Celje - skladišče D-Per GLASILO KOLEKTIVA LETO XV., ŠT. 3 ■ CELJE, MAR EC-APRIL 1979 PRVI MAJ - mednarodni praznik dela #1 ★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★iv * -k -S -k -s -k -k * -k ■u -k -$$ •k * k Obl. mci}u ~ ptaznikiL dela ceMita^a ^cukbena poliiične Gcg^anizaci^e, Oceani upccwL}ania in ucedni&ki &dkQt Market Ostrožno Prvi maj je praznik dela, je mednarodni praznik dela in solidarnosti delavskega razreda. Jugoslovani že vrsto let po osvoboditvi praznujemo prvi maj kot vseljudski praznik, ko nas preveva veselje nad tem, da delamo v svobodi, da delamo zase in z neizmernim zaupanjem v srečno prihodnost. Naše veselo in brezskrbno praznovanje je sad tistega, kar smo prehodili in ustvarili doslej. Ko govorimo, da je prvi maj praznik dela, pa mislimo tudi na plat osvobajajočega se dela. Samoupravljanje kot družbeni odnos ne pomeni zgolj enakopravnega odnosa soljudi v politični domeni, se pravi v takih odnosih, ko družno odločamo o Skupnih zadevah ne samo v krajevni skupnosti, občini, republiki in federaciji, ampak tudi v neposredni proizvodnji, ko se dogovarjamo o skupnih proizvodnih ciljih enaki z enakimi, delavci z delavci, četudi so delovne zadolžitve različne. Da bo torej »preddelavec le delavec, katerega naloga bo zgolj koordiniranje proizvodnega procesa, vse manij pa bo disciplinski starešina z oblastjo nad sočlovekom. Cilj samoupravne demokracije mora biti izražanje interesov resničnega človeka. V sedanjih družbenozgodovinskih razmerah to pomeni, da mora biti cilj samoupravne demokracije odpiranje poti človekovemu boju za osvoboditev dela, se pravi osvoboditev samega sebe. Z drugimi besedami, vir, temelj in cilj demokratičnega sistema socialističnega samoupravljanja ni abstrakten politični državljan političnega sistema meščanske družbe in njenega parlamenta, temveč človek, ki živi, dela in ustvarja v določenih družbenih pogojih in ki njegovi interesi izvirajo iz takšnega njegovega družbenega položaja. Še več, ne gre samo za nedoločen delavski razred kot abstrakten politični subjekt, temveč za konkretnega delavca oziroma delovnega človeka z njegovimi avtentičnimi (nadaljevanje na 2. strani) Ob sicer vedrem, vendar hladnem vetrovnem opoldnevu dne 12. marca t. 1. se je na Ostrožnem pred novo trgovino zbrala množica ljudi, da bi prisluhnili predstavnikom družbeno političnih organizacij in krajevne skupnosti Ostrožno, ter predstavnikom Merxa, kaj bodo povedali o novi trgovini odln. da nova sodobna trgovina — MARKET — že stoji pred nami. Bogat kulturni program z recitacijami pionirjev in osnovnošolske mladine je Pogled na Market z zahodne strani kssx Prvi maj Market Ostrožno interesi, ki ga nihče ne more zamenjati v imenu interesa neke posplošene formule o »diktaturi proletariata«. Ne gre torej za politizi-ranega človeka kot abstraktnega individuum ali državljana, ki naj se samo odloča med političnimi strankami in išče način, kako bi vplival nanje, temveč za človeka kot družbeno bitje, s katerim je povezan ves kompleks interesov, od naj neposrednej šib življenjskih pa vse do idejnih, političnih, kulturnih in drugih. Potemtakem je za socialistično samoupravno demokracijo značilno, da izhaja iz človeka kot nosilca parcialnih in splošnih družbenih interesov. Prav ti interesi pa ga povezujejo z drugimi ljudmi v množici objektivno obstoječih skupnosti interesov, ne glede na to, ali so te skupnosti kot takšne posebno organizirane, ali enostavno obstojajo kot objektivno družbeno dejstvo. Doseženi rezultati v utrjevanju vloge in položaja delavca in pri u-veljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in celotni družbi terjajo nadaljnji razvoj, poglabljanje in izpopolnitev političnega sistema, v katerem bo delavec — samoupravno združen in povezan z drugimi delovnimi ljudmi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih — nosilec vseh odnosov in oblik socialistične samoupravne demokracije. Delavčevo odločanje z osebnim izjavljanjem je temelj sistema. Na njem gradimo in razvijamo delegatski sistem kot samoupravni način upravljanja splošnih družbenih zadev. Cilj poglabljanja delegatskega sistema je najširša aktivizacija ljudskih množic v novih demokratičnih oblikah izražanja, usklajevanja in uresničevanja njihovih interesov. Za doseganje teh ciljev pa bomo aktivni pri dograjevanju in razvoju vseh institucij političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Prvi maj je praznik dela. To je tudi dan delovnih ljudi, ki delajo in hočejo tudi odločati o tem svojem delu, o rezultatih svojega in skupnega dela. Zato pri nas ni nobenih ovir, da ne bi rekli, kako naj bi bil to praznik osvobojenega dela. SAGADIN Elza dal svečani otvoritvi poseben pov-darek. Vmes je predsednik KS 0-strožno tov. Krivec Franc pozdravil navzoče in nadaljeval: »Ob tej priliki se trgovskemu kolektivu MERK zahvaljujem za trud in prizadevnost pri gradnji samopostrežne na Ostrožnem. Vsi smo se zavedali, da postavljenih rokov napovedi otvoritve niste mogli spoštovati vsled objektivnih težav. Krajani tega kraja so si več let prizadevali za samopostrežbo na Ostrožnem, danes pa se njihova želja uresničuje. Z razvojem naših zaselkov in področij je rastla iz dneva v dan potreba po samopostrežbi na Ostrožnem. Z današnjo otvoritvijo sa- mopostrežne trgovine smo podali pomembno komponento nadal j nega razvoja Krajevne skupnosti O-strožno. Kolektivu samopostrežbe na Ostrožnem bomo nudili vsestransko pomoč, naj si je od strani sveta KS oziroma sveta potrošnikov z namenom, da bodo kupci oziroma krajani zadovoljni s postrežbo. Samopostrežba na Ostrožnem mora postati primer oblikovanja socialističnih odnosov med potrošniki in trgovino. Svoje misli zaključujem z želijo vsestranskega skupnega sodelovanja med kolektivom samopostrežbe na Otsrožnem in krajani oziroma svetom potrošnikov. Predsednik KS Ostrožno tov. Franc Krivec med pozdravnim govorom. Aleksander Gričnik — pred. DS TOZD prodaje Celje seznanja občane s podatki o gradnji in kapaciteti novega Marketa. Ob tej priliki bi želel vodstvu kolektiva samopostrežbe obilo uspehov in dobrega počutja med nami. Po vmesnih recitacijah in nastopih šolarjev je predsednik delavskega sveta TOZD prodaje Celje tov. GRIČNIK Aleksander pozdravil predstavnike občinske skupščine in družbeno političnih organizacij Celja, predstavnike Krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij Ostrožnega ter dejal: »Objekt, ki ga danes predajamo svojemu namenu smo pričeli graditi spomladi lanskega leta in do danes zaključiti vsa notranja dela, razen zunanje ureditve, ko bo še potrebno urediti asfaltno prevleko in ostalo finalizacijo, kar bo o-pravljeno v najkrajšem času. Gradbena dela je opravil INGRAD Celje, zunanjo komunalno ureditev izvaja komunalno podjetje CESTE KANALIZACIJE CELJE. Opremo sta v glavnem dobavila ALPOS Šentjur in Loška tovarna hladilnikov Škofja Loka. Strokovni nadzor pa je vodil RAZVOJNI CENTER Celje. Vsa opravljena dela so ocenjena kot strokovno o-pravljena in bi se s tega mesta izvajalcem zato zahvalil. Bruto površina Objekta znaša 750 m2 in odpade na čisti prodajni prostor 256 m2 in na bife 59 m2. V sklopu bifeja bo tudi letni vrt. Opremljenost marketa je izvedena skladno z najsodobnejšo razpoložljivo opremo, ki zagotavlja kvalitetno delo in storitve. V okviru objekta je urejeno zaklonišče za slučaj vojne za 50 o-seb, ki pa bo v miru Služilo za skladišče. Prav tako imamo instaliran agregat 63 KW, ki bo dajal potrebno električno energijo za nemoteno poslovanje v času izpadov elektrike v javnem omrežju. Ko bo končana zunanja ureditev bodo imeli kupci na razpolago 60 parkirnih prostorov in bo možno z nakupovalnimi vozički pripeljati nakupljeno blago do avtomobilov. Market bo posloval non-stop in bo nudil potrošnikom vsa živila in gospodinjske potrebščine s posebnim povdarkom na sadju in zelenjavi, kruhu in pecivu, mleku in mlečnih proizvodih, svežem mesu in delikatesi, celotnemu izboru ži- K realizaciji izgradnje so pripomogli izvajalci del s krediti, Ljubljanska banka, Temeljna banka Celje z odobrenim kreditom, ki ga pa še ni bilo možno v tem ča- vilskega blaga in gospodinjskih potrebščin vsakdanje uporabe. Bife pa bo nudil gostinske storitve po zmernih cenah. Skupna investicija znaša: su koristiti, zato smo v tem delu bili udeleženi še z lastnimi sredstvi, kar pa bomo sedaj refundira-11. Velik delež sta prispevali občina Celje in Krajevna skupnost O- razumevanj em, za kar si želimo tu-strožno z vsestransko pomočjo in di bodočega sodelovanja. Market bo zaposloval 22 delavcev, ki bodo skrbeli, da bodo potrošniki zadovoljivo postreženi in da bo market opravljal naj višji možni promet in da se bodo potrošniki pri posluževanju uslug dobro počutili. Predstavnike krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in potrošniškega sveta pa prosimo za nadaljno sodelovanje zlasti v pogledu zadovoljevanja potreb potrošnikov. Predajam ključe in s tem objekt marketa predstavnici kolektiva marketa, ki bo opravljala dela in naloge vodenja enote in zagotavljala s kolektivom, da bo čimbolj e zadovoljeval potrebe potrošnikov in da se bo vložena investi- jradbena dela Dprema >stalo (nakup zemljišča, komunal- la ureditev, načrti nadzor, itd.) energetika 'una-nje ureditev Dbratna sredstva skupaj torej cca 9,000.000,00 din cca 3,500.000,00 din cca 2,000.000,00 din cca 700.000,00 din cca 1,300.000,00 din cca 1,500.000,00 din cca 18,000.000,00 din cija obojestransko obrestovala in opravičevala svoj obstoj. Po ogledu notranjih prostorov in prvem nakupu so se potrošniki v bifeju okrepčali z našo kavo. Pri vseh je bilo razbrati občutek zadovoljstva nad novo trgovino. Pri mizi, kjer so sedele gospodinje Grohar Pavla, Knez Milica, Dimeč Anica, Bregar Fani in Sovine Mara se je razvil živahen pomenek ob kavici. Prekinil sem klepet in povprašal po počutju. »Zadovoljni smo«, je rekla Grohar Pavla, »da imamo na Ostrožnem tako lepo trgovino, v kateri bomo lahko dobile vse tisto, kar rabimo v gospodinjstvu«. Posebej smo zadovoljni in veseli, je povzela besedo Knez Milica, da imamo v trgovini tudi sveže meso in da ga ne bo treba iskati v celjskih mesnicah. V stari trgovini smo še kar precej lahko kupili, čeprav je bila majhna. Bregar Fani in Sovine Mara pa sta še posebej povdarili, da sta bili zadovoljni nad strežnim osebjem, ki je kazalo do potrošnika veliko razumevanje in pravilen odnos, kar pričakujeta, da bo tudi v novi trgovini. Še in še bi lahko zapisali o prijetnih vtisih krajanov Ostrožnega in bližnjih zaselkov, katerim se je svečan dogodek ob otvoritvi nove trgovine vtisnil globoko v spomin. Tudi osebje se počuti v novi trgovini kot prerojeno. Prepričana sem, je rekla poslo-vodkinja Lešnik Anica, da so tudi moje sodelavke ponosne na nov objekt in da se bodo ob novih boljših pogojih bolje počutile in tudi lahko še kaj več storile za potrošnika. Urednik Kolektiv Marketa Ostrožno ob otvoritvi Krajani in gostje pred vhodom v trgovino Pomembnejši rezultati in analiza poslovnega leta 1978 v delovni organizaciji „MERX" Informacija je sestavljena na osnovi podatkov iz zaključnih računov TOZD za obodbje 1. 1. 1978 do 31. 12. 1978. Poleg teh smo pri njeni izdelavi uporabili tudi podatke službe družbenega knjigovodstva Podobno kot v I, polletju in 9 meseč ju leta 1978 tudi ob koncu leta, podatki od doseženih poslovnih rezultatih niso povsem primerljivi z enakim obdobjem pretekle- ga leta, kar je posledica spremenjenega načina obračuna v letu 1978. Da bi dobili realnejšo primerjavo z rezultati predhodnega leta smo ugotavljali dinamiko nekaterih ekonomskih kategorij (celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka), na osnovi korigiranih podatkov. Podatki o poslovanju TOZD kažejo, da so se rezultati nekaterih elementov s katerimi merimo gos- podarsko aktivnost, sicer izboljšali, toda finančni rezultat delovne organizacije kot celote je slabši v primerjavi z letom 1977. Vzrok temu so delno visoke obveznosti, vsekakor pa beležijo vse analize zaključnih računov TOZD porast materialnih stroškov, slabšo produktivnost in ekonomičnost ter ponekod neizkoriščene notranje rezerve v TOZD. Zaradi slabo dodelanih dohodkovnih odnosov med TOZD, prihaja vse preveč do izraza zahteva po proračunski delitvi sredstev, premalo pa se TOZD opirajo na možnosti izboljšanja produktivnosti dela, zmanjševanja vse vrst stroškov in porabe, povečevanja dohodka in čistega dohodka. Trenutno stanje v delovni organizaciji nujno pogojuje, da v letu 1979 še hitreje in celoviteje uresničujemo ne samo navedene, temveč še mnogo ostalih ukrepov, ki bodo prispevali k hitrejšemu in stabilnejšemu gospodarskemu razvoju. Če primerjamo dosežke TOZD s planom za leto 1978, vidimo, da so bila predvidevanja na nekaterih področjih celo presežena. Na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da so bila odstopanja od planskih smernic, predvsem pri delitvi sredstev za osebne dohodke, ki naj bi rasla 10 % počasneje od dohodka (resolucija 1976 — 1980). Tako na ravni republike, kot tudi na območju celjske regije, so rasla sredstva za osebne dohodke nekoliko hitreje od doseženega dohodka. Medpo-samenznimi TOZD je rast osebnih dohodkov glede na planiranega presegla TOZD transport za 11 %, medtem, ko je TOZD Grosist realiziral 99 °/0 postavljenega plana, TOZD Gostinstva in turizma Celje 98 o/„, TOZD Prodaja Laško 98 %, pri vseh pa je rast osebnih dohodkov presegla rast dohodka. CELOTNI PRIHODEK V letu 1978 so TOZD dosegle 3.176.316,625,62 din celotnega prihodka, kar je za 20 % več kot v enakem Obdobju leta 1977. Rast celotnega prihodka zaostaja za republiškem (v 9 mesecih leta 1978 je ta znašala v SR Sloveniji 125). V strukturi celotnega prihodka delovne organizacije so posamezne TOZD bile udeležene: TOZD Prodaja Celje 14,84 %, TOZD Prodaja Laško 5,32 o/ TOZD Prodaja Šentjur 4,25 °/6, TOZD Prodaja Ravne 5,42 %, TOZD Prodaja Slovenj Gradec 3,07 %, TOZD Prodaja Šoštanj 4,62 %, TOZD Prodaja Ruše 0,90 e/o, TOZD Grosist Celje 50,70 %, TOZD Gostinstva in turizma Celje 1,14 e/0, TOZD Gostinstva in turizma Ravne 2,44 %, TOZD Pekarn in slaščičarn Celje 4,38 °/0, TOZD Pekarna in sliščičar-na Rogaška Slatina 0,62 °/0, TOZD Transporta Celje 1,28 %, Delovna skupnost skupnih služb Celje 0,88 %, in Delovna skupnost skupnih služb Ravne 0,14 o/fl celotnega prihodka. V strukturi celotnega prihodka smo ugotovili tudi nekatere druge značilnosti kot: — izredni dohodki so v primerjavi z letom 1977 precej manjši v skoraj vseh TOZD. V TOZD Grosist predstavljajo izredni dohodki v strukturi celotnega prihod- ka 2,22 %, realizacija 74,43 %, od tega interna 55,25 %, eksterna 44,74 % in proizvodnja 22,18 %• DOHODEK Dohodek je v primerjavi s preteklim letom relativno ugodno realiziran, saj je bila njegova rast 17 % večja kakor v letu 1977. V primerjavi s celotnim prihodkom je 3 poene manjši. TOZD so skupaj dosegle 416.793.734,53 din dohodka, kar pomeni 17 % več kot v letu 1977. Če upoštevamo stopnjo inflacije, ki je bila v tem obdobju okoli 15 % računamo, da je dohodek realno za nekaj % pora-stel v vseh TOZD. Posamezne TOZD so v delovni organizaciji dosegle takšen dohodek: TOZD Doseženi dohodek v letu 1978 % v cel. prihod. % v strukt. dohodka DO Prodaja Celje 60.008.827 1,89 14,39 Prodaja Laško 23.234.293 0,73 557 Prodaja Šentjur 16.774.836 0,53 4,02 Prodaja Ravne 23599.534 0,74 5,66 Prodaja Sl. Gr. 14.217.287 0,45 3,42 Prodaja Šoštanj 21.190.359 0,67 5,08 Prodaja Ruše 4.132.126 0,13 0,99 Grosist 108.922.551 3,43 26,13 Gost. Celje 17.898.344 0,56 4,29 Gost. Ravne 27.411.349 0,86 6,58 Pekarne Celje 42.818.782 1,35 10,27 Pekarna Rog. Sl. 7.117.103 0,22 1,72 Transport 23.528.579 0,74 5,65 DS SS Celje 22.328.413 0,70 5,36 DS SS Ravne 3.611.345 0,12 0,87 SKUPAJ 416.793.734 13,12 100,00 ČISTI DOHODEK Čisti dohodek je tisti del v razdelitvi celotnega prihodka in dohodka, ki pripada TOZD za razporeditev na osebne dohodke, za skupno porabo, za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje razerv. V enoletnem obdobju je bilo ustvarjeno 292.856.489,59 __ din čistega dohodka in za 15 % več kot v letu 1977. Primerjava čistega dohodka napram celotnemu dohodku pokaže, da se % čistega dohodka v celotnem prihodku v primerjavi z letom 1977 ni bistveno spremenil (1977 — 9,66 o/o, v letu 1978 — 9,22 <•/„), Pri porastu celotnega prihodka za 20 o/o, dohodka za 17 %, so porastli bruto osebni dohodki za 26 %. Z resolucijo o razvoju gospodarstva v letih 1976 — 1980 je bilo predvideno, da mora biti rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb za okoli 10 % počasnejša od rasti družbenega proizvoda. Sredstva namenjena v poslovni sklad so v letu 1978 zelo mala v primerjavi z letom 1977, ko so le ta znašala 20.205.013,30 din, so v letu 1978 le 5.353.693,73 din.V poslovni sklad niso odvedle sredstev naslednje TOZD: TOZD Prodaja Ruše, TOZD Prodaja Slovenj Gradec, TOZD Gostinstva in turizma Celje, TOZD Pekarn in sliščičam Celje, TOZD Pekama in slaščičarna Rogaška Slatina, TOZD Transport, DS SS Celje in DS SS Ravne. Posojilo za nerazvite je v delovni organizaciji večje za 47 %in znaša za delovno organizacijo 11.919.755,82 din, sredstva so obvezna po zakonu, osnova za izračun pa je poslovni Sklad. Vnos sredstev v rezervni sklad je prav tako predpisan, osnova je dohodek, sredstva pa znašajo 9.868.536,01 din. Amortizacija po predpisanih stopnjah je prikazana v vrednosti 25.975.635,41 din, medtem, ko jea-mortizacija nad predpisano stopnjo manjša, znaša 18.479.732,63 din. Osebni dohodki bruto so pov-večani za 26 % in znašajo 230.208.386,30 din. Precejšen porast beleži TOZD Prodaje Šentjur indeks 136, TOZD Prodaje Slovenj Gradec indeks 136, TOZD Gostinstva in turizma Celje, indeks 159, TOZD Pekama in slaščičarna Rogaška Slatina 138, medtem, ko znašajo osebni dohodki neto 157.587.571 85 din, kar je za 26 % več v primerjavi z letom 1977. Večji porast beleži TOZD Prodaja Laško, indeks 130, TOZD Prodaja Šentjur indeks 134, TOZD Prodaja Slovenj Gradec 139, TOZD Gostinstva in turizma Celje 158. Izplačani mesečni neto osebni dohodek na delavca v delovni organizaciji znaša 5.338,35 din, oziroma 23 % več kot v letu 1977. Mesečni poprečni osebni dohodek je manjši od republiškega (OD v SR Sloveniji za obdobje 9 mesecev 1978 je 5.433,00 din). Vse TOZD razen TOZD Prodaje Ravne imajo poprečni osebni dohodek višji od 5.000,00 din, TOZD Prodaja Ravne 4.489,40 din, indeks 109, TOZD Transport in Delovna skupnost skupnih služb pa imata v poprečju osebni dohodek višji od 6.000,00 din. Za zaposlovanje je z resolucijo o izvajanju srednjeročnega družbenega plana za leto 1978 bilo predvideno 3 % povečanje. V delovni organizaciji je zaposlenost narasla za 3 o/o, torej v skladu s planom. Iz doseženih poslovnih rezultatov in gibanja števila zaposlenih sklepamo, da se je produktivnost_ poslabšala. Produktivnost __ merjena kot razmerje med doseženim dohodkom in številom delavcev je v letu 1977 148.528,89 din na delavca, v letu 1978 169.428,34 din oziroma 14 % več. Glede na to, da je poraste! doseženi dohodek na delavca za 14 % in da je znašala stopnja rasti cen 15 %, ocenjujemo, da ni dosežena temveč, da je produktivnost v padu. Mnenja smo, da je poslovanje delovne organizacije predrago. Po- Kadri, delo in v trgovini Trgovinski delavci imamo pri svojem delu opravka na eni strani z množico potrošnikov in na drugi strani z maso najrazličnejšega blaga. Vloga prodajalca je postala pomembnejša kot industrijskega delavca, kajti proizvodnja daje čedalje več blaga na tržišče, katerega mora trgovina prodati kupcu. Zato mora današnja generacija trgovinskih delavcev biti ne samo strokovno oborožena, imeti mora širše ekonomsko znanje. Za izpolnjevanje nalog v trgovini se danes trgovci srečujemo z mnogoštevilnimi problemi in težavami. širša družbena skupnost trgovini očita nazadovanje trgovine glede izbire, izkoristka prodajnih prostorov, slabe postrežbe in podobno. Ponovno se pojavljajo želje organiziranih potrošnikov po krajevnih skupnostih glede poslovnega časa v trgovinah, ki naj bi bil podaljšan v letnem času, uvedba dežurnih prodajaln ob nedelovnih dneh in podobno, kar bo pogojevalo še večjo fluktuacijo trgovinskih delavcev, katere bi nujno potrebovali v današnji fazi razvoja trgovinske mreže. To ne bomo smeli dopuščati, strniti bomo morali svoje razloge in glasno pred-očiti javnosti naše probleme in težave. trebno bo temeljito analizirati stroške posebno, stroške režije. Strošek porabe pisarniškega materiala je skoraj v vseh TOZD v močnem porastu in potrebno bo v bodoče razmišljati o enotnem ekonomatu za delovno organizacijo. Prav tako bi bilo potrebno ugotoviti možnost poenostavitve krogotoka vseh blagovnih dokumentov, posebno pri premikih blaga znotraj TOZD in delovne organizacije. Dolžnost nas vseh, posebno članov ZK in DPO je, da v skladu z zakonom o združenem delu prispevamo svoj delež k hitrejšemu uveljavljanju načel zakona o združenem delu, kar z drugimi besedami pomeni uveljavljanje nagrajevanja po delu, smelejše reševanje dohodkovnih odnosov, posebno pa mora naša skrb težiti k povečanju dohodka in čistega dohodka ter k boljšemu rezultatu delovne organizacije v letu 1979, saj je navedena aktivnost pogoj za hitrejše reševanje naših investicijskih programov. Žare Frančeškin nagrajevanje Kje so razlogi za beg prodajalcev iz trgovin? Nagrajevanje po rezultatih dela in storilnosti je središčno vprašanje, saj je vsako administrativno boljše stimulirano. Delovni pogoji: večji del ženska delovna moč, neurejeno otroško varstvo, slabi pogoji dodatnega šolanja, ni prostih sobot in podobno. Delo v trgovini se še vedno smatra kot fizični in psihični napor. Delo v trgovini še družbeno ni dovolj ovrednoteno, je pa po naravi dela osebno, kolektivno odgovorno širši skupnosti (sveti potrošnikov v KS, inšpekcije, inventurna stanja, kraje in podobno). Slabi odnosi na delovnih mestih. To je samo nekaj poglavitnih vzrokov odhajanja delavcev iz trgovine. Namesto, da bi imeli bolj urejene trgovine, boljšo postrežbo, založenost in čistočo, prav na tem najbolj občutljivem področju stagniramo. Smelejše bomo morali planirati kadre, sprejeti v uk večje število učencev, vzgojit lastni mesarski kader in delati na tem, da bo trgovski poklic zopet interesanten in zanimiv. Stojimo pred moč-inimi investicijskimi programi, vendar kadrovska vprašanja bomo morali hitreje reševati. Poročilo iz seje zbora združenega dela Skupščine občine Celje z dne 12. 4. 1979. Skupščina občine Celje je na sejah vseh zborov razpravljala tudi o točki: Ocena stanja in problematika oskrbe v občini Celje. Na seji zbora združenega dela je bilo podano naslednje poročilo od delegacije TOZD prodaje Celje. Nedvomno je slabo urejena preskrba celjskega prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami eden od poglavitnih problemov, s katerim se soočamo ne samo v Celju, ampak tudi v ostalih slovenskih in jugoslovanskih mestih. Poudariti moramo, da je problem oskrbe širša družbena slabost ne samo trgovine, ki je res da še slabo organizirana. SOZD Dobrina se prizadeva za boljšo in organizirano preskrbo, vendar naloga je dolgoročna in zahtevna. Poraja se vprašanje, koliko bo tej nalogi kos predvideni SIS za boljšo oskrbo mesta Celja. Če se vprašamo, kje so poglavitni vzroki v slabi preskrbi s posameznimi vrstami proizvodov osnovne prehrane? Mleko in mlečni proizvodi: Trenutno manjka na tržišču mleka in s tem vseh vrst mlečnih proizvodov. Še pred par meseci so se distributerji ubadali, kam z odvečno količino mleka, danes pa u-gotavljamo nasprotno. Delegacija je mnenja, da je še vedno neurejena odkupna cena svežega mleka in visoke cene krmil, ki proizvajalca sili k temu, da opušča oziroma zmanjšuje proizvodnjo mleka. Sveže meso in mesni izdelki: Celje ne pokriva vseh potreb svežega mesa in izdelkov v občini, mesnice se še vedno dodatno napajajo od EMONE, KK Šentjur, ABC POMURKA in PERUTNINA Ptuj, kar v večji meri še zadovoljujemo želje potrošnikov. Pred nami je zaskrbljujoče stanje v času turistične sezone, ko se Občutno poveča uporaba svežega mesa in izdelkov. Delegat je izpostavil za takšno stanje naslednje vzroke: — eden od glavnih vzrokov pomanjkanja svežega mesa so neusklajene cene rastočih stroškov krmil in neustrezne odkupne cene klavne živine. Proizvajalci to dobro vedo in celo o-pušoajo stalež živine, namesto, da bi z ustrezno ceno krmil in odkupno ceno živine le zainteresirali proizvajalca k večji prireji. — Dosedanja odkupna cena žive teže 29,00 din je neustrezna glede na stroške prireje. — Neusklajene cene med republikami hromijo preskubo, kamor je odtok klavne živine zaradi višje cene (HrvatSka). i. — Na kmetijah ostajajo ostareli ljudje, ki ne zmorejo niti niso zainteresirani za večjo prirejo, dostikrat tam, kjer so ugodni pogoji za rejo. Sadje in zelenjava: Celje pokriva nizek % potreb sadja in zelenjave, zato je potrebno blago kupiti v drugih regijah in republikah. V trgovinah m Skladiščih nimamo dovolj hladilnih kapacitet, kar še slabša kakovost blaga. Največkrat pride do zastoja pri južnem sadju. Uvoz je nereden, kar povzroča, da agrumov ni v zadostnih količinah. Južno sadje prihaja dostikrat v promet neprimerne kva- Pred dnevi so bili v Celju delovni pogovori s predstavniki Centralnega komiteja ZKS. Temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Celje, je bila izbrana za pogovore s komunisti proizvodne dejavnosti v SOZD »DOBRINA«. Razen izvršnega sekretarja CK ZKS tov. Klemenčiča, sta bila na razgovoru še tov. Vogrič, kot strokovni sodelavec, ter tov. Rosina, izvršni sekretar OK ZKS Celje. Odločitev za razgovore v naši TOZD ni zgolj slučajna. V zadnjem času smo dosegli na področju partijske organiziranosti viden napredek. V temeljni organizaciji je 14 % delavcev komunistov, ki so organizirani v treh osnovnih organizacijah: v Celju, Velenju in Za- litete, označeno z drugo kvaliteto. Nihče ne bo pomagal boljši založenosti, dokler ne bomo ponudili možnost proizvajalca in ga tako stimulirati, da bo imel svoj ekonomski račun. Član izvršnega sveta občinske skupščine nato odgovarja: — da je predvidena nova odkupna cena mleka, — za boljšo preskrbo s svežim mesom se regresira proizvajalcem za vsako prodano mlado pitano govedo in teleta po prodanem komadu 1.000,00 din iz posebnega fonda pri občinski skupščini. Aleksander Gričnik gorju. Takšna organiziranost pa zahteva temeljito in dosledno delo v dogovarjanju, vsklajevanju stališč do predlogov in predlaganih sklepov v TOZD. To še toliko bolj, ker so po 8. kongresu ZKS opuščene dosedanje oblike povezovanja preko koordinatorja, oz. sveta ZK. Prvi del razgovorov je bil namenjen načinu in dosedanjim izkušnjam na področju političnega vklajevanja in dogovorov v TOZD, kot tudi navzven. Gre namreč za to, da dosledno odklanjamo vse načine dogovarjanja in odločanja v zaprtih krogih (političnih aktivih), premalo pa odločanje delavcev na delegatski osnovi v družbenih odnosih, ter demokratičnem centralizmu v ZK. V TOZD smo se člani vseh treh osnovnih organizacij sicer dogovorili, da je vsak sekretar določen čas pobudnik in sklicatelj sestanka, če je potreba po vsklajevanju in poenotenju akcij. Sestanek na katerem je prisotnih le del članov (bivši politični aktiv), ne more sprejemati odločitev, daje lahko samo usmeritve in pobude, ki je podlaga za razčiščevanje neenotnih pogledov. Organiziranost v manjštevilne osnovne organizacije dlaje večjo možnost realizacije akcijske vloge ZK, ter pristnejše povezave z občinskimi komiteji in konferencami ZK. Nekaj izkušenj že imamo, iz razgovora bomo povzeli pri nadalj-nem delu nekatere ideje, vse ponovno krepko uporabili v praksi, ko bomo dograjevali novo samoupravno organiziranost. Temu je bil namenjen drugi del razgovora, ko smo predstavnike širše informirali o naših razmišljanjih in opredelitvah do nove organiziranosti. Ugotovili smo, da so bili komunisti v TOZD tekoče informirani o stanju v »DOBRINI«. Ideja o novi organizacijski obliki mlinsko-pekarske dejavnosti je bila prisotna med komunisti že pred letom in pol in je danes vedno bolj aktualna. Vemo kje so problemi, zato moramo na poti iskanja najoptimalnejših rešitev, nekatere naloge izpeljati s polno mero odgovornosti. Končna ocena razgovora o stanju in vključevanju komunista v dogajanja, je bila ugodna, kar je priznanje ne le komunistom, ampak vsem delavcem v TOZD. Želimo, da pride večkrat do podobnih delovnih pogovorov, ki nam vplivajo novih moči in samozavest, da smo na pravi poti. — nik — Pekarstvo - delovni razgovor s predstavniki CK ZKS Ocena gospodarjenja v letu 1978 TOZD Pekarne in slaščičarne Celje V poročilu so bili podani vsi e-lementi, predvsem iz naslova prihodkov doseženih s svobodno menjavo dela. Moram reči, da dohodkovni odnosi med našim TOZD-om in drugimi TOZD-i niso bili urejeni. Naš cilj je, da se v letošnjem letu organiziramo in povežemo s sorodnimi branžami. Pri ugotavljanju razlogov za dvig povečanega celotnega prihodka smo posebno pozornost namenili, da določene slabosti odpravimo. Ugotovili smo, da so naši obrati še pretežno zastareli, tehnologija dela se odvija še ponekod pretežno ročno, kar vpliva na manjšo produktivnost dela. Pri ugotavljanju in razporeditvi dohodka, smo imeli pred sabo vse podatke kako se je dohodek delil za posamezne namene. Iz tega je bilo razvidno, da so predvsem obveznosti do DSSS zelo visoke, cene elektriki, kurjavi, vzdrževanju in transportnim storitvam, zelo povečale, kar pa seveda mi močno občutimo. Tudi del dohodka za a-mortizacijo, katera je obračunana po predpisanih stopnjah nam nudi da bomo lahko v letu 1979 nabavili najnujnejša OS. Na področju investicij smo 1978 leta napravili veliko. V celoti smo adaptirali pekarno Sevnica, kar je bilo nujno, sicer bi izgubili tržišče, katerega smo si ustvarili na račun povečanja asortimana in kvalitete izdelkov. V pekarni Zagorje smo preusmerili način kurjenja, v industrijski pekami smo nabavili stroj za pranje embalaže. Tu je še več manjših investicij katere bo treba uresničiti, da bodo še drugi obrati najnujnejše napake odpravili. Pridobili smo si vsa soglasja in dovoljenja za nabavo strojev iz uvoza. Ti stroji, katerih je žal malo, bodo zamenjali sedaj dotrajane delovne pogoje in večji asortima in tako delavcu omogočili boljše Letovanje v merxovih počitniških domovih v letu 1979 produktivnost in večje možnosti izdelkov, kar zopet vpliva na večjo ustvarjanje dohodka TOZD. Zavedati se moramo, da produktivnost dela ne sme biti odvisna le od živega dela, ampak da so stroji tisti, kateri izboljšajo delovne pogoje delavcem in dvigujejo produktivnost. Pri zaposlovanju ugotavljamo, da se vedno premalo ljudi odloča za pekovski in slaščičarski poklic. V letu 1978 pri nas v TOZD-u zabeležimo 19 % fluktuacijo. Vzroki za to so težki pogoji dela, nočno, nedeljsko delo, delo med prazniki in podobno. Delavec še vedno ni plačan za svoje delo. V našem TOZD-u zasledimo precej delovnih invalidov, zanje je težko najti zaposlitev na lažjem — njegovi invalidnosti — primernem delu. Kljub temu, da je pekarstvo, oz. proizvodnja v težkem položaju, tu imamo v mislih cene kruhu, smo lahko zadovoljni, da smo poslovali brez izgube. Ocena o gospodarjenju je bila v razpravi v I. fazi v 15. samoupravnih delovnih skupinah. Za razprave smo zadolžili obratovodje in vodje samoupravnih del. skupin, ter sindikalne poverjenike, da temeljito proučijo, oziroma, da organizirajo razprave o cenah, ki jo je sprejel vsak obrat. Pripombe na poročilo o gospodarjenju, oz. ocene smo obravnavali na sejah koordinacijskega odbora in sejah 10 OOS. Ugotovili smo, da v nekaterih obratih razprave niso bile tako poglobljene kot bi morale biti. Pri obravnavi II. faze so razprave potekale bolj živo, saj so bili takrat že znani rezultati gospodarjenja posameznih obratov. Največ razprav zadnje dneve teče okrog OD delavcev. Razprave o oceni gospodarjenja so pokazale, katere SDS so samoupravno že zaživele. Ugotavljamo, da je zainteresiranost ob razpravah zaključnega računa večja, kot pred letom dni. Zaključna bilanca uspeha je od ocene gospodarjenja odstopala minimalno, kar kaže, da je bila ocena dejansko temeljito pripravljena. Koordinacijski odbor je na svoji 3. seji temeljito in kritično ocenil potek razprav. Dejansko gremo v TOZD sedaj še v III. fazo razprav o poslovanju v preteklem letu, ko so narejeni obračuni posameznih delovnih enot, v tej fazi bodo razprave zelo žive in poglobljene. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ugotavljamo, da smo ob zavzetosti vseh storili veliko in s tem storili temeljit korak v razpravah. Mimitrijevič Marija OZD »Mene« Celje — TOZD Gostinstva in turizma Ravne na Koroškem organizira v letošnji sezoni letovanje v počitniških domovih v Biogradu na mora, Ankaranu, Strunjanu, Smučarski koči pod Uršljo goro in hotelu Kozjak v Radljah. I. Počitniški dom BIOGRAD NA MORU A. Družine brez otroškega dodatka: 1. Delavci (in upokojenci) Menca, zakonci brez dohodka in otroci nad 10 let 2. Zakonec z lastnim dohodkom 3. Otroci delavcev Merxa od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) souporaba postelje 4. Otroci delavcev Menca do 4 let (samo souporaba postelje) V Biogradu na mora nudimo gostom nastanitev v privatnih sobah, prehrano in gostinske usluge pa v lastni restavraciji. Organiziran je tudi avtobusni prevoz iz Celja v Biograd na mora in nazaj. CENE PENSIONOV: desetdnevni pension (nastanitev, zajtrk, kosilo in večerja) znaša: 900,— 1.080,— 1.200,— 1.120.— 1.260.— 1.400.— 752.— 600.— 846.— 675.— 940.— 750,— 200.— 200.— 200.— B. Družine z delnim otroškim dodatkom: 5. Delavci Menca, zakonci brez dohodka in otroci nad 10 let 760,— 885,— 950,— 6. Zakonec z lastnim dohodkom 1.120,— 1.260,— 1.400,— 7. Otroci delavcev Menca od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) souporaba postelje 648,— 520,— 729.— 585,— 810.— 650/— 8. Otroci delavcev Menca do 4 let (samo souporaba postelje) 200.— 200,— 200.— C. Družine s polnim otroškim dodatkom: 9. Delavci Menca, zakonci brez dohodka in otroci nad 10 let 600.— 675,— 750,— 10. Zakonec z lastnim dohodkom 1.120,— 1.260.— 1.400,— 11. Otroci delavcev Merxa od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) souporaba postelje 520.— 416.— 585.— 468.— 650.— 520.— 12. Otroci delavca Menca do 4 let (samo souporaba postelje) 200.— 200.— 200,— D. Delavci DO, ki sofinancirajo iz-gradnjo počitniškega doma: 1. Delavci DO, ki sofinancirajo izgradnjo doma in njihovi otroci nad 10 let 1.280,— 1.440,— 1.600,— 2. Njihovi otroci od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) s souporabo postelje 1.080.— 880.— 1.215.— 990.— 1.350.— 1.100.— 3. Njihovi otroci do 4 let (samo souporaba postelje, brez hrane) 250,— 250.— 250.— Čas koriščenja od 20. 6. do 29. 6. od 30. 6. do 9. 7. od 10. 7. od 29. 8. od 19. 8. do 18. 8. do 7. 9. do 28. 8. — — w-~**w*a E. Drugi gostje: 1. Odrasli gostje in otroci nad 10 let 2. Njihovi otroci od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) s souporabo postelje 3. Njihovi otroci do 4 let (samo souporaba postelje, brez hrane) Za otroke do 4 let je v gornjem ceniku zaračunana samo souporaba postelje s starši. Eventuelno prehrano za te otroke je naročiti v restavraciji počitniškega doma po želji in se plača posebej. Za otroke od 4 do 10 let sta navedeni dve ceni: prva je za pen-sion, ko tak otrok spi sam v postelji, druga cena pa je za pen-sion otroka do 10 let, kadar spita dva v eni postelji. Za otroke nad 10 let je obvezno naročiti samostojno posteljo. Počitniški dom v Biogradu na mora nudi gostom gostinske usluge po naročilu po zmernih cenah. Smučarska koča pod Uršljo goro in hotel Kozjak v Radljah nudita gostom nastanitev in hrano pod pogoji, ki veljajo za počitniški dom Biograd na mora. Avtobusni prevoz v Biograd na moru: Gostom, ki želijo potovati v Biograd na moru v okviru naše organizacije, nudimo direktni avtobusni 1.440,— 1.620,— 1.800.— 1.184.— 1.332.— 1.480.— 960.— 1.080.— 1.200.— 300.— 300.— 300.— prevoz v odhodu in povratku po sledečih cenah: 1. Delavci in upokojenci Merxa 330.— din 2. Zakonec z lastnim dohodkom 380.— din 3. Dragi gostje 440.— din Otroci do 10 let, ki ne koristijo svojega sedeža v avtobusu ali pa koristita dva otroka en sedež, plačajo 50 % gornje cene. Delavci Meraa in njihovi otroci, ki prejemajo zmanjšani otroški dodatek, imajo na gornje cene 30 % popusta, s polnim otroškim dodatkom pa 40 % popusta. II. LETOVANJE V ANKARANU IN STRUNJANU Počitniški dom v Strunjanu z dvema vikend hišicama in eno kamp prikolico in počitniški dom v Ankaranu s štirimi vikend hišicami z možnostjo priprave hrane in tremi vikend hišicami v Ankaranu, kjer je možno pripravljati hrano v skupni kuhinji, bo gostom na razpolago po naslednjih najemninah za 10 dni: Koristniki Hišice s kuhinjo Hišice brez kuhinje Kamp prikolica 1. Družine delavcev Mena 1.000,— 600,— 1.200,— 2. Družine delavcev Meraa, ki pre- 800.— 500,— 960.— jemajo zmanjšani otr. dodatek 3. Družine delavcev Meraa, ki prejemajo polni otr. dodatek 600.— 400,— 720,— 4. Drugi gostje 1.400,— 800.— 1.700,— Prijave za letovanja v počitniških hišicah v Ankaranu in Strunjanu bo pregledala komisija za rekreacijo in oddih Konference sindikalnih organizacij OZD Mera Celje in jih razporedila po naslednjih prednostnih pogojih: 1. Zdravstveno stanje delavca in njegovih otrok, 2. Delavci s predpisano dietno prehrano. 3. Občutljivost na daljšo vožnjo. 4. Ostali kandidati. O odločitvi komisije bodo prijavljeni pismeno obveščeni. III. IZVEN SEZONSKI POPUST Izven sezonski popusti so že obračunani v cenah pensionov, navedenih v gornjih tabelah in znašajo: 1. 20 % popusta v času od 20. 6. do 29. 6. in od 29. 8. do 7. 9., 2. 10 % popusta v času od 30. 6. do 9. 7. in od 19. 8. do 28. 8. Za letovanje upokojencev Merxa veljajo enaki pogoji kot za aktivne delavce Menca. IV. POČITNIŠKI TERMINI Letovanje v počitniških domovih »Mene« Celje traja po 10 dni: I. dekada od 20. 6. do 29. 6. 1979, II. dekada od 30. 6. do 9. 7. 1979, III. dekada od 10. 7. do 19. 7. 1979, IV. dekada od 20. 7. do 29. 7. 1979, V. dekada od 30. 7. do 8. 8. 1979, VI. dekada od 9. 8. do 18. 8. 1979, VII. dekada od 19. 8. do 28. 8. 1979, VIII. dekada od 29. 8. do 7. 9. 1979. Nastop letovanja (t. j. zasedba sobe oz. hišice) je vsak prvi dan dekade od 8.00 ure dalje, izpraznitev pa najkasneje enajsti dan do 7.00 ure zjutraj. V. TURISTIČNA TAKSA V cenah storitev za letovanja, ki zajemajo tudi nastanitev, ni vračunana turistična taksa in jo je plačati posebej. VI. DRUGA DOLOČILA Vsako želj eno letovanje je prijaviti na obrazcu »PRIJAVA ZA LETOVANJE«, ki jo je točno in v celoti izpolniti. Nepopolne prijave bodo vrnjene. Prijave za letovanja sprejema referent za letovanja Delovne skupnosti skupnih služb ODZ »Mera« Celje, Kocenova 2a. Po vplačilu 30 % vrednostni letovanja se izvrši rezervacija nastanitve po želji, le-ta pa postane dokončna ob vplačilu celotnega zneska stroškov letovanja, ki ga je potrebno vplačati najmanj 20 dni pred nastopom letovanja. Delavci »Mera« uveljavljajo storitve počitniških domov po cenah, ki so določene za sprejemnike otroških dodatkov, s priložitvijo potrdila, ki ga izstavlja izplačevalec otroškega dodatka. Na potrdilu mora biit obvezno označena vrsta otroškega dodatka (zmanjšani ali polni). VII. STROŠKI ODPOVEDI LETOVANJA 1. V primeru odpovedi zadržimo vplačano akontacijo v višini 30 % prijavljenih storitev. 2. V primeru odpovedi v času 20 dni pred predvidenim nastopom letovanja zaračunavamo dejanske stroške, če prijavi j enec medtem ne dobi novih koristnikov za nezasedena mesta po cenah za dejanske koristnike. 3. V primera odpovedi, ko prija vi j enec pridobi nove koristnike za nezasedena mesta po cenah za dejanske koristnike, zaračunavamo manipulativne stroške pavšalno 50.00 din za aranžma. 4. PrijaVljencu, ki zaradi višje sile (bolezen, nesreče, smrt v ožji družini, elementarna nezgoda, poziv k vojakom) odpove letovanje, ne zaračunavamo odpovednih stroškov, če predloži ustrezno potrdilo. IX. REZERVACIJE Rezervacije nastanitvenih kapacitet za delavce »Mera« in njihove družine, za delavce kolektivov Kovinotehne, KK Šentjur, KZ Laško in Dravinjski dom Slovenske Konjice, ki so vložili svoja sredstva za ureditev počitniškega doma se zaključi z 8. majem 1979. Po tem datumu bomo sprejemali prijave za nezasedene kapacitete od vseh interesentov, ki bodo želeli letovati v počitniškem domu Biograd na moru. Predsedstvo Konference sindikalne organizacije OZD Mera Celje Nesreče pri delu je nesreča pri delu tudi nesreča na poti na delo in iz dela, moramo ločiti nesreče po njihovih osnovnih karakteristikah. Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti delavcev in njihovih organizacij, da po Zakonu o varstvu pri delu in drugih predpisih, do ustvarjanja in zagotavljanja tolikšnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotav- ljajo FIZIČNO IN MORALNO INTEGRITETO delavca pri delu. Na vprašanje, kako in na kakšen način zagotoviti varno delovno okolje in varne delavne razmere bi lahko uporabili kot vodilo drugi člen Zakona o varstvu pri delu, ki pravi: Varno delovno okolje in vame delovne razmere se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki zaradi katerih pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar. Šteje se, da so varno delovno okolje in vame delovne razmere zagotovljene, če delavec ob NORMALNI pazljivosti, ter STROKOVNI IN DELOVNI SPOSOBNOSTI lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih ali zdravstvenih Okvar. Da zagotovimo varno delovno okolje, moramo za to oddvojiti večja finančna sredstva za odpravo slabih delovnih pogojev delavcev na delovnem mestu, z uvedbo nove tehnologije, za zamenjavo starih in iztrošenih delovnih naprav in priprav. Če analiziramo nesreče pri delu v delovni organizaciji v letu 1978 po prijavah o nesreči pri delu, lahko ugotavljamo, da so nesreče pni delu v upadanju oziroma da je di- rektnih poškodb na delu iz leta v leto manj in da so te poškodbe lažjega značaja. Ker se smatra, da Tabela nesreč pri delu v DO je sledeča: Skupaj Nesreča na delu Nesreča na poti na delo-iz dela TOZD prodaja Celje 29 14 15 TOZD prodaja Laško 3 2 1 TOZD prodaja Šoštanj 6 3 3 TOZD prodaja Ravne na Koroškem 8 3 5 TOZD prodaja Šentjur 4 1 3 TOZD prodaja Slov. Gradec 6 4 2 TOZD prodaja Ruše 3 1 2 TOZD prodaja Celje 56 31 25 TOZD pek. in slašč. Celje TOZD pekama in slišč. Rog. Sla- 19 11 8 tina 4 2 2 TOZD gostinstvo Celje 7 4 3 TOZD gostinstvo Ravne 15 9 6 TOZD transport Celje 6 5 i 166 90 76 Delovna skupnost skupnih služb 10 1 9 SKUPAJ: 176 91 85 Kdo bi bil kriv, če bi bile v tem primeru smrtne žrtve ali pa hude telesne poškodbe? fiUS Program proslave za 1. maj 1979 Po tabeli je razvidno, da je bilo direktnih nesreč pri delu v celotni delovni organizaciji 91, kar je glede na število zaposlenih in glede na široko razvejanost in raznolikost dejavnosti malo. Ta podatek pa nas ne sme zavajati, ker so v tem podatku zajete samo poškodbe delavcev na delovnih mestih in še to samo tiste, ki so imele za posledico odsotnost iz dela delavca, ki se je poškodoval na določeni napravi ali pripravi ali v delovnem objektu. Delovne naprave in priprave, na katerih delajo delavci, so v določenih objektih zastareli in tehnično pomanjkljivo izvedeni in kot taki vplivajo na število nesreč pri delu. Za določene delovne naprave in priprave je po zakonskih določilih predpisana doba tehničnega pregleda in obnovitve javne listine (prej atesta), kar daje možnost službi varstva pri delu do ukrepa ob ugotovitvah, da delovna naprava ali priprava ne ustreza tehničnim predpisom. Odprava pomanjkljivosti na delovnih napravah ali pripravah se mora izvesti v določenem roku kar pa je skoraj v vseh primerih neizvedljivo, ker za odpravo pomanjkljivosti ne dobimo izvajalca del. Da so nevarnosti pri delu pogojene z ureditvijo delovnega okolja sem omenil že v začetku s citiranjem Zakona o varstvu pri delu, vendar bi rad pov-daril, da finančna sredstva, ki so vezana na odpravo pomanjkljivosti na delovnem mestu oz. delovni napravi ali pripravi niso slabo naložena. Za varno delovno okolje in varne naprave in priprave, bi v letu 1979 kot prioritetna naloga službe varstva pri delu bi bila ureditev in pridobitev raznih listin za: — vsa transportna sredstva notranjega transporta (dvigala, transportni trakovi, viličarji, transportne poti) — izvesti vse meritve proti nevarnosti dotika električnega toka in nevarnosti odstraniti; — pregledati in urediti delovne naprave in priprave s posebnim poudafkom na posodah pod pritiskom plinskih postrojenj, — ureditev požarnovarnostnega stanja v vsaki TOZD, — poučevanje delavcev o varnem delu. Za ilustracijo pa še slika posode pod pritiskom, katera je eksplodirala v enem izmed naših TOZD in k sreči ni poškodovala nobenega delavca (nihče ni bil v bližini). Zakaj? Kidrič 23. — 30. APRIL Kot vsako leto, bodo v tem tednu po delovnih organizacijah razširjene seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, posvečene Dnevu OF — 27. aprilu, prazniku dela 1. maj, 60Jletniice u-stanovitve KPJ, revolucionarnih združenih sindikatov, Zveze mladine Jugoslavije. Poleg spominskih svečanosti, o-bogatenih s kulturnimi programi, bodo na teh sejah podeljena priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim delavcem. Delovne organizacije bodo uredile in okrasile svoje delovno okolje oziroma prostore, vhode (zelenje, zastave, parole, slike ipd). 25. APRILA ob 19.30 uri Bo v počastitev dneva OF in 1. maja — Dneva mladosti ter pomembnih jubilejev KPJ, sindikatov in mladine Jugoslavije v hali »Golovec« nastopil ansambel »Lado« iz Zagreba. Na vpadnicah v Celju se postavijo mlaji in veliki transparenti (na že določena mesta). 23. — 30. APRILA V tem tednu bodo razna športna tekmovanja, ki jih bodo organizirali sindikati v OZD (sindikalne športne igre, TRIM akcije ipd.), kakor tudi športne prireditve organizirane v okviru T1KS in telovadnih društev naše občine. V istem tednu bodo izvedene tudi nekatere kulturne manifestacije, ki jih bodo organizirale Študijska knjižnica, Muzej revolucije, Kino podjetje, Likovni salon, SLG itd. 24. APRILA Podelitev srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije v Celju. 25. APRILA Amatersko gledališče »Železar« Celje — Štore se bo v teh dneh pobratilo s podobnim gledališčem iz Paračina, ki bo 25. 4. gostovalo s svojo predstavo »Veseli večer« v kulturnem domu v Štorah. Predstava iz drugih republik. 26. APRILA ob 19.00 uri bo amatersko gledališče »Železar« Celje -— Štore izvedlo predstavo »Navadni človek«. 30. APRILA Na predvečer praznika ob 19.00 uri praznični koncert godbe na pihala »France Prešeren« na ploščadi pred kinom »Metropol«. Ob 20.00 uri kurjenje kresov na Golovcu, Aljaževem hribu in Miklavškem hribu, kjer bo sodelovala s svojim programom ZSMS iz Celja, s sodelovanjem pripadnikov JLA in taborniki. 1. MAJA Ob 6.00 uri budnica po celjskih ulicah. Igrajo godbe na pihala EMO, France Prešeren, Železarna Štore in Male Dole. Tudi letos bo tovarniško srečanje delovnih ljudi in občanov na Gričku s kulturno-zabavnim programom, ki ga organizira komisija za izvedbo 1. majskega praznovanja pri Občinskem svetu ZSS Celje. — od 9.00 ure dalje odhod iz Celja na Griček (odhodi delovnih ljudi oziroma občanov naj bodo skupinski — množični); — vsak udeleženec prejme simboličen znak; — za vse udeležence bo poleg kulturnega programa poskrbljeno tudi za športno rekreacijo in zabavo; — ob 10.00 uri slavnostni govor, kratek kulturni program, tekmovanje z zračno puško, tekmovanje v badmintonu, odbojki, malem nogometu itd.); — za vse udeležence bo pripravljen partizanski golaž — brezplačno; — za ples bo poskrbel zabavni orkester Vikija Ašica, — za solidno organizacijo ostalih gostinskih uslug bo poskrbljeno — ZSMS Celje bo poleg tabornega ognja uredila in okrasila prostor na Gričku, kakor tudi cesto do Grička, — želimo, da z lani organiziranim tovariškim srečanjem delovnih ljudi in občanov na Gričku nadaljujemo in negujemo predvojne tradicije. Istočasno pa nam je želja, da praznik dela 1. maj čim lepše praznujemo v naši o-bčini. ODBOR ZA PRIPRAVO PRAZNOVANJA 1. MAJA Poročilo št. 3 o ukrepih za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne Celje 1. Družbeni svet za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne je na svoji drugi seji razpravljal o o-bisku delegacije Gospodarske zbornice SR Slovenije v DDR ter o aktivnosti zbornice na področju sanacijskih ukrepov. Prof. dr. Jože Slivnik je družbeni svet informiral o izgradnji po-lindustrijske naprave za čiščenje odplak v Zepini. Zagotovil je, da bo naprava pričela redno obratovati junija 1980. leta. V zvezi ze-kološko sanacijo je bila podana zahteva, da se vsa potrebna dokumentacija pripravi v določenih rokih s terminskim planom koriščenja finančnih sredstev. Ugotovljeno je, da bo TOZD Titan dioksid potrebovala za ureditev ekoloških razmer 107,4 miljone dinarjev, ostale TOZD pa 43,9 milijone dinarjev. S temi sredstvi, ki bi jih začasno zagotovili z najetjem premostitvenega kredita, bi lahko uresničili vse zahteve, ki jih vsebuje program ukrepov za ekološko sanacijo Cinkarne. Pri tem pa ni upoštevana eventuelna izgradnja obrata za proizvodnjo a-monsulfata in izgradnja deponije trdnih odpadkov. Družbeni svet je razpravljal tudi o poslovnih rezultatih Cinkarne za preteklo leto. Zaključni račun izkazuje pozitiven rezultat, čeprav se finančno stanje v posameznih TOZD poslabšuje. Za prihodnje poslovno obdobje pa je svet menil, da bo potrebno dosledno izvesti vse notranje in zunanje ukrepe po sprejetih programih. 2. V okviru notranjeorganizacij-skih ukrepov ter v skladu z načrtom boljšega gospodarjenja in doseganja višje produktivnosti, bodo strokovne službe Cinkarne za vse delovne naloge, zlasti na področju proizvodnje, kjer’ je možno izmeriti količino in kakovost dela, pripravile do 30. 4. t. 1. ustrezen sistem nagrajevanja, ki ga bodo o-bravnavali in sprejeli organi samoupravljanja. 3. Zaradi izboljšanja delovnih pogojev, bo Cinkarna pristopila k izgradnji prepotrebne jedilnice za svoje delavce. 4. Izvršni svet bo v marcu t. 1. pripravil Obširno poročilo za skupščino občine, ki bo vsebovala vse pomembne podatke o aktivnosti na področju sanacijskih ukrepov v Cinkarni v skladu s sprejetimi sklepi in prevzetimi obveznostmi. Izvršni svet SO Celje Odgovornost prevoznika za zamudo oziroma izgubo in poškodba stvari Odgovornost prevoznika je urejena v Zakonu o prevoznih pogodbah v cestnem prometu. Prevoznik je objektivno odgovoren za izgubo ali poškodbo pošiljke, kakor tudi za škodo, ki nastane zaradi njegove zamude. Svoje odgovornosti se reši le, če dokaže, da je škoda nastala zaradi dejanj uporabnika prevoza, to je pošiljatelja ali prejemnika, zaradi lastnosti stvari, ki je dana v prevoz (stvar se kvari, ker je mogoče že dana v prevoz z začetki kvarjenja, pošiljka je nepravilno naložena itd), ali če dokaže, da je škoda nastala iz kakšnega objektivnega zunanjega vzroka, ki ne izvira iz njegovega obratovanja. Če se torej prevoznik hoče rešiti odgovornosti, mora on dokazati, da škoda ne izvira iz njegovega obratovanja. Odškodnina za izgubo ali poškodbo pošilje se določi po tržni ceni pošiljke v kraju odprave. Prevoznik pa je tem zaščiten z zgornjo mejo odškodnine, tako da lahko odškodnina znaša največ 200 din za kg kosmate teže tovora, razen če ni v prevozni pogodbi posebej navedena višja vrednost. Če je škoda nastala zaradi prevoznike ve zamude, pa je njegova odgovornost omejena z dvakratnim zneskom prevoznine. Pri tako dokaj ostro opredeljeni odgovornosti pa prevoznika ščiti kratek 15 dnevni rok, v katerem mora ali pošiljatelj ali prejemnik zahtevati od prevoznika povračilo med prevozom nastale škode. Ta rok prične teči od dneva izročitve pošiljke prejemniku. Kako pomemben je ta 15 dnevni rok smo videli na lastnem primeru, ko nismo uspeli z zahtevkom iz naslova odgovoronsti za škodo zaradi zamude prevoznika zoper »Avtoprevoz« Šempeter. Podjetje »Avtoprevoz« Šempeter je po naročilu našega TOZD grosist — poslovnica 3 dne 21. 8. lanskega leta opravilo prevoz 11 ton banan na relaciji Celje — Split, pri tem pa je šofer kamiona zamudil dogovorjeno uro izročitve pošiljke, tako je pošiljko izročil le popoldne istega dne. To je povzročilo, da so prišle že dozorele banane na trg en dan prepozno, zaradi česar je bilo 1250 kg banan v vrednosti preko 10.000 din izločenih iz prodaje, ker so bile prezrele in zaradi tega na dnu karto- nov poškodovane. Prejemnik, to je splitsko podjetje »PREHRANA« je poškodbe opazilo šele naslednji dan, ko je banane dalo v prodajo in našo TOZD grosist takoj obvestilo o nastali škodi. Naša temeljna organizacija pa je povračilo zaradi zamude nastale škode zahtevala od prevoznika šele 8. oziroma 12. septembra 1978, torej več kot 15 dni po izročitvi pošiljke in zaradi zamude roka s svojo zahtevo tudi pred sodiščem nismo uspeli. Ivan Robnik ZAHVALA Podpisana Klakočar Terezija Štore 120 se Vam iskreno zahvaljujem za darovani venec za mojega pok. brata Muha Martin. Iskrena hvala! Klakočar Terezija Prihodnjič o jamarski expedici- ji. Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. soc. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana URATARIČ Breda, dipl. ing. VODIŠEK Tone Udgovomi ureamK: CMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk * TOZD Papirkomfekcija Krško Naklada 2800 izvodov