že na bojiščih, iiugi f-e vežbajo, da bedo po-lani v Evropo ali v Azijo. O-peratorji (lestniki premogovnega bogastva) imajo povečini malo otrok. Njihovi sinovi, kar jih je v armadi, se tudi v nji cbnašajo za boljše ljudi. Vzlic temu pa so operatorji in vsi drugi propagand isti v službi profitarstva trdili, da premogarji ogrožajo varnost ameriške armade! Veliko delavcev v drugih industrijah se je vje-lo tej propagandi, da so še oni začeli blatiti premogarje. * V soboto 29. maja bo v družbeni dvorani v Bridgeportu velika prireditev v prid in pod okriljem postojank SANSa in JPO-SS. K njima je pridruženih več društev tudi izven dontacf^atf V mojih letih bi moral delati kot izrabljeni čurtilec, pa «e počutim mladega in čilega ter čiftim preproge najboljše. ¿¿g To je »ato, ker moj lantntk obrača posebno painjo name. To je potrebno ie posebno, ko se materija!, ki je *el prej v čistilce rabi sa tanke in srakoplove. V. »fd«o «fraiiHtt pmh i* č» kadar ko*č««c • „r njem Vi*»« »»*« kolike hal* čialiK «Mal (MMH* rrtio praku kar naiholj morrtf. tU aíresete iateara doceU ven in eaakl meare lArtaíite errío^ tod« ai je ire!» prali. Ne. Na. fenafcr! NI Udar n« poidAe • il-mikein pnfko kn«rfln« . iebljev ali laanih «a irnnk ab dni|rik trdili predmetov Fcdierite jili rajii * rflfco. ptfiie—ki'' niiie od Ira FrrfMte fr aravnartr pkejnH ko oaaiinko M doiit I« kadar ae al« reMjn Hk aameniaitr in vediM» iik drflir fMVate li«, m drugih niti. ' MkmCt« Im na v odi lam rlede ma tania ki ne fmakiiiai te «amt prenavljati Itin torm. na i to atore po» daieki. _ n PUBLIC SERVICE COMPANY e Of NORTHBRN .ILLINOIS tako pretresljivo, da se je zasmilil še Tafilu, ki je dobro pognal veseljaka Markoviča. Cigan in Sarajevčan sta pojemala s pesmijo. Ni*ta vedela, kaj to pomeni. Markovič se je «rabil za lase in vpil, kolikor je mogel: "Ne nehaj, cigan, poj!" Svobodnega se je čutil Markovič pri pesmi. Nič ni več v preiskovalnem zaporu, niti v kasarni. V svobodi, v svetu, ki je brez meja. čudovito, kaj napravi pe^^m h človeka, če bi bil človek trd kamen, bi počil ob tej melodiji. Bi. Cigan prokleti, še poje, otožno, da bi se raztrgal. Markovič «i je pulil lase, dihal globoko in jokal. Zmučil se je in pojemal. Pe-"bem ga je uspavala tako sladko, kot ga že ni štirinajst mesecev. Noč se je že naredila takrat, ko sta odšla Sarajevčan in cigan in je Tafil zaklenil celico. Markovič je spal s smehom na ustih, dihai sunkoma smrdeči zraik. Stražama se je Ro-pet umiril«, le tu in tam se je obrnil kak opasan vojak na deskah, zaklel in zopet zaspal. Zvezde so bile tedaj in noč strahotno pralna. Netopirji so re nizko podili, luči po kasarnah so medlo gorele, in čuvarji ipri puškah in Čevljih so se naslanjali na zid in dremadi. Le včasih je prekinil to tišino hrup h mesta, vpitje pijanih žensk in moških. Tu m tam se je izgvH^ bedeči vojak, se na>-«mehmil, si zaželel tega. A stisnil re je pod odejo, se Jokal ali preklinjal. (Konec prihodnjič.) Vabilo članom kluba st. 27 JSZ na sejo 14. maja Cleveland, O. — Prihodnja redna mesečna seja kluba št. 27 JSZ se vrši v petek 14. maja ob 8. zvečer v običajnem prostoru. Vsi člani so vabljeni, da se je gotovo udeleže. Na dnevnem redu so važne zadeve g>!ede na*ih aktivnosti v bodoče in razne drii^p stvari Torej pridU« val, , J. Krebel, tajnik. Vsebina je zelo pestra. Smejal sem se od srca, ko sem čital Keržetov fpis o romanju nje-govcira študentov$kega kvarteta na šmarpo goro, in pa črtico Mirko Kuhlja "Kopelj pod posteljo". J os. Cešarek je življenje v Calumetu, kakršno je bilo pred 40 leti, in pa sakmarje onih dni dobro pogodil. Anton Shular ima vedno kaj prikladnega iz življenja naših rojakov, v tem Majskem glasu pa je pridodal k svojim prejšnjim spisom še "težavno pot", ki jo ima agitator, kadar gre "od hiše do hiše". O drutgih spisih ne morem nič omeniti, ker kot sem že povedal, jih do tistega dneva še nisem prebral. Uverjen pa sem. da bo čtivo v Majskem glasu ugajalo vsem. in koliko ga je — za malenkostno vsoto 80c. Jaz sem naročene izvode do 4. maja že skoro raz pečal, "fle zmanjkalo mi jih bo," sem si mislil. Nedvomno so se tudi drugi potrudili in tako smo v naši delavski literaturi dosegli nov uspeh. ¥ Geo. VVucelich me je na majski proslavi kluba nekoliko pobaral, češ, da je bila premalo oglašana, kar priznam. A je pač tako, da ima človek le dve roki in eno glavo. Toliko zmore, več ne. Ampak o-glašano je bilo vendarle, tako da so lahko vedeli, da so v soboto 1. maja vabljeni na farmo s. Jos. škofa na Barton. In če bi bili vsi naši ljudje kakor je naš stari somišljenik Geo. Vucelich, bi zadostovalo v naših časopisih le eno naznanilo. Vsakdo bi si zapomnil datum, si ga določil za obisk oznanjene prireditve in tako bi bil uspeh ne da bi se porabljalo v listih 'po cele kolone z oglašanjem teden za tednom. W.ucelich živi daleč od Bar-tona—v Shadysid«, pa je bU prej na mestu kakor jaz, d asi sem imel na priredbi večino poslov v oskrbi Pišejo, da ljudje v naši državi čakajo v vrstah pred raz-pečevalnicami "železne vode" tirala je tako prepričevalno in resnično o pravih vzrokih situacije z ozirom na zahteve premogarjev, da se mi je zdelo, kakor da je ravno na podlagi njenih ugotovitev Roosevelt vsled poškodb, ki mu jih je \ govoril o tej zadevi drugače dne 19. aprila prizadejala ne- kot pa so trdili da bo in obetali sreča v rovu. Stroj za izipod- premogarjem kaj vse jim bo kroavanje premoga ga je pri- zagrozil. Pa je le previzel tifrril ob -teno in rmi izpahnil premogovnike v vladno obra-de*no roko v rami in tudi čez tovanje, premogarje pa je po-ste/na in v kolku ga je precej zval, naj se vrnejo, in jim za-pritisnilo. gotovi!, da se bo njihove pri- Obiskal sem ga parkrat. Ze- tožbe pravično rešilo. Se prej lo mu je bilo žal. ker ni mogel ^kot £ T^ je odbor unije z Lewisom na Vsi rojaki tu in v okoliških krajih so vabljeni, da se udeleže prireditve, ki se prične ob 7:30 »zvečer. Somišljeniki so prošeni, da agitirajo za čimveč j i poset. Gre se za najboljše namene, predvsem za osvoboditev našega naroda in pa da mu potem nudimo čimveč materi j alne pomoči. Joseph Snoy. na prireditev svojega društva dns 24. aprila in ne na klubo-vo proslavo prvega maja. A irre rmi na bolje in bo kmalu iz bolnice, ne bo pa še tako hitro za delo. Ker ni bilo njega, je na nasi priredbi 1. maja toliko bolj pomagala njegova soproga. Oba sta zelo vneta za delavsko stvar. Z udeleženci je bila najboljše za *to|>ana naselbina Blaine. Gmotnega uspeha kajpada s takimi priredbami ne more biti veliko, a nekaj prebitka je le. Je pa nekaj drugega, o čemer se je vredno pohvaliti. Mi-«dim, da so malo kje obhajali prvi maj, pri nas pa je bila priložnost za tako šlavnost kakor nalašč. Tistegaidne premogarji niso delali, ker so «a*tav-kali. Tako smo obdržali tradicijo praznovanja prvega ma-ia.'Hvala vsem, ki so na en ali drug način pomagali. Bo že enkrat prišel čas, ko se ideja, radi katere je nam prvi maj praznik, uresniči. * Premogarji so izostali z dela en dan. ponekod dva in v nekaterih krajih dalj. Vzrok je bil, ker je rok za sklenitev pogodbe potekel že 1. aprila, nato so določili za nadaljevanje pogajanj še 30 dni, do 1. maja, in ker še v?eeno ni bilo rezultata, so z delom prenehali. V premogovniških revirjih je bilo vse napeto, pa tudi drugod veliko zanimanja. Komentatorji v radiu so skozi*več dni pred 1. majem, pretili premogarjem. da če bodo sledili Le-wisu, jih ne čaka nič dobrega; njega bodo preganjali, blagajna unij« bo zaplenjena ter kaj vem kaj še vse. Nihče izmed njih pa ni ome- čelu, oziroma Lewis v njegovem imenu naročil premogarjem nadaljevati s kopanjem premoga in podaljšal premirje RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) govor. Louis Adamič je v hu-morističnem tonu sprejel v svojem uvodnem Spovoru vse nagovore in pohvale, nato pa poglavje iz njegove ?a dosego rtove pogodbe 151 PrečiUd dni, torej do 18. maja. ! nove knjige, katera iz,de to je- J |4 «en. To poglavje, katero se tiče Glede Dorothy Thompson | dveh miadjh jjuc|i v Sloveniji sem si mislil: Torej tako daleč me milijonov Poljakov, ki so .pod Hitlerjem? MIlan MedveMt omenja v *vdji Jtolorii v Proaveti t dne naže. Poročajo, da je prečita! ! 5. maja rojaka, -ki se je v §vo- larje. Kadar kdo predlaga, naj .... I Jl "HBP se t>a poAlje denar, pomaga tl-1 «irolj iz sovraAtva :im, ki se bi radi iznebilf nid-|l&c,Per SUlJna. vrednih lir, potem pa bi po j ZaveanilU wma-iujejo. Vsi vojni priill sem po dolarje. | razeri Kitajske. "Najprvo cb-Kup^evarvje te vrste je v teku rirfunajmo s Hitlerjem", pra- časnikarjem tujezemskega tiska deset tipkanih strani ob-dolžitev proti režimu Sikor-skega, ki bi rad bil z demokracijo in z reakcijo ob enem, pa se je ukanil. Poljska zamej-na vlada je, kar se Rusije tiče, doigrala. Vismskega so reporterji vprašali, čemu naj bi Poljaki, ki so dlani združenih narodov, spk>h špijonirali v Rusiji? Odgovoril jm je, da prav gotovo ne v "dobrodelne namene". Ko se je Sta in odločil za prelom jem pat riotičivem * navdušenju spozabil in se ttntsel nad judi. Pravi, d* slovenski listi nié ne pišejo za /pobijan j« antisemitizma. Proletarcu je svojo obsodbo po krivem prisolil. Hila v Washingtonu, sploh vsaka« hiša v tem mestu ima lahko velik pomen. Tako je neka neznatna hiša postala v našem zveznem mestu središče intrig V času ko je bil predsednik HardinTNEZGANE CNadaljevanje s 1. strani.) vame ali rudnika, le dejanje na papirju. Green aa odpor Prav gotovo je, da bo kongres sprejel proti delavstvu še strožje regulacijske postave kot jih je že. • Zelo budne so bile v sprejemanju postav proti unijam nekatere législature. Ako ostanejo v veljavi, se jih lahko vsak čas ufvorabi za uničenje unij. Zato'pred-sednik AFL William Green svetuje, naj se ne ravnajo po njih, namreč po tistih ne, ki imajo določen namen u-ničiti kolektivnost. S kršenjem takih zakonov bi unije pritira-le zadevo pred sodišča, ki bi morala odločiti o ustavnosti takih postav. Green smatra, da Diplomacija Zed, držav se prizadeva potegnili Finsko ven iz vojne proti Rusi ji, a brez uw-peha. Švedska pa ima čezdalje večje težave s svojo nevtralnostjo, ker je Nemčiji v korist. In čimbolj Nenvčija izgublja, toliko ostrejše piše sovjetska časopisje tudi preiti ftve*Hki. Vlada v Stockholmu se trudi ohraniti nevtralnost in upa. «ebla, Colo. , 28, ÄNPJ, Offslsnd, 0Ä< . 33, #NJtf, Atnbridgc. V Pa.. 34, F.NPJ, Indianapolis, Ind. 36, SNPJ. Willock, Pa. 39, SNPJ, Chicago. IU. «4, SNPJ. Went Newton, Po. 12,00 65, BNPJ, Breezy Hill, Kana. 8.00 81, ENPJ, Rod Lod*e, Mont. « 00 nov Trgovina z inozemstvom Zed. državam neobhodno potrebna "Ko mine vojna, je za bla- t/C* i C »,v j . • gostanje Zed. držav temeljni Podatki o štetju in registraciji inozemcev (aliens) velika trgovina z ino- l^*. * • I zenretvom," je dejal Le o Pier- koneno urejeni in objavljeni ^ pre • .» \ Resolucije Od 26. aprila do 5r. maja »o nam bile pc»lane resolucije, sprejete ob obhajan ju Slovenskega dneva, od sledečih naših podružnic in društev: St. 1 SANS, Detroit, Mich.; št. 8 SANS. Weet Newton, Pa.; At. 13 SANS, Niles, O.; št. 15 SANS, Springfield, III.; štev. 24, SANS, Virden, lil; št. 28 SANS, Conemaugh, Pa.; International Workers Order, št. 3501, Gowanda, N. Y. članske izkaznice Ker smo prejeli Že več vprašanj, če se dobijo pri nas članske »zkaiznice zastonj ali pa za denar, naizpanjamo vnem tistim, ki bi jih radi, da jih pošiljamo vsem podružnicam te organizacije brez vsakršne odškodnine. Do 5. maja smo jih Osebna vest Naš odlični pisatelj in častni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Louis Adamič se je na poti z za pada v Washington ustavil dne 30. aprila v Chicagu, kjer ga je tivnosti. Bil je pevec in kot tak sodeloval največkrat v duetu z mladim Jelerčičem na raznih prireditvah. Staršem in 121. SNPJ, Detroit, Mich. 122, ÄNPJ, Aliquippa. Pa. 124, SNPJ. Forest City, Pa. 126, SNPJ, Cleveland, O. 138, 8NPJ, Strabane, Pa. 147, SNPJ, Cleveland, O. 153, SNPJ. Youniratown, O. 158, SNPJ, Euclid, O. 176, SNPJ, Pinoy Fork, O. 192, SNPJ, Milwaukee, Wia. drugim sorodnikom pokojnika 198. SNPJ, Wülard, Wia naše sožalje. Dr. Ivan M. Čok napisal • brošuro o vprašanju Trsta The Problem of Trieste O vpraAanju Trsta je bik) v jugoslovanskih m italijanskih listih v Ameriki, pa tudi v angleških, največ v New Yorku, že veliko razpravljanja. Za bodočo usodo tega mesta se zanimajo najbolj Slovenci, m kajpada, Italija. Slovenci in primorski Hrvati so po vsej pravici prepričani, da je glavno ealedje Trsta Slovenija, namreč vsa Slovenija, ki so jo na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni razkosali in ji Trst še posebno odrekli, Hrvatsko pa so ogoljufali za Reko. Slovenci zaeno s primorskimi Hrvati zahtevajo, da postane po tej vojni Slovenija združena, in da dobi tudi Trat, ker ji geografično in moralno pripada. ' Razpravo o tem vprašanju, ki je, prebivalcev v tej deseli, 6.oo ki še niso državljani, je bil popis vseh teh inozemcev odrejen leta 1940 in končan v istem letu. Prvi uradno objavljeni po-1 datki o registraciji in o poz-nejših. raziskavanjih,. reviai-jah, prijavah in odjavah, so 12.00 bedeči: 6 00 Dne 3X. decembra 1940 je 12.00 bilo število tujcev v Zedinje-6.00 nih državah 4,921,452. 5.00! Vsled naturalizacije, odho-9.oo da aJi smrti se je to število do « oo 31. decembra 1942 skrčilo na «■o« 4,202,717; ampak vsled nak-12.00 nadne registracije novodošlih 12.00 tuj^v in onih, ki se v teku teta 1940 niso registriraj i kakor zakon zahteva, se je število do 31. decembra leta 1942 povečalo s 4,202,717 na I.2S0.056, ali približno na šti-*i in en četrt milijona. Tujci so prišli v Zed. države nad sto raznih deržel. Skoro 75 rA tujcev v Zed. državah je »>ilo rojenih v Evropi, 20 rk v deželah severne in centralna Amerike, a ostanek — «koli brA — v Južni Ameriki, Afrili, Aziji ali na otokih pacifič-nega oceana. Največje čfcevUo tujcev je iz Italije (695,363), «a njo sledi Kanada (48S,012), Poljska (442,553), Mehiko (416,893), Rusija (366,842). Nemčija (314,715). I Več kot 28% (1,235,425) »kupnega števila tujcev živi v državi New York, več ko 50% »stanka pa v sledečih devetih državah: Kalifornija (531,-310), Pennsylvania (365,-192), Massachusetts (360,-390), Illinois (320,125), Michigan (296,934), New Jersey (275,620), Texas (209,625), Ohio (200,328), in Connecticut (157,119). Tujk je bilo več nego tujcev: '2,629,215 ženskih, 2,292,237 r>a moških. Povprečna starost tujcev v letu 1940 je bila 48 let.| banke, ko je predaval v Econo-mii klubu v Oetroitu. MNaš^ industrija je preo-gromna, da bi mogla uspevati samo z domačimi naročili", je uzofcovU, "kajti-če postane odvisna le od svoje dežele, ne bo dobička zanjo in ne prosperi-tete za deželo." To, da je trgovina s svetom potrebna, je gotovo. Saj tudi» naša dežela kupuje v drugih. Napačno je le, ker industrialci in bankirji, ki sedaj gospodujejo ameriškemu gospodarstvu, umešajo v vsako stvar vpraša- 6.00 6.00 5.00 3.00 «00 6.0f 3.00 3.00 6.00 6.00 0.00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00 12.00 18.00 12.00 12.00 64 in pol od sto tujcev v Ze- | nje dobička, din jenih državah so bili 45 let Vse more biti osredotočen 3 stari ali čez, med tem ko je le a 0f 1 Ji k dobičkom, kajti dru-27 % vsega prebivalstva pri- gačne uredbe si i>ni ne morejo •padalo tej dobi starosti. misliti. Ve* nego 70vseh registriranih tujcev je prišlo v Zed. države pred 1. 1924, a med temi jih je nad 900,000 prišlo sem pred letom 1906. Samo 1 in pol odeto tka tuj- DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK norm k»jiiic«, s poljudnimi navodili cev v Zed. državah je bilo pod kako posuti ameriški držav. 18 let starih, medtem ko je 31 ljAn. odst. celokupnega prebivalstva poleff vpraianj, ki jih navadno sod- Izgube ladijske teže no morjih Ameriški momarfčnl oddelek pravi, da iznašajo izgube zaveznikov leta 1942 okrog en milijon ton sikupne ladijske teže. Nemške številke so kajpada večje, ker so pretirane. Skupaj $514.72 TAJNIŠTVO P. M. pripadalo tej dobi starosti. -61 tujcev v Zed. državah ima ozke rodbinske zveze (to je može, žene in otroke). niki stavijo pri iapitu ra državljanstvo, vsebuje -knjiiica še v II. delu nekaj vainih letnic iz t*odovine Ze-din jenih driav, v III. delu pod naslo- Okoli 45 S tujcev moškega vom RAZNO, pa Proglas neodvisno- spola ro kvalificirani delavci ali rokodelci, «medtem ko je *amo 10% žensk v sličnih poklicih. Približno 700,000 tujcev je nepi imenih, cd tega 67 odstot. žensk in 33'* nm?kih{ nepismenost je mnogo večja pri o-nih, ki so 45 let stari ali starejši, brez ozira na spol. sti. Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, predsedniki edinjenih driav in Poedine driave. . Cen» knjiiici je samo 50 centov • poitnino vred. Naročila sprejen\a: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, 1LL. * MALO DR0BI2A Advakot Joseph Goldstein je naslovil justičnemu oddelku, kateremu načeljuje generalni pravnik Francis Biddle, v imenu javne brambe okraja Kings (N. Y.), pred nekaj tedni, peticijo, v kateri vprašuje: Ali je Chas. Lindbergh že vrnil medalje Hitlerju in Mussoliniju, ki jih je prejel leta 1936? Ali je ¿e preklical svoje govore, ki jih je obdržaval proti Roo- nja od nedemokratične jugoslovanske vlade, sedaj pa delujeta za demokratično Jugo-goslavijo. Dali sta svoji odlikovanji vrnila zamejni vladi ali ne, mi ni znano, kakor ni | Gold*teinu znaiw, kaj Lind-bergh počne s svojimi v Berlinu in Rimu dobljenimi medaljami. * -T— Predsednik Roosevelt je v tretjem letu svojega tretjega ^el"tu'češrda~na» a svojo bor- termina. Tudi ako ne bo nič bo zoper fašizem tira v vojno? drugega, bo zgodovina morala , novo ¿ruitvo Naslav ta ust ti» , iii i xi.« '' ' ta tajnisivo je. • Weil, o Lindberghu sedaj P^ati o njemu, da je službo ¡> . 1 prav malo slišimo. Pravijo, da nasJtopil ko je bila ta dežela v dela pri Fordu. Včeraj še sla- SVoji največjo ekonomski kri- ven, sedaj do malega pozab ljen. Bržkone čaka slična usoda drugega slovitega letalca zi, ki je nagloma raatla kakor povodnji ob rekah, in pa da je predsednikoval v, času tiste — Rickenbackerja, ki se tudi 'vojnet katera je bila največja, vtikuje ne v letalske zadeve, ki jih je ^^ do ukrat poxnai, o katerih kaj ve, nego v tiste, |n (lft Zed ^^ve še niso v no- ki so izven njegovega področ- heni y m€(jnarodnem smislu j*. ..» pomenile toiiko kakor v tej. In ......................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOT1 NAROČITE SI DNEVNIK ** 99 Stana um eck» leta $6.00, pol Uta $3.00 I Ustanavljajte nova druAtva. ► Deset članov (ir) je treba ta 2657 S. Lawndale- Ave. CHICAGO, ILL. »mim*...... Sicer pa se je morda Lind* bergh po P«*rl Harborju spremen M — mogoče je postal demokrati1 še nekaj: Pisati bo morala, da je bil on prvi. ki je kandidiral hi bil izvoljen v tretji termin. Ker vojne ni še konec, in ne Saj sta tudi v SANSu dve o- njegove službe, bo zgodovi-^bi, ki sta prejeli odlikova-; narjem lahko naložil za svoje B prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, 0 Ciceru in Berwynu. É 9 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet TM. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Rra. 22IS Sa. Ridf.w.y Avo. Tel. Crawford $440 If ao answer — Cat Anstln 5700 Po pet lodij na dan V ameriških ladjedelnicah se sed«*j zgradi »povprečno po pet ladiji na dan ali več kot v vseh ostalih dežHeh* po svetu skupaj. I Parkview Laundry Va. j j ■ FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRIN, lastnike " " Fina postrežba — Cene «merne — Delo jaméeno ■ ;« Telefoni: CANAL 7172—7173 - , / J 1727-1731 W. 21st Street CIIICAGO, lia- t BARETINCIC & SOK i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. .......n............. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Ed ideational Bureau ■1 proletarec 1 EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1861. PnUUM We*kly at 2301 5» Lawadala Ave. CHICAGO, ILL., May 12, 1943. VOL. XXXVIII, Some Aren't "Doing Their Bit THE MARCH OF LABOR // Ask your air warden if you want to know which group of people ia «houldering the largest part of the responsibility for hoiuefront duty. He'll pi\ jc*l>ly tell you it's the working people. One ait r-'id warden who had been «pending about two hours a night, live night* a week trying to recruit men and women for air wjrden duty, gU so disturbed by the apathetic attitude of his fellow citizens that he wrote a letter to the New York Times. Thia letter relates some of his experiences. - , • This ari raid warden, Eugene Wood, found that in the large apartment hi.u*ea of the moderately well to do an envating number of men and women, rather than help safeguard their neighbour*. preferred to depend on them. They were patriotic Americans, "but they believed a sense of duty v. as what the other fellow should have." The warden continued, "Since I had heard that the response among the labor.ng people was much better, I was moved to make some inquiries. Here are some facta I unearthed: "It is far easier to obtain warden quotas in sections where the sacrifice H much greater. Even refugees respond better than our wealthy sybarites. -When I went to make a deposit at the Red Cross Blook Bank tie oi l Tiffany Building 1 learned that the workers came in drovea, but blood Conors among the upper middle and upper clasacs were comparatively rare. "Among the USAAC's, where volunteer ambulance drivers were nee (It J badly, gaps in the service had to be filled with drivers of trucks and delivery autoa, who, after eight or nine hours of wage-earning in the driver's seat, came directly from work to an eight-hour all-night volunteer driving job. *'At the First Fighter Command, it was easy to get women for the night shifts. The working girls flocked in to take over. But for the day jobs, where female idlers should abound, it was, and still is, an almost impossible task to get enough recruits. "There ia the picture, and 1 contend it is far from pretty."—The Advance. WE'RE GOING SOMEWHERE I I ft week the editor "reflected" that "th»i socialisation of things and 1 l ecple had U come." Also that1 '¿c bad thing about thia development! * that "we have reached the pariod HISTORY IS REPEATING ITSELF! "I I » iê Ci*TlfiCAT§* mo* JO ******* mm vurr to 0*0**1*0* Jesse Jones and Aluminum The reluctance of the daily preas to print anything but the daintiest mention of developments involving the behavior of corporate giants and their Washington spokesmen has obscured from the general public the newest and strangest story about Jesse Jones and hi* old friend, the Aluminum Company of America. Jones' passion for handing out handsome favors (in the form of cash loans) to big corporations in general and the Aluminum Company of America in particular is fairly well known. His most recent display of tenderness for Alcoa's Canadian sister. Aluminum, Ltd., shows that bighearted Jesse plays to no favorites in the Aluminum family, just as long as the American taxpayers' money hokla out • Recent investigation has disclosed that Jones dumped $68,500,000 of Reconstruction Finance Corporation funds into the lap of Aluminum, Ltd., Alcoa's Canadian sister, for the construction of a private power project on the Saguenay River in Quebec. Little business men who have learned to their sorrow the exacting interest and collateral demands with which the RFC chairman greets their lequeats for financial assistance, will bo interested to know that Aluminum, Ltd., was granted the money interest free. In addition to this soft financial arrangement, the aluminum trust, through its 91-a-year friends in the War Production Board, whose teamwork with Jones has always been very slick in propositions of this kind, was able to obtain priority ratings giving it vital materials which were being denied our own public power projects in this country. Investigation has revealed that although Congress passed special legislation to provide additional generating units for Grand Coulee, the $l-a-year men were steadily reducing that project's priority rating until work was stopped altogether. Meanwhile the privately owned Canadian plant was getting American-made turbines and generators. Theae »hocking revelations have aroused deep resentment among progressives in Congress and Rep. John Coffee, Washington Democrat, has introduced a reaolution in the House of Representatives calling for a thoroughgoing investigation of the Jesse J ones-Aluminum deal by a joint rommittee of Congress. The prospects for passage of the Coffee resolution are none loo bright, with the Tory block securely in the saddle. If the House refuses io act, the Senate's Truman Committee eould well afford to^make this undercover alliance between private power, the aluminum trust, and Jesse Jones a special order of business.—The Progressive. Russia and Poland-A Forecast Quite a few editors, writing about the rift in relatione between Poland and Russia, have have called it "a political vietory for Hitler.** Frankly, ae don't believe Russia will react to that analysis aa meekly as many American workers have done when their struggles against their employers *cre thus described. A few weeks ago we commented upon somebody's wisecrack of the effect that "this war is going to last much longer than duration." If anybody thought that was a silly remark, they may get a greater respect for the idea by pondering the possibilities in the Russian-Polish affair. After the war ends—or possibly even before that—it may be that utore rifts will develop. Americana who like to debate what "we" ought to do to Europe ought to take that poaaibility into consideration before coming te any definite understanding with themselves • We're not rejoicing at a gloomy forecast. What we are doing is leading up to a conclusion. Here it is: There's little hope for world peace so lot* as even a minority of the «-eat nations of the earth are operating under the rules of labor exploitation. The rulers simply won't be able to get together and stay together for very long. International gangstera can't get along together very long. Worker» could live in harmony with each other—if they would first throw off the yoke of economic serfdom which is imposed upon them by their own native exploiters. The world is at war for the second time in a generation because private profit jtnd human exploitation remained the gaing way of life after the first World War ended. If that way of life is resumed after this war we'll just aa surely be heading toward World War III. We don't know anybody who ia able to tell us how long peace will la* when it comes, whom will be fighting whom. But an international of free workers is the price of peace, and we'll pay that price or we just won't Hive pence.—Reading Labor Advocate. ^ GIVING AID AND COMFORT TO THE ENEMY What ia a military secret? Frankly, we don't know. The following incident prompted us to present the question to our readers. One of the best known of the columnists—his writings sre probably reproduced in 200 or 300 daily newspapers—just a few days ago gave a detailed report of a meeting between President Roosevelt and a large group of Congressmen. Tlie President is »aid to have told hi» guests that during his conference with Churchill in Casablanca he proposed a "shotgun" wedding between General Giraud and General de Gaulle, leaders of the anti-Nazi French. "By the way," he is supposed to have said to Churchill, "who ia paying de Gaulle?" and Churchill .» supposed to have replied, "I am," and to have promised to force de Gaulle to meet Giraud. The "wedding" did not com»i oif, according to the columnist, because de Gaulle was "stubborn." After that, the columnist devote» much space to the President's ridicule of the Gaulle'» pretentions and mannerisms. • We don't know a blessed tnlng about what took place at this White House meeting, but we do know that the columniat'a story will be "worth its weight in gold" to Hitler and his supporters in the Vichy government. They can say. on the strength of thia yam, that Roosevelt and Chjr. chill boasted that Giraud»and de Gaulle were puppet», who had to reload to their orders because at least de Gaulle was getting hii pay from Churchill. Of course, even if true, the ?;tory should not have been printel at this crucial time. If it does not "give aid and comfort to the enemy," we certainly do not know the meaning of ! that term.—Labor. JERRY V00RHIS' FIVE-POiNT PROGRAM Jerry Voorhia of California, one of the bravest and most enlightened member» of the National House t.( Representatives, submits a five-point social security program for after the war: • (1) A national old age pension system for all persons who hav* reached the age where employment in industry in narnval times cannct be expected; (2) Help for mothers and children left without a "bread winnc:"; (.3) Insurance against ill hea*th, accident and disability; (4) Insurance agvinst unemployment, with the rate high enougn to sustain the purchasing power of those who are temporarily unemployed ; (6) A nation-wide school luiith and penny milk program, so that no "kid" between the Atlantic and th* Pacific may be hungry while* he m endeavoring to corral the threo R'a. There is nothing "wftd-«)rH" about thia program. To tmke it wt.rl, however, induatry will have to fin J jobs for those able and willing «o work. Otherwiae, jt would be '.he duty of government to lnt?rveno promptly. Job« for all ia, and alwayr will be, the keynote of all «octal security programs.—Labor. FREE SPEECH RUTH TAYLOR Free speech is the life blood of .he Republic of the United States. •rrom the Bill of Rights to the Four Freedoms, it has been a symbol of •lemocracy, so completely and accepted right, that we came to take it for granted. We could not fully realise that existence of the totalitariin regimes because we could not sense a nation without the right to "speak out" Dictators always gag the people and stifle the opposition just as quickly as possible. Without ftee speech no man knows the amb tions or ideals motivating his ncig'rbor and fear keeps him quircent under the tyrant's »way. The abolition of free speech proceeds by just a moment the onslavenient oft man. But how may we preserve free speech? If epcech ia free, if free speech is to be desirod enough to fight for it, i{ its loss is one of the gre»te»t a n.ition can auffer, we should cheriah it and use it wisely—for free speech ia a responsibility aa well as a right. Free speech must be true speech. Free speech means the right to dis-«iree and to state the reason for dissent, without recourse to slanderous rtbuae and all men frown upon demagogic shrieks of hatred. While we fight to protect freedom of speech, we should not employ that freedom in the tactic* of tK-enemy, destroying unity by sninin* at each other. No one group whether it be of claas. employment, state or Section, or face, national origin or of religion, should carry free speech fo extreme«. If one side does It, the other a We is not justified in follow-Ing suit. Free speech should not mean mad slinging, Liberty1 must never degenerate into license; freedom of assembly must never end in mob rule; and free speech must never lower itself to vituperative slander of those with whom we are not in accord or sgainst any group of our population. If we »o misuse free speech, we sink to the depths of depravity of the Naais who are trying to wipe out a religion, aa of the Jew»—or a nation ns of the Poles whom the latest decree refuses to recognise aa "hunta>i beings" or as "follow Christians." Free speech should only be exercised by free people—those of mature thought who have learned *e!f restraint, who can atudy the farU, weigh the source and then stat« Ihei« own position clearly and calmly— ready to listen aa well as to «peak, open-minded to arguments but not willing to Comprise with intolerance. >1 scci lisation with the nation's re usee« »till owned and controlfed {*y a privileged claas, with the profit not ve atill Intact, and with the gov. eirK'feat atill functioning to safe-g ia d the same old game of exploitation of wurkera for the profit of -wJic» and managcra." We follow that line now be*, «use ve want to cmpliasiie that fact that re »till going places. We ate going toward the peace t ' le, for one thing. What the .v» rfcera of thia nation expect to no firm that if the same people te in control of the aame economic -riier that brought war to the world? We are going toward the day When ere wt n't be ao many war joba for wotkeie. Do the American people wunt n owning, exploiting claaa to nake the ruloa of life when milln ns »1 j( 'if disappear? We are going rather faat to 10 yeara from now. That's when the bond» that were bought today will flood the market with cash. Suppoas inflation meets us when we come to that point. How much liberty will we have if the tune is called by an exploiting class? That freese-juib order waan't the last thing that will happen to us;: it's only one more step along what must be a long proceas of human regimentation if a planned economy is to save civilisation. What will) planning and control m«an to human rights if it happena before the workers make the means of life the property of all the people? We know some of the answers already. We found them out by watching what planning and control have meant to other nations who reached that stage of human development with a class society »till functioning. Socialist have been thinkicg-through such queationa for a long time. That'a why they could do no'h-ing elae than atand steadfastly for the social ownership and democratic management of the national economic machine. And that'» why Socialists were not surprised when thia generation, having rejected the Socialist way, arrived at the era of socialisation in a welter of fascism and war. , Well, we're still going somewhere; there's no stopping. Sure as tomorrow's sun rises, we're going to bo economically controlled and coordinated. The only question is wh'.'.hei the people will rule and regimen» themselves of their own common good or whether there will be a n:t a-ter class hanging around to dr tl.i job for the master's good. By permitting s class economy to run its course, we decided quite some time ago what socialization would be like today. And now we can't avoid deciding, either by action or inaction, what it will be like in the yeara following the war. Where do we want to go—to fascism'or to Socialism? — Reading Labor Advocate. Predatory Interests" Digging In on Washington Front, Just As They Did During First World War, With Disastrous Result Every day bring* fresh evidence that the "Predatory In-tercsta" are devoting at least as much time to the capture of Washington as they are to the defeat of the Axis powers. The latent, of course, is what looks like a surrender by the administration on the tax i sue. True, the "ineaking brave words about conscripting dollars aa well as men and promiaing the Nation that no one ever again ahould pro tit from war. The President now has challenged the members of Congress to prove the platforms meant what they said, that it waan't all juat campaign talk. Perhapa the challenge will go unheeded. Thia Congreas, though willing enough to limit the wages of factory and white-collar workers, pretends to scent 4 Communism" in ever)' suggestion to limit high salaries, profits, dividenda and bonuses. When corporation executives clamor ofr the right to vote themselves $500,000 salaries, that becomes "th* American way of life." Congress fears inflation from each 10-c«nt-an-hour raise: the $500,000 salaries don't fase it. The members of Congress msy prefer to forget the pledges their parties made. It's the people's jo*> not to let them forget, to keep reminding them, as the Pre»ident did. And in the forefront of this movement should be the American Legion. It was the Legion which first raised the cry for removing the profits from war. It has renewed that campaign every convention since. There's no question but an overwhelming majority of the American people are behind the President on thia iaaue. The Democratic a ad Republican Parties never would have made their campaign pledges unleaa that were true. All right, let the people »peak up. Post War Planning -Now "Quite the Thifig It was but yesterday that discussing post war aims was considered aa either something in bad taste or juat indulgence in day dreaming. Suddenly, almoat overnight, the ai-tuation has changed ami today nearly everybody ia diacuaaing post war aims. And, of course, there are as many plans, proposals and "waya out" offered as there are head-liners among the planners. Why has it suddenly become "quite the thing" to do what was considered wTonj a while ago? We do not pretend to know, but perhaps it is the turn toward the better in our war fortunes that has caused the change. One does not quite feel like talking "futures" when death ia around the corner. Perhaps in this direction, too, is to be found the explanation of a sense of disturbance felt oy many In and around Washington. The sense of distuibance eras about the alleged indifference shown by the President to the pro-posals by the National Resource* Planning Board which he himself later submitted to the Congress. These proposals known as Social Security Plan ("from the cradle to the grave"), or the American Bcver-idge Plan, had been, according to the Washington know-it-all», resting idly upon the President's deak for many months and had not been permitted to reach the Congress. Presumably, these wiseacres were sure that the Congress had been just waiting, with outstretched arms, to receive these prcposals. Be that as it may, j*>st war planning is now in style and we arc glad of it. Even though our best effort» must go in the direction of winning the war, time, energy and competence must be found to plan the future, the day» and the years after the wsr. Indeed, nothing would be more dangeroua than to asaume that planning for after the war eould be put off untill after the war is won. I'hnning of the poat war aims of the United Nations can be and, If propei ly dqnc, woukl be, a powerful additional war weapon with which to beat the gangsters Axis.— J. B. S. Hardman, in The Advance. CANADA RELIEF ROLLS AT AN ALL-TIME LOW Ottawa, Can., April 28.—Only 47,-168 persons — all "unemployables" with few exceptions—were on direct relief in Canada in December. Thia is considered by the Labor Department as the minimum which could be expected for a winter month. At the peak of the deptaa-sion. in April, 1933, official records show a grand total of 1.617,000 were on direct relief. CANADA WILL ADOPT MEATLESS TUESDAY Ottawa. Can. — To reduce meat consumption of those who eat their dinners or suppers outside their , homes. Canada get» "meatleas Tuesdays" since May S. The older applies to reataurants, hotels and institutions, and is a prelude to the meat rationing order to Co into operation about May 17. In the meantime, charts have been worked out for the guidance of Uutchira and contumora It's a complicated proposition, but the basis ia to give every person 32 ounces of meat per week, less an allowance of eight ounces for bone. In other words, minus bone and gristle, each Canadian will get approximately 24 ounces of meat. Quebec Labor Protests Restriction On Beer Quebec City, Can.—Warm protest against beer restrictions was msde by the Quebec Provincial Federation of Labor in submission made to the Quebe.: Provincial Cabinet. * Our conviction that this waa decided by a smsll group of socallcd reformera, whose only object is to take from other what they enjoy, does not make this drastic order-in-council nny more acceptable," the Federation said. UNCLE SAM IS OWNER OF BIG WHEAT STOCK Uncle Sam ia about to becomo owner of 225,000,000 buahela of wheat on which loans made to growers have been defaulted. The loan rate on the 1942 crop waa $1.14 a bushel, or 86 per cent of parity, which 1« a few cents below present market prices. In the !ong run. Uncle 8am may be the gainer, ainee a smaller wheat crop thia year i« expected to substantially Hit price». Under the law the government may sell th« wheat for livestock feed or for conversion into Industrial alcohol, but not for human consumption. • Bright Crop Prospects In snarp contust to alarming stories concerning food prospects given out by Washington officials a few weeks ngo are crop report» coming in from various sections of the country, issued by stJte departments of agriculture. Almost without exception, they tell of increased plantings, with most farmers abreast of their work. The only retarding factor, H was explained, is the late wpring 25 Billions Spent In Combatting Hunger During the 10 years of depression that started in 1933 nearly 26 billion dollars were »pent in redemption of Prewident Roosevelt'» pledge that no American would be permitted to »tarve. That sum included money appropriated by Federal, state and local govemmenta. It waa revealed thia week by the Social Security Admi nistration. j-«.,. M a 1 .