Analiza vzrokov za daljšanje čakalnih dob na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let Končno vsebinsko poročilo ciljnega raziskovalnega projekta V5-2291 Marjeta Kuhar, Tit Albreht Analiza vzrokov za daljšanje čakalnih dob na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let Končno vsebinsko poročilo ciljnega raziskovalnega projekta V5-2291 Marjeta Kuhar, Tit Albreht Nacionalni inštitut za javno zdravje Ljubljana, 2023 Odgovorna oseba: Branko Gabrovec, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Elektronska izdaja Spletni naslov: https://nijz.si/ Vsebina raziskave ni lektorirano. Raziskava predstavlja rezultate dela na ciljnem raziskovalnem projektu V5-2291, financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Uporaba in objava podatkov ter vsebine raziskave, v celoti ali delno, dovoljena le z navedbo avtorja oziroma vira: Kuhar M, Albreht T. Analiza vzrokov za daljšanje čakalnih dob na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let (2009-2019), končno vsebinsko poročilo ciljnega raziskovalnega projekta V5-2291. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2024. Dostopno na: https://nijz.si/projekti/analiza-vzrokov-za- daljsanje-cakalnih-dob-na-primarni-in-sekundarni-ter-terciarni-ravni-zdravstvenega-varstva-v-obdobju-zadnjih-10-let-v5- 2291/ Copyright © November 2023, Nacionalni inštitut za javno zdravje Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 191831811 ISBN 978-961-7211-32-0 (PDF) Kazalo Povzetek ................................................................................................................................................................. 4 Summary ................................................................................................................................................................ 5 Uvod ....................................................................................................................................................................... 6 1 Metodološki pristopi in raziskovalne metode projekta ............................................................................. 7 1.1 Strategija raziskovanja ........................................................................................................................... 7 1.2 Pregled literature.................................................................................................................................... 9 1.3 Empirični del raziskave ....................................................................................................................... 12 1.4 Zbiranje podatkov ................................................................................................................................ 12 1.4.1 Analiza podatkov ................................................................................................................................. 13 I. Faza .............................................................................................................................................................. 14 1 Opredelitev »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev .............................................................. 15 2 Opredelitev » policy« problema v procesu oblikovanja in izvajanja javne zdravstvene politike ......... 16 3 Identifikacija policy problema »okrnjen« dostop do zdravstvenih storitev ........................................... 18 3.1 Opredelitev procesa napotovanja na sekundarno-sekundarno zdravstveno obravnavo ....................... 18 3.2 Opredelitev policy problema: dostop do zdravstvenih storitev 2009-2019 .......................................... 19 3.3 Konceptualni okvir za analizo vzrokov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev ........................... 21 II. Faza .............................................................................................................................................................. 24 1 Identifikacija ukrepov zdravstvenih politik za optimizacijo dostopa do zdravstvenih storitev .......... 25 2 Strateško načrtovanje zdravstvenih storitev ............................................................................................ 27 3 Glavne značilnosti politik za skrajševanje čakalnih dob v državah članicah OECD ........................... 28 III. Faza .............................................................................................................................................................. 31 1 Proces določanja in izvajanja javne zdravstvene politike in »pravočasen« dostop do zdravstvene obravnave .................................................................................................................................................... 32 2 Proces izvajanja ukrepov zdravstvene politike na področju čakalnih dob in čakalnih vrst v slovenskem zdravstvenem sistemu ............................................................................................................ 32 3 Analiza procesa dogovarjanja in vzroki za »okrnjen« dostop do zdravstvenih storitev v obdobju 2009-2019 ..................................................................................................................................................... 34 4 Začetki upravljanja čakalnih seznamov ter vstop »najdaljše« dopustne čakalne dobe v proces obravnave pacienta 2000-2020 ................................................................................................................... 44 5 Podrobna analiza dostopa do zdravstvenih storitev z vidika čakajočih na čakalnih seznamih v Sloveniji od 2009 do 2023 ........................................................................................................................... 49 5.1 Število čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo v slovenskem zdravstvenem sistemu v obdobju 2011-2018 (NaČas)......................................................................................................................... 49 5.1.1 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2011........................................................................................ 49 5.1.2 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2012........................................................................................ 51 5.1.3 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2013........................................................................................ 53 5.1.4 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2014........................................................................................ 56 5.1.5 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2015........................................................................................ 59 5.1.6 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2016........................................................................................ 62 5.1.7 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2017........................................................................................ 65 5.1.8 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2018........................................................................................ 68 5.2 Število čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo v slovenskem zdravstvenem sistemu v obdobju 2019-2023 (eNaročanje) ................................................................................................................. 71 Stran | 1 5.2.1 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2019........................................................................................ 71 5.2.2 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2020........................................................................................ 72 5.2.3 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2021........................................................................................ 73 5.2.4 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2022........................................................................................ 75 5.2.5 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2023........................................................................................ 76 6 Število izvajalcev in čakalnih seznamov ter vrst zdravstvenih storitev v obdobju 2011-2023 ............. 78 IV.-VI. Faza ......................................................................................................................................................... 81 1 Predlog aktivnosti akcijskega načrta in institucionalno izvajanja projekta ......................................... 82 Literatura in viri ................................................................................................................................................. 84 Priloga .................................................................................................................................................................. 92 Število čakajočih pacientov strukturirano po primerljivih skupinah zdravstvenih storitev NaČas* na dan 1. januar 2019 ................................................................................................................................................... 92 Stran | 2 Kazalo slik Slika 1. Hermenevtičen pristop analize in interpretacije ....................................................................................... 10 Slika 2. Policy proces in policy ciklus ................................................................................................................... 16 Slika 3. Poenostavljen model uvrstitve pacienta na čakalni seznam po stopnjah nujnosti obravnave v Sloveniji 19 Slika 4. Identifikacija policy problema »okrnjen« dostop do zdravstvenih storitev v Sloveniji 2011-2020 ......... 20 Slika 5. Teoretičen konceptualni okvir za analizo vzrokov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev .............. 22 Slika 6. Proces politike zdravstvene politike na področju čakalnih dob in čakalnih vrst v Slovenija ................... 33 Slika 7. Čakajoči na izbrane operacije ter število opraljenih operacij sive mrene v Slovenija (1996-2004) ......... 45 Slika 8. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. maj 2011 ................................................................ 50 Slika 9. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. maj 2011 ........................................ 50 Slika 10. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2012 .......................................................... 52 Slika 11. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2012 .................................. 52 Slika 12. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2013 .......................................................... 54 Slika 13. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2013 .................................. 55 Slika 14. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2014 .......................................................... 57 Slika 15. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2014 .................................. 58 Slika 16. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2015 .......................................................... 60 Slika 17. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2015 .................................. 61 Slika 18. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2016 .......................................................... 63 Slika 19. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2016 .................................. 64 Slika 20. Struktura čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave na dan 1. januar 2017 .......................................... 66 Slika 21. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2017 .................................. 67 Slika 22. Struktura čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave na dan 1. januar 2018 .......................................... 69 Slika 23. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2018 .................................. 70 Slika 24. Rast števila vrst zdravstvenih storitev v obdobju 2011-2023 ................................................................. 78 Slika 25. Primerjava čakalnih seznamov, izvajalcev ter čakajočih pacientov ter vrst zdravstvenih storitev po letih .............................................................................................................................................................................. 79 Kazalo tabel Tabela 1. Kazalniki in kriteriji za izvedbo analize – triangulacije virov podatkov »okrnjenega« dostopa do zdravstvenih storitev ............................................................................................................................................. 12 Tabela 2. Seznam zbranih podatkov vključenih v raziskavo ................................................................................. 13 Tabela 3. Glavne aktivnosti za vzpostavitev sistema strateškega nakupovanja zdravstvenih storitev .................. 27 Tabela 4. Primeri ukrepov politike skrajševanja čakalnih dob za elektivne posege - tipologija OECD ............... 28 Tabela 5. Proces dogovarjanja – sporna vprašanja in odločitev Vlade RS (2009-2019) ....................................... 34 Tabela 6. Obravnava pacienta za prvi specialistični pregled v obdobju 2000-2008 ............................................. 44 Tabela 7. Spremembe navodil izvajalcem za pravočasno obravnavo paicentov (2000-2022) .............................. 46 Tabela 8. Najdaljše dopustne čakalne dobe in prednostni kriteriji 2008-2010 ...................................................... 46 Tabela 9. Najdaljše dopustne čakalne dobe in prednostni kriteriji 2010-2018 ...................................................... 47 Tabela 10. Najdaljše dopustne čakalne dobe in prednostni kriteriji 2018 dalje .................................................... 47 Tabela 11. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. maja 2011 ............................................... 49 Tabela 12. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2012 ............................................ 51 Tabela 13. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2013 ............................................ 53 Tabela 14. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2014 ............................................ 56 Tabela 15. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2015 ............................................ 59 Tabela 16. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2016 ............................................ 62 Tabela 17. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2017 ............................................ 65 Tabela 18. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2018 ............................................ 68 Tabela 19. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2019 ............................................ 71 Tabela 20. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2020 ............................................ 72 Tabela 21. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2021 ............................................ 74 Tabela 22. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2022 ............................................ 75 Tabela 23. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2023 ............................................ 77 Tabela 24. Število zdravstvenih storitev, izvajalcev, čakalnih seznamov in čakajočih ter čakajočih nad DČD po letih 2011-2023 ..................................................................................................................................................... 79 Tabela 25. Primerjava števila storitev in čakajočih nad DČD po stopnjah nunosti obravnave in letih 2011-2023 80 Tabela 26. Komunikacijski načrt in institucionalizacija projekta - akcijskega načrta ........................................... 82 Stran | 3 Povzetek Študija primera obravnava ukrepe slovenske zdravstvene politike v obdobju 2000-2019, pred epidemijo Covid-19, katerih namen je bil izboljšanje »okrnjenega« dostopa do zdravstvenih storitev. V raziskavi so obravnavane glavne značilnosti ukrepov. Namen raziskave temelji na konceptualnem okviru procesa nastajanja čakalnih dob in čakalnih vrst in modela uvrščanja pacienta na čakalne sezname po stopnjah nujnosti obravnave, ki pomenijo »dopustne čakalne dobe« (maksimalne čakalne dobe) v slovenskem zdravstvenem sistemu. Raziskava obravnava ukrepe zdravstvene politike od leta 2000 dalje, pred letom 2008, ko je bil prvič uveden pravni okvir za sistematično spremljanje čakalnih dob v Sloveniji. Raziskava potrjuje, da se je dostop do zdravstvenih storitev v obdobju 2011-2023 opazno poslabšal. Analiza kaže, da večina dosedanjih ukrepov ni dosegla želenih rezultatov, ki smo jih v analizi podatkov vrednotili na podlagi števila čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo, in ne na podlagi »skrajševanja čakalnih dob«. Cilj raziskovalnega projekta je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: (1) identifikacija vzrokov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev (teoretičen vidik konceptualizacije dostopa do zdravstvenih storitev); (2) pregled oziroma obstoj ukrepov za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev v razvitih sistemih zdravstvenega varstva (operacionalizacija koncepta zagotavljanja »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev v sistemu zdravstvenega varstva) ter (3) analiza razlogov za neuspeh ukrepov zdravstvene politike v Sloveniji za obdobje zadnjih 10 let (2009-2019) pri skrajševanju »dolgih čakalnih dob«. Raziskovalni projekt je vključeval kvalitativne kot kvantitativne metode. Podatki, zbrani na nacionalni ravni, so služili kot osnova za analizo. Program dela na projektu je potekal skozi šest faz. Vsi cilji raziskovalnega projekta, ki so se nanašali na tri ključna raziskovalna vprašanja so bili doseženi. Ključne ugotovitve raziskave oziroma projekt so pokazale štiri razloge za neuspešnost ukrepov zdravstvene politike pri skrajševanju čakalnih vrst čakajočih nad dopustno čakalno dobo, ki se nanašajo na: (1) spreminjanje stopnja nujnosti obravnave; (2) način financiranja programov za skrajševanje čakalnih dob; (3) spreminjanje struktura zdravstvenih storitev; (4) postopno vključevanje izvajalcev v sistem sporočanja podatkov. Analiza podatkov števila čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo je pokazala spreminjanje deleža čakajočih nad dopustno čakalno dobo ter s tem na oblikovanje ciljev za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, ki v procesu določanja prioritet niso bili vnaprej določeni. Vsled tega je raziskava pokazala, da od uvedbe »nove stopnje nujnosti – zelo hitro« ter centralnega naročanja v sistemu eNaročanje, da se je spremenila struktura čakajočih nad dopustno čakalno dobo za izbrano vrsto zdravstvenih storitev, in sicer v proučevanem obdobju 2018-2023 iz 0% na 11% v stopnji »zelo hitro«, iz 38 % na 39 % v stopnji »hitro« ter iz 62 % na 50 %. V projektu načrtovan program dela je nastal predlog načrta potrebnih nalog za institucionalno izvajanje projekta vključno s komunikacijskim načrtom, vključujoč 10 relevantnih področij, ki zahtevajo multidisciplinaren pristop in sodelovanje odločevalcev v zdravstveni politiki na različnih ravneh upravljanja in vodenja. Stran | 4 Summary The case study deals with the measures of Slovenian health policy in the period 2000-2019, i.e. before the Covid-19 epidemic, the aim of which was to improve "limited" access to health services. The main items of the measures are discussed in the study. The purpose of the study is based on the conceptual framework of the process of waiting time and queue formation and the model of placing patients on waiting lists according to the degree of urgency of treatment, i.e. the "allowable waiting times" (maximum waiting times) in the Slovenian healthcare system. The study analyses the health policy measures since the summer of 2000, i.e. before the summer of 2008, when the legal framework for the systematic monitoring of waiting times was introduced in Slovenia. The study confirms that access to healthcare services weakened significantly in the period 2011-2023. The analysis notes that most of the measures have not yet achieved the desired results, which we assessed in the data analysis based on the number of patients waiting beyond the allowed waiting time, and not on the "reduction of waiting times". The aim of the research project was to answer three research questions: (1) Identification of the causes of limited access to healthcare services (theoretical aspect of the conceptualisation of access to healthcare services); (2) Existence of measures to improve access to healthcare services in developed health systems (operationalisation of the concept of ensuring "timely" access to healthcare services in the health system) and (3) analysis of the reasons for the disappointment of health policy measures in Slovenia in the last 10-year period (2009-2019) to reduce "long waiting times". The research project included both qualitative and quantitative methods. The data collected at the national level served as the basis for the analysis. The project's work programme went through six phases. All objectives of the research project, which related to three central research questions, were achieved. The main findings of the research project revealed four reasons for the failure of health policy to reduce the queues of those waiting beyond the allowable waiting times. These reasons relate to (1) changing the priority level of treatment; (2) the nature of funding for waiting time reduction programmes; (3) changing the structure of health services; (4) the gradual inclusion of contractors in the data reporting system. Analysing the data on the number of patients waiting above the allowable waiting time showed a change in the proportion of those patients who waiting above the allowable waiting time, and thus the formation of targets to improve access to healthcare services that were not predetermined when the priorities were set. As a result, the study showed that since the introduction of the new priority level of treatment “zelo hitro” and centralised ordering in the eNaročanje system, the structure of those waiting above the allowable waiting time (maximum waiting time) for the selected type of healthcare services has changed, from 0% to 11% in the "zelo hitro" level, from 38% to 39% in the “hitro” level and from 62% to 50% in the "redno" level during the 2018-2023. As part of the planned work programme, the project prepared a draft of the necessary arrangements for the institutional implementation of the project, including a communication plan covering 10 relevant areas that require a multidisciplinary approach and the involvement of health policy makers at different management and leadership levels. Stran | 5 Uvod V raziskavi obravnavamo problem »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev za obdobje zadnjih deset let od leta 2009 do 2019 v slovenskem zdravstvenem sistemu, v kateri predpostavljamo, da so čakajočim pacientom na čakalnih seznamih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo po stopnjah nujnosti obravnave — kriterij, ki v Sloveniji določa prednostno obravnavo na podlagi katerega spremljamo dopustne čakalne dobe ( Zakon o pacientovih pravicah, 2008), okrnjene temeljne, z zakonom določene ustavne pravice. Na podlagi slednjega, in pregleda strokovno-znanstvene ter sive literature v raziskavi argumentiramo tezo, da: »Ukrepi sprejeti v slovenski zdravstveni politiki v obdobju 2009-2019 na nacionalni ravni niso vzpostavili mehanizma za celovito izboljšanje in spremljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.« Za raziskovanje teze uporabljamo pristop interpretativne policy analize, ki omogoča analizo vsebine ter interpretacijo različnih virov podatkov, strokovno-znanstvene ter sive literature za oblikovanje oziroma razvoj argumentacije o razsežnostih policy problema (Browne idr., 2019; Petković, 2008; Reed idr., 2021; Walt idr., 2008) v slovenskem zdravstvenem sistemu. Cilj raziskovalnega projekta temelji na predpostavki, da je za dolgoročno vzdržnost po nizu sprejetih odločitev v zadnjih desetih letih — od 2009 do 2019 in po epidemiji covid-19, potrebno oblikovati prožno zdravstveno politiko z ukrepi na podlagi katerih bo mogoče dosegati optimalen dostop do zdravstvenih storitev, njeno izvajanje pa oblikovati na temeljih mehanizma strateškega spremljanja celovite obravnave pacienta, in ne zgolj na parcialnih ter kratkoročnih ukrepih posameznih faz obravnave pacienta v zdravstvenem sistemu. V raziskavi obravnavano področje »časovnega« dostopa do zdravstvenih storitev (Fortney idr., 2011; Siciliani, 2008) skozi raziskovalna vprašanja z vidika upravljanja zdravstvenega sistema: 1 Kateri so vzroki za okrnjeno dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva? 2 Kateri so najprodornejši ukrepi iz izkušenj drugih zdravstvenih sistemov v EU za optimizirajo dostopnost do zdravstvenih storitev? 3 Zakaj politike upravljanja čakalnih dob v obdobju 2009-19 ne rešujejo problema pravočasne dostopnosti do zdravstvenih storitev v Sloveniji? Prvo raziskovalno vprašanje zadeva raziskovanje vzrokov za omejen dostopnost do pravočasne zdravstvene obravnave, ki je značilen za komplekse zdravstvene sisteme. Analiza vzrokov, značilnih za omejen dostop do zdravstvenih storitev temeljili na konceptu vzpostavitve »procesa celovite obravnave pacienta« ter mehanizmu spremljanja kazalnikov »čakalnih Stran | 6 seznamov« in/ali »čakalnih dob« na nacionalni ravni (OECD, 2013, 2020; Siciliani idr., 2014), ki temelji na različnih strategijah iz prakse. Vprašanje omogoča identifikacijo ter razsežnost policy problema , na podlagi katerega bodo oblikovani predlogi rešitev — ukrepi zdravstvene politike, ki bodo vsebovali rešitve za obravnavani policy problem (Fink-Hafner, 2007). Drugo raziskovalno vprašanje omogoča identifikacijo ukrepov politik iz prakse za zagotavljanje optimalne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ter kakšen vpliv imajo te politike v proces določanja mehanizma za celovito obravnavo pacienta v nacionalnih zdravstvenih sistemih. Vprašanje omogoča razvijanje argumentacije o obstoju ukrepov potrebnih za reševanje policy problema v okviru zdravstvene politike, ki bo problem optimalne dostopnosti reševala uspešno in zakaj je potrebno v nacionalnem zdravstvenem sistemu vzpostaviti dolgoročna vzdržnost sprejetih odločitev za optimizacijo dostopnosti prebivalstva do zdravstvenih storitev. Tretje raziskovalno vprašanje raziskuje politike upravljanja čakalnih dob v slovenskem zdravstvenem sistemu v obdobju 2009-2019, ki doslej niso rešile problema »pravočasnega« zagotavljanja optimalne dostopnosti do zdravstvenih storitev državljankam in državljanom. 1 Metodološki pristopi in raziskovalne metode projekta 1.1 Strategija raziskovanja V raziskavi smo v I. in II. fazi na podlagi v okvira predvidenih aktivnosti projekta (Priloga A) – »Analize vzrokov za daljšanje čakalnih dob na primarni, sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva«, izvedli sumativno vrednotenje ukrepov javne zdravstvene politike (Dunn, 2018; Fink-Hafner, 2007; Kustec, 2009; Lipicer, 2003) za obdobje 2009-2019, primerno za identifikacijo javnih problemov s katerimi razpolagajo institucije na nacionalni ravni , in ki jih obravnavajo javne zdravstvene politike v različnih sistemih zdravstvenih varstev po državah članicah OECD (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). Za razumevanje koncepta teorije dostopa do zdravstvenih storitev (Donabedian, 1972; Fortney idr., 2011; Penchansky & Thomas, 1981; Saurman, 2016) in identifikacije policy problema »okrnjenega dostopa do zdravstvenih storitev« (Fink-Hafner, 2007; Kustec, 2009) smo pri pregledu literature, sledili hermenevtičnemu pristopu ‒ teoriji interpretacije (Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014; Greenhalgh, 2016), kot podlago za izvedbo interpretativne policy analize, ki se ukvarja z vzroki za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu v obdobju 2009-2019. V temi smo v empiričnem delu raziskave razširili na področje analize razpoložljivih Stran | 7 podatkov, ki se nanašajo na dostop »pravočasen« dostopa do zdravstvenih (Siciliani idr., 2014), vključujoč kazalnike in raziskave, ki se za razliko od dosedanjih raziskav (Albreht idr., 2021; Kuhar, 2022; Kuhar idr., 2021, 2022; Rupel idr., 2021) še bolj poglobljeno ukvarja z vprašanjem vzrokov za naraščajoče število čakajočih na čakalnih seznamih, ki so v raziskavi izpostavljen policy problem – eden izmed razlogov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev, poleg procesa uvajanja uvedbe »dopustnih čakalnih dob« v slovenskem zdravstvenem sistemu. V raziskavi so nas v III. fazi zanimali vplivi na okrnjeno dostopnost do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu 2009-2019, ki se odražajo v številu čakajočih pacientov ter čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Na podlagi analize razpoložljivih podatkov ter pregleda strokovno-znanstvene ter sive literature, v I. in II. fazi raziskave, smo ugotovili, da se kriteriji uporabljeni v praksi med sistemi in politikami razlikujejo. Zato smo za izvedbo analize policy problema »okrnjenega dostopa do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu za obdobje 2009-2019« sicer sledili teoretičnemu konceptualnemu okviru za analizo vzrokov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev (Kuhar idr., 2022; OECD, 2013, 2020) ter v empiričnem delu raziskave proučili nabor sekundarnih in administrativnih virov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki se nanašajo na napotovanje pacientov na sekundarno-terciarno zdravstveno obravnavo ter število čakajočih na čakalnih seznamih po stopnjah nujnosti, ki doslej za Slovenijo (Kuhar, 2023b, 2023a; Kuhar idr., 2021; Rupel idr., 2021), še niso bili podrobno za obdobje 2009-2019 raziskani. Za obdobje analize »okrnjenega dostopa do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu« smo določili začetno fazo — stanje na dan 1. januar 2009 oziroma uvedbe čakalnih seznamov in dopustnih čakalnih dob (1. maj 2011) in stanje na dan za obdobje 10 let (1. januar 2019). Pri opredelitvi obdobja smo predpostavljali, da bi z vmesnimi analizami na nacionalni ravni v raziskavi uporabljen pristop, omogočil spremembo smer vodenja zdravstvene politike že med samim procesom izvajanja v kolikor bi se rezultati vodenja ter upravljanja čakalnih seznamov izkazali za neuspešnega, pri čemer smo uporabili koncept vrednotenja javnih zdravstvenih politik (Kustec, 2009). Pregled znanstvene in strokovne literature, dokumentov, medijskih objav in drugih relevantnih vsebin ter poročil je pokazal, da leti ne vsebujejo relevantnih informacij na podlagi katerih bi lahko izvedli vrednotenje interventnih ukrepov, glede na zastavljen cilj v raziskavi – okrnjen dostop do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu. Zato smo v nadaljnjih fazah raziskave sledili in se osredotočili na narativni pregled ukrepov v obdobju 2009-2019 ter Stran | 8 procesu ter posameznih fazah sprejemanja zakonodaje ter dogovarjanja, ki so posredno – neposredno vplivali na naraščajoče število čakajočih – nad dopustno čakalno dobo ter izkušnjam drugih držav, kot poudarjata Siciliani in Hurst (2005) in drugi (Kuhar, 2023b; Kuhar idr., 2022; OECD, 2013), da je potrebno zagotavljanja pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu vezan na »dopustne« čakalne dobe, ki jih je potrebno obravnavati celostno in pred uvedbo sprememb, ki posredno ali neposredno vplivajo na dostop do zdravstvenih storitev, pripraviti akcijski načrt, ki bo vseboval aktivnosti za določitev ustreznega nabora zdravstvenih storitev in opredeliti kriterije na podlagi katerih bodo leti delovali v smeri reševanja, in ne poglabljanja obravnavanega policy problema v tej raziskavi (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020; van Ginneken idr., 2022). 1.2 Pregled literature Za izpeljavo raziskovalnih vprašanj ter ciljev raziskovalnega projekta smo v raziskavi uporabili kvalitativne in kvantitativne raziskovalne metode. Podatki uporabljeni v tej raziskavi so sekundarni, in se zbirajo na nacionalni ravni na podlagi veljavne zakonodaje v okviru zbirk podatkov NIJZ) in ZZZS. S pomočjo triangulacije virov podatkov ter dokumentov, je bila izpeljana interdisciplinarnost znanstvenih (pod)disciplin, katere rezultat je študija ukrepov zdravstvene politike, ki je temeljila na narativnem pregledu besedil (tekstov) relevantnih za obdobje 2000-2019 ter primerjalni analizi podatkov relevantnih za obdobje 2009‒2019 z uporabo interpretativne policy analize (Browne idr., 2019; Petković, 2008; Reed idr., 2021; Walt idr., 2008), ki je služila kot metodološka osnova za profesionalno izvedbo analize policy procesa ter podlago za njeno implementacijo v praksi, na osnovi katerih smo pripravili terminsko-komunikacijski plan akcijskega načrta, vključno z institucionalizacijo izvajanja akcijskega načrta, zamišljenega kot nadaljevanje institucionalnega projekta v fazi IV., V. in VI. raziskave (Priloga A). Pri pregledu strokovno-znanstvene literature ter sive literature (ang. grey literature), smo v raziskavo vključili relevantne raziskave, statistična poročila, zakonodajo pomembne za obravnavo dostopa do zdravstvenih storitev (Paez, 2017), pri čemer smo sledili hermenevtičnemu pristopu, ki temelji na teoriji interpretacije (Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014; Greenhalgh, 2016). Ta v nasprotju z pozitivističnim pristopom, značilnim za klinične raziskave v medicini, kjer je cilj raziskovanja napovedovanje rezultatov, je cilj interpretativne osredotočenosti usmerjen v razumevanje subjekta, ki odpira razmislek, kako je pomen policy problema v konkretnem primeru »okrnjenega dostopa do zdravstvenih storitev« ustvarjen (Bacchi, 2016) . Argumentacijo »okrnjen« dostop do zdravstvenih storitev v povezavi z raziskovalnimi vprašanji, smo na podlagi analize podatkov ter analize definicij kazalnikov Stran | 9 definirali v empiričnem delu raziskave, kot kriterije in kazalnike za analizo. Izračunane razlike vrednosti kazalnikov na podlagi administrativnih podatkov NIJZ, relevantnih za zunaj bolnišnično specialistično dejavnost smo vrednotili na podlagi števila čakajočih ter čakajočih nad dopustno čakalno dobo, pri čemer smo poseben poudarek namenili, spreminjajočim se konceptom določanja »dopustne čakalne dobe« ter spreminjanju procesa vodenju čakalnih seznamov, ki ima posledice na celovito zdravstveno obravnavo, ki rezultira v razdrobljenem napotovanju, kar v raziskavi pojmujemo kot glavni vzrok za »okrnjen dostop do zdravstvenih storitev« na podlagi podatkov. Tako dobljene rezultate smo v empiričnem delu raziskave analizirali retrospektivno (ang. ex-post) z metodo opazovanja in uporabo narativnega pristopa (Greenhalgh, 2016) ter primerjalno analizo podatkov med opazovanimi obdobji od 2009 dalje (Dunn, 2018; Fink-Hafner, 2007; Kustec, 2009; Lipicer, 2003). V analizi policy problema smo sledili konceptu izboljšanja »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev. Slika 1 . Hermenevtičen pristop analize in interpretacije Vir: Po vzeto po Greenhalgh (Greenhalgh, 2016) ter Boell in Cecez-Kecmanović (Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014). Pri pregledu literature, njeni interpretaciji ter razvoju argumentacije smo sledili hermenevtičnemu pristopu — teoriji interpretacije (Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014; Greenhalgh, 2016), ki se ukvarja s pomeni in vprašanji besedil, katere cilj je doseči boljše Stran | 10 razumevanje slabo definiranih, interdisciplinarnih ter aplikativnih tematskih področij (Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014; Greenhalgh, 2016). Uporabljen hermenevtičen pristop (Slika 3), povzet po Greenhalgh (Greenhalgh, 2016) ter Boell in Cecez-Kecmanović (Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014), je interpretativni postopek, kjer se raziskovanje prične s problemom ali vprašanjem iz prakse, medijev, raziskav, strokovne literature ali drugih virov. Raziskovalec v procesu raziskovanja najprej razišče relevantne, splošnejše in pregledne članke. Nato bere, osmišlja in interpretira besedila. Sledi faza nadaljevanja iskanja novih besedil, dokler ne prepozna oziroma razume glavne ideje, koncepta ali teorije med katerimi vzpostavi interakcijo. Med raziskovanjem literature, razvoj razumevanja postopoma napreduje, od začetne ideje do novih spoznanj ter razumevanja področja (Greenhalgh, 2016). Narativni pristop za proučitev dokumentov in podatkov v nastajajočem toku raziskavanja je v raziskavi uporabljen pri raziskovanju vsebine ukrepov zdravstvene politike, ki je značilna za sivo (ang. grey) literaturo (Greenhalgh, 2016). Ko smo opravili analizo besedil, ki se nanašajo na okrnjen dostop do zdravstvenih storitev v I. in II. ter III. fazi raziskave oziroma projekta. Pri tem smo izhajali iz predpostavke, da je ukrepe zdravstvene politike na področju skrajševanja čakalnih dob, moč razumeti kot poseben način oblikovanja in prednostnega razvrščanja težav, ki daje prednost perspektivi tistih, ki imajo formalno moč in uporabljajo kvalitativne in kvantitativne dokaze kot orodje za krepitev želene zgodbe (Greenhalgh, 2016; Shaw, 2010; Stevens, 2011), kar smo v empiričnem delu ponazorili s proučevanjem deleža čakajočih nad dopustno čakalno dobo, ki ni enak za vse vrste zdravstvenih storitev. Izvedba raziskave temelji na konceptu interpretativne analize politike, ki izhaja iz spoznanj, da je vsaka politike edinstvena in drugačna, kar potrjujejo ugotovitve iz II. faze raziskave, in je ni moč razložiti s sklicevanjem na univerzalne vzročne zakone (Bevir & Rhodes, 2005; Colebatch, 2014; Eisenkraft Klein idr., 2022). Slednje je razlog, da raziskava ni imela vnaprej določene pozitivistične strukture obravnave policy problema, značilnega za raziskave v zdravstvu (Bacchi, 2016). Vloga analitika uporabljena v raziskavi je v fazi raziskovanja usmerjena v ustvarjanje pomena, pri čemer se osredotoča na razumevanje, kaj prinaša pomembnost, na primer v kontekstu okrnjenega dostopa do zdravstvenih storitev. To vključuje preučevanje elementov politike, kot so na primer ukrepi za skrajševanje čakalnih dob, in njihovega pomena, raziskovanje načinov komunikacije pomenov ter uporaba metod analize (Eisenkraft Klein idr., 2022). Stran | 11 1.3 Empirični del raziskave Empirični del raziskave temelji na časovni študiji, primerni za analizo javnih politik (Kustec, 2009, str. 145), ker so nas zanimali vzroki za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev v zadnjih desetih letih v slovenskem zdravstvenem sistemu. Pri analizi podatkov smo sledili pristopu sumativnega vrednotenja javne politike (Dunn, 2018; Fink-Hafner, 2007; Kustec, 2009; Lipicer, 2003), uporabnem za ugotavljanje dobrih in slabih učinkov ukrepov (Fink-Hafner, 2007). Na podlagi hermenevtičnega pristopa – teorije interpretacije (Bacchi, 2016; Bevir & Rhodes, 2005; Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014; Colebatch, 2014; Eisenkraft Klein idr., 2022; Greenhalgh, 2016; Shaw, 2010; Stevens, 2011) in narativnega pregleda (Greenhalgh, 2016; Shaw, 2010; Stevens, 2011) virov ter literature iz I. in II. faze raziskave, smo, definirali kazalnike in kriterije na podlagi katerih smo izvedli empiričen del raziskave – dostop do zdravstvenih storitev po letih. Nabor kazalnikov in kriterije smo uporabili metodo triangulacijo virov podatkov NIJZ na podlagi metodologije, ki se uporablja na nacionalni ravni, in na tej podlagi opredelili kazalnike uporabljene v tej raziskavi za izvedbo analize podatkov (Kustec, 2009, str. 145), prikazane v spodnji tabeli (Tabela 1). Tabela 1. Kazalniki in kriteriji za izvedbo analize – triangulacije virov podatkov »okrnjenega« dostopa do zdravstvenih storitev Kazalniki po virih podatkov Kazalniki • Število čakalnih seznamov; Število izvajalcev in čakalnih seznamov ter VZS • Število vrst zdravstvenih storitev; (vir podatkov – NIJZ) • Število izvajalcev vključenih v sistem poročanja (sporočanja) podatkov čakalnih seznamov; • Število čakajočih »zelo hitro«; Število vseh čakajočih pacientov na nacionalni ravni »določene« • Število čakajočih »hitro«; vrste oziroma skupine zdravstvenih storitev • Število čakajočih »redno«; • Skupno število čakajočih vpisanih na čakalni seznam; • Število čakajočih nad DČD »zelo hitro«; • Število čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo (DČD) Število čakajočih nad DČD »hitro«; • Število čakajočih nad DČD »redno«; • Število čakajočih nad DČD »skupaj«; Kriteriji vrednotenja smo določili, po pregledu dokumentov, zakonodaje in poročil, relevantnih za raziskavo, ki sodi v sivo (ang. grey) literaturo, in velja v slovenskem zdravstvenem sistemu v fazi III, ter jih opredelili po stopnjah nujnosti obravnave – za obdobje 1. maj 2011 do vključno 1. januar 2018 po stopnjah »hitro« in »redno« in 1. januar 2019 po stopnjah »zelo hitro«, »hitro« in »redno« za spreminjajoče vrste zdravstvene storitve, ki se v praksi uporablja za spremljanje na nacionalni ravni, in predstavljajo temeljni vir podatkov (Tabela 1). 1.4 Zbiranje podatkov Zbiranje podatkov je potekalo od 1. septembra 2016 dalje, po posameznih vsebinah smo podatke razvrstili v tri sklope, in so prikazani v nadaljevanju, in sicer za število čakajočih in Stran | 12 čakajočih nad dopustno čakalno dobo po stopnjah nujnosti obravnave ter vrstah zdravstvenih storitev (Tabela 2). Triangulacija podatkov ter virov vključenih v raziskavo temelji na podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje prikazanih v nadaljevanju (Tabela 2). Tabela 2. Seznam zbranih podatkov vključenih v raziskavo Zap. Stanje na št. Nacionalni podatki Dostop do virov podatkov dan Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 1 1. maj 2011 Poročilo NaČas NIJZ (1.september 2016) maj 2011 Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 2 1. januar 2012 Poročilo NaČas NIJZ (1.september 2016) januar 2012 Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 3 1. januar 2013 Poročilo NaČas NIJZ (1.september 2016) januar 2013 Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 4 1. januar 2014 Poročilo NaČas NIJZ (22. marec 2017) januar 2014 Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 5 1. januar 2015 Poročilo NaČas NIJZ (8. julij 2018) januar 2015 Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 6 1. januar 2016 Poročilo NaČas NIJZ (22. marec 2017) januar 2016 Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 7 1. januar 2017 Poročilo NaČas NIJZ (8. julij 2018) januar 2017 Čakalne dobe po izvajalcih za storitve – 1. 8 1. januar 2018 Poročilo NaČas NIJZ (8. julij 2018) januar 2018 1. Januar Mesečno poročilo o čakalnih dobah – 1. Mesečno poročilo o čakalnih dobah - 1. januar 9 2019 januar 2019 2019 | Nijz 1. Januar Mesečno poročilo o čakalnih dobah – 1. Mesečno poročilo o čakalnih dobah - 1. januar 10 2020 januar 2020 2020 | Nijz 1. Januar Mesečno poročilo o čakalnih dobah – 1. Mesečno poročilo o čakalnih dobah - 1. januar 11 2021 januar 2021 2021 | Nijz 1. Januar Čakajoči po VZS in stopnjah nujnosti Zdravstveno podatkovni center NIJZ (24. januar 12 2022 obravnave – 1. januar 2022 2023)* 1. Januar Čakajoči po VZS in stopnjah nujnosti Zdravstveno podatkovni center NIJZ (24. januar 13 2023 obravnave – 1. januar 2023 2023)* 1. Januar Čakajoči po VZS in stopnjah nujnosti Zdravstveno podatkovni center NIJZ (8. 14 2019-2023 obravnave – november 2023)* Opomba: *Podatki za vrste zdravstvenih storitev, ki so bili do sedaj uporabljeni v mesečnih poročilih. Podatki pridobljeni na dan 24. 1. 2023 iz Zdravstveno podatkovni center NIJZ, iz sistema eNaročanja za potrebe te raziskave (vir: BI kocke na naslovu http://172.29.5.145/olap/msmdpump.dll). Vir: povzeto po (2019, 2020, 2021). 1.4.1 Analiza podatkov Empirični del raziskave je bil izveden, kot časovna študija (Kustec, 2009), ki temelji na opazovanju gibanja vrednosti kazalnikov po kategorijah in časovnih točkah obravnave: (1) gibanje števila čakajočih po letih in stopnjah nujnosti obravnave ter skupinah oziroma vrstah zdravstvenih storitev; (2) gibanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo po letih in stopnjah nujnosti obravnave ter skupinah oziroma vrstah zdravstvenih storitev; (3) gibanje števila zdravstvenih storitev v slovenskem nacionalnem zdravstvenem sistemu (šifrantu VZS). Stran | 13 I. Faza Teoretična izhodišča za izvedbo poglobljene analize vzrokov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev Stran | 14 1 Opredelitev »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev Dostop do zdravstvenih storitev v zdravstvenem sistemu je z vidika zagotavljanja več- dimenzionalna kategorija. Definicije dimenzij dostopa do zdravstvenih storitev se spreminjajo skozi čas (Hodge, 2006; Jean-Frederic Levesque, 2013; Saurman, 2016). Uveljavljena definicija dostopa do zdravstvenih storitev 20. stoletja dostop do zdravstvenih storitev opredeljuje z vidika štirih dimenzij — ekonomska, geografska, informacijska ter etična in človekove pravice (WHO, 2005). Novejša definicija dostopa do zdravstvenih storitev, dostop do zdravstvenih storitev definira z vidika petih dimenzij — geografska, finančna, kulturna, digitalna in časovna (Fortney idr., 2011). Slednja je po mnenju Fortney in drugi (2011) za pacienta najpomembnejša. Zato za vrednotenje oziroma ocenjevanje dostopa do zdravstvenih storitvah Fortney in drugi (2011), predlagajo različne kazalnike (ang. indicators), ki so neposredno in objektivno merljivi. Za ocenjevanje (vrednotenje) časovne dimenzije dostopa do zdravstvenih storitev z vidika pacienta predlagajo spremljanje in merjenje »čakalne dobe« (ang. waiting times), med tem ko za ocenjevanje (vrednotenje) upravljanja in vodenja zdravstvenega sistema, poleg »čakalnih dob«, predlagajo merjenje in spremljanje »čakalnih seznamov« (ang. waiting lists), ki ga sestavljajo čakajoči pacienti vpisani na čakalne sezname s poudarkom na čakajočih, ki na čakalnih seznamih čakajo »nad dopustno čakalno dobo« (ang. above maximum waiting time) (Fortney idr., 2011; Siciliani, 2008). Slovenija ni edina država, ki se spopada z zagotavljanjem pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev in posledično z dolgimi čakalnimi dobami. V mnogih državah — Švedski, Norveški, Danski, Veliki Britaniji, Španiji, Nizozemski, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji, so težave z zagotavljanjem pravočasne zdravstvene obravnave spodbudile množico raziskav o čakalnih dobah in dostopu do zdravstvenih storitev (Hanning, 2005; Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). Glavne smeri raziskovanja so usmerjene v teorije, ki pojasnjujejo vzroke čakalnih dob, analize obsega in posledic čakalnih dob ter ocene različnih pobud za odpravo problema dolgih čakalnih dob (Hanning, 2005, str. 9). Slednje za slovenski zdravstveni sistem z izjemo raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se nanašajo na vrednotenje dostopa do zdravstvenih storitev v obdobju 2019-2022 ter s tem posledic epidemijo Covid-19 na pravočasen dostop do zdravstvenih storitev (Albreht, Kuhar, idr., 2021; Kuhar, 2022, 2023a, 2023b; Kuhar idr., 2021) ne velja. Stran | 15 2 Opredelitev » policy« problema v procesu oblikovanja in izvajanja javne zdravstvene politike Pri opredelitvi oziroma identifikaciji javnega policy problema (ang. public policy problem) izhajamo iz teorije analize politik, ki javni problem obravnava kot začetno in najbolj pomembno fazo v procesu oblikovanja in izvajanja javnih politik in pogosto najmanj raziskano, na kar opozarjajo politologi (Fink-Hafner, 2007; Kustec, 2009; Novak, 2015), in raziskovalci, ki se ukvarjajo z modeli analiz javnih zdravstvenih politik, ki pomen javne zdravstvene politike gradijo na različnih konceptih raziskovanj — pozitivizmu, interpretovemu, kritičnem realizmu, post-strukturalizmu (Bacchi, 2016). V raziskavi izhajamo iz teorije analize javnih politik, ki temelji na zaporedju časovno ločenih, a vsebinsko različnih fazah procesa oblikovanja in izvajanja politik (Slika 2): faza identifikacije družbenih oziroma javnih policy problemov; faza oblikovanja (določanja) dnevnega reda (ang. agenda-setting); faza oblikovanja (določanja) alternativnih rešitev (ang. policy alternatives); faza uzakonitve (legalizacije) izbrane javne politike – praviloma sprejem zakona - ukrepa; faza izvajanja (implementacije) javne politike oziroma zakona - ukrepa; faza vrednotenja (evalvacije) učinkov ukrepov javne politike (Fink-Hafner, 2007, str. 19). Identifikacija javnih policy problemov Oblikovanje dnevnega reda Oblikovanje alternativnih Odločanje o rešitev oblikovanju nove javne politike Uzakonitev javne politike Izvajanje Vrednotenje Ukinitev javne politike Legenda: Policy proces Policy ciklus Slika 2. Policy proces in policy ciklus Vir: prirejeno po Fink-Hafner (2007, str. 21). Stran | 16 Navedene faze (Slika 2) se med seboj pogosto prepletajo v empiričnem procesu odločanja, kjer na primer opredelitev policy problema pogosto določa tudi način reševanja, pri čemer prekinitve procesa v fazi oblikovanja ali izvajanja javne politike v praksi niso izjema. Vse sodobne družbe se v praksi srečujejo s problemom implementacije in neizvajanjem že sprejetih odločitev, kar privede do prekinitev v procesu odločanja, kot posledica dejstva, da se odločevalci strinjajo z uvrstitvijo tematike na uradni dnevni red javne politike, ne strinjajo pa se glede izbire alternativnih rešitev (Fink-Hafner, 2007, str. 20). Ne glede na navedeno je faza javnega prepoznavanja družbenega problema in njenega uvrščanja na uradni dnevni red v mnogih pogledih odločilna. Po mnenju Fink-Hafner (2007, str. 20) se proces oblikovanja in izvajanja javne politike sploh ne začne, če ni zaznave problema, ni opozarjanj odločevalcev nanj in ni uvrstitve problema na uradni dnevni red (vlade, parlamenta). V teoretičnem modelu prikazana faza oblikovanja alternativnih rešitev se v praksi lahko razhajajo, glede načina, kako rešiti policy problem, saj imajo udeleženci v procesu odločanja ter izvajanja javnih politik nasprotujoča si stališča o tem, kaj predstavlja policy problem in kako bi ga bilo najbolje rešiti . Pri sprejemanju odločitev, kot je priprava zakona ali vladnega ukrepa, se lahko alternativne rešitve celo zapišejo v predlogu pravnega akta ali se pojavijo v več zakonskih oblikah več različnih akterjev. Izključna in monopolna pravica odločanja o tem, katera alternativna rešitev bo uzakonjena, predstavlja privilegij parlamenta ali vlade. Po sprejetju odločitev v fazi uzakonitve (legalizacije) javne politike, država poskrbi za njeno izvajanje (implementacijo) v idealnem modelu (Slika 1), ki jo praviloma izvaja izvršna veja oblasti (vlada, javna uprava), lahko pa izvajanje prenese na nevladne izvajalce (npr. s podeljevanjem koncesij) (Fink-Hafner, 2007, str. 20 in 21). Izvajanje javne politike, ima lahko pričakovane zaželene ali nepričakovane zaželene in nezaželene učinke, kar imenujemo vrednotenje (evalvacija) javnih politik v zadnji fazi policy procesa (Fink-Hafner, 2007; Kustec, 2009). Če odločevalci javne politike sklenejo, da je politika dosegla cilja ali pa je njeno izvajanje škodljivo, napačno ali predrago se lahko odločijo, da jo opustijo — terminacija v primeru ko družbeni problem ni bil ustrezno reševan s »staro javno politiko« in novim premislekom o tem, kako razumeti, opredeliti bistvo družbenega problema in njegove vzroke ter katere nove rešitve redefiniranega problema bi bile primerne se klene krog odločanja. Na nezaželene ali celo škodljive javne politike lahko prizadeti državljani ali družbene skupine oziroma njihovi organizirani predstavniki opozorijo odločevalce. Konec stare politike se izteče v proces odločanja o novi politiki (redefinicija problema, iskanje alternativnih rešitev, uzakonitev nove Stran | 17 politike, njeno izvajanje in evalvacija, ki ga imenujemo policy ciklus (ang. policy cecale). Prav tako je mogoče, da rezultat vrednotenja javne politike deloma ali v celoti pozitiven, kar omogoča sprejem odločitve o nadaljnjem izvajanju dela ali celote politike (Fink-Hafner, 2007, str. 21–22) . 3 Identifikacija policy problema »okrnjen« dostop do zdravstvenih storitev Leta 2006 so države članice Evropske unije (EU) okrepile zavezo za ohranitve temeljnih vrednot delovanja zdravstvenih sistemov ob hkratnem učinkovitem in kakovostnem upravljanju. Ministri pristojni za področje zdravstva, članic EU so podpisali dogovor o vzpostavitvi zdravstvenih sistemov, ki temeljijo na univerzalnih vrednotah: » univerzalnost, dostopnost, solidarnost in enakost« („Council Conclusions on Common values and principles in European Union Health Systems“, 2006) . Zagotavljanje pravic pacientov je bila zapisana kot skupna vrednota evropskih zdravstvenih sistemov (Azzopardi-Muscat idr., 2018). To naj bi omogočilo, da bo vsakemu državljanu v okviru razpoložljivih sredstev zagotovljen kar najhitrejši in najširši dostop do zdravstvenih storitev (Busse idr., 2019, str. 66 in 67). S tem je bila sprejeta jasna in nedvoumna zaveza, da so državljanke in državljani postavljeni v središče zdravstvenega sistema, za katere je najpomembnejša vrednota prav dostop do zdravstvenih storitev. 3.1 Opredelitev procesa napotovanja na sekundarno-sekundarno zdravstveno obravnavo Izhodišče za specialistično zdravstveno obravnavo je medicinski proces zdravljenja na primarni ravni zdravstvenega varstva, kjer je v idealnem smislu najprej zaznana potreba po napotitvi na sekundarno-terciarno raven zdravstvene obravnave, bodisi na specialistični pregled, preiskavo ali poseg, na podlagi napotna diagnoza, ki jo določi izbrani (družinski) zdravnik, glede na stopnjo nujnosti obravnave (Vajd & Cerovečki, 2017). To je proces, prikazan v spodnji sliki (Slika 3), na podlagi katerega so bili zgrajeni sistemi zdravstvenega varstva za vodenje celovite in neprekinjene zdravstvene obravnave pacienta (Hanning, 2005). V procesu obravnave pacienta v sistemu zdravstvenega varstva (Slika 3), je odločitev o nadaljnji obravnavi na sekundarno-terciarni ravni zdravstvenega varstva, odvisno od organizacije zdravstvenega varstva ter zdravstvene potrebe pacienta - od prvega stika do zaključka obravnave oziroma zdravljenja (Hanning, 2005). Stran | 18 • Nujno Določitev stopnje nujnosti Triaža in uvrstitev na obravnave čakalni seznam za pregled/preiskavo/poseg • Nujno • Zelo hitro* Napotni • Zelo hitro* • Hitro zdravnik • Hitro • Redno Zaključek • Redno obravnave Dejanska ČD do izvedbe pregleda/posega/preiskave Pričakovana ČD za prvi pregled/diagnostično preiskavo/poseg Slika 3. Poenostavljen model uvrstitve pacienta na čakalni seznam po stopnjah nujnosti obravnave v Sloveniji Opomba: *stopnja nujnosti obravnave »zelo hitro« v veljavi od 1. 2. 2018 dalje. Vir: prirejano po (Hanning, 2005). 3.2 Opredelitev policy problema: dostop do zdravstvenih storitev 2009-2019 Primer identifikacije policy problema »okrnjen« dostopa do zdravstvenih storitev v Slovenij od septembra 2012, in vse januarja 2020 z vidika naraščajočega števila čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo (Slika 4). Policy problem obravnavamo, kot raziskovalni problem, ki se nanaša na »pravočasen« dostop pacienta do zdravstvene obravnave v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki je povezan z normativno opredelitvijo javne zdravstven politike ter iskanju vzrokov za »okrnjeno« dostopnost do zdravstvenih storitev različnih ravni zdravstvenega varstva, kjer se proces obravnave pacienta prične na ravni primarne ravni zdravstvenega varstva in nadaljuje na sekundarni oziroma terciarni ravni (Slika 3), kjer se vodijo čakalni seznami ter s tem generirajo čakalne vrste, čakajočih nad dopustno čakalno dobo (DČD) zaradi dolgih čakalnih dob od maja 2011 do januarja 2020 (Slika 4). Opredelitev policy problema, ki ga v raziskavi imenujemo »okrnjen dostop do zdravstvenih storitev«, lahko na podlagi teorije analize javnih politik opredelimo, kot družbeni problem — »nezaželeno« stanje v družbi, ki je z vstopom na dnevni red (vlade, parlamenta) postal javni policy problem, ker se zanj prične iskati rešitve (Fink-Hafner, 2007; Novak, 2015). Javni policy problem — »okrnjen dostop do zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni ter terciarni ravni«, v raziskavi definiramo kot nezmožnost posameznika, da problem nepravočasnega Stran | 19 dostopa do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu, razreši sam (Novak, 2015). Primer dostopa do zdravstvenih storitev obravnavamo z vidika napotitev na specialistično obravnavo, kot kriterij za vrednotenje policy problema na primerni ravni zdravstvenega varstva, in z vidika števila čakajočih na čakalnih seznamih na zdravstveno obravnavo, s poudarkom na čakajočih nad dopustno čakalno dobo v slovenskem zdravstvenem sistemu, kot kriterij za vrednotenje policy problema na sekundarno-terciarne ravni zdravstvenega varstva v obdobju 2009-2019. Slika 4. Identifikacija policy problema »okrnjen« dostop do zdravstvenih storitev v Sloveniji 2011-2020 Vir: povzeto po Kuhar idr. (2022). V raziskavi izhajamo iz predpostavke, da so strokovno nedopustno dolge čakalne dobe in naraščajoče število čakajočih v slovenskem nacionalnem zdravstvenem sistemu tudi s stališča vseh etičnih in deontoloških kodeksov v vseh zdravstvenih poklicih, neetične (Kuhar idr., 2018, 2022; Marušič idr., 2017; Simčič idr., 2018) zato morajo odločevalci v zdravstveni politiki sprejeti ustrezne ukrepe (OECD, 2013, 2020; Viberg idr., 2013), ki so praviloma določeni normativno — zakoni, pravilniki strategijami, akcijskimi načrti, sporazumi, dogovori, ki posredno ali neposredno določajo pravico do pravočasne zdravstvene obravnave (OECD/WHO/World Bank Group, 2018). Stran | 20 Ker zagotavljanje »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev pomembno vpliva na kakovost obravnave pacienta so strategije za skrajševanje čakalnih dob postale glavna skrb zdravstvene politike v večini držav EU in OECD (Dixit & Sambasivan, 2018; Kowalska idr., 2015; Willcox idr., 2007), in pogosto razlog za nezadovoljstvo med pacienti, stroko, splošno javnostjo in oblikovalci politik (Cooper idr., 2009), zato tudi pogosto osrednja tema političnih razprav in medijskih objav (Bradfield, 2008). V povezavi z kakovostno in pravočasno zdravstveno obravnavo so že več let raziskovalci ukvarjajo s problemom dolgih čakalnih dob v skoraj vseh zdravstvenih sistemih (Kreindler, 2010; Viberg idr., 2013) proučuje vladne intervencije, med tem ko Naiker in drugi (2018) proučujejo učinke strategij skrajševanja čakalnih dob na obravnavo pacienta. Večina teh študij, vključno s strategij med državami (Willcox idr., 2007), večina avtorjev ugotavlja, da ukrepi, samo s dodatnimi finančnimi sredstvi dostopnosti ne morejo izboljšati. Čeprav so čakalne dobe v teoriji o dostopu do zdravstvenih storitev obravnavajo z vidika »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev, ki jih merimo, bodisi na podlagi dveh kazalnikov – izračunane čakalne dobe – povprečje dejanskih ali pričakovanih čakalnih dob, je za načrtovanje ustreznega obsega potrebnih zdravstvenih storitev vse bolj v ospredju spremljanje števila čakajočih na zdravstvene storitve, in kdaj so ti pacienti dejansko obravnavani, kar nam omogoča spremljanje kazalnikov »dejanskih čakalnih dob« in čakajočih nad dopustno čakalno dobo (Fortney idr., 2011; OECD, 2013). 3.3 Konceptualni okvir za analizo vzrokov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev Konceptualni okvir nastajanja čakalnih dob in čakalnih seznamov v zdravstvu uporabljen v raziskavi (Slika 5) je osnova za razumevanje delovanje zdravstvenega sistema in ukrepov zdravstvene politike, ki posredno ali neposredno vplivajo na spremembo čakalnih dob in čakalnih seznamov (Siciliani & Hurst, 2005). Predstavljen koncept (Slika 1) se uporablja za analizo ukrepov zdravstvene politike med državami članicami OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) — Avstralija, Kanada, Danska, Finska, Irska, Italija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno Kraljestvo (OECD, 2013, 2020; Siciliani & Hurst, 2005), predvsem za ne-nujne, elektivne in operativne posege, pomembno manj za prve specialistične preglede ali diagnostične preiskave (Kuhar, 2023b; Kuhar idr., 2022; OECD, 2013). Prikazan konceptualni je okvir (Slika 5) temelji teoriji ponudbe in povpraševanja po zdravstvenih storitvah, ki ukrepe politike razvršča v tri skupine: (a) ukrepi na strani ponudbe zdravstvenih storitev (npr. povečevanje finančnih sredstev, povečanje zmogljivosti – število Stran | 21 postelj, število zdravnikov, idr.); (b) ukrepi na strani povpraševanja po zdravstvenih storitvah (npr. upravljanje napotitev, uvajanje novih tehnologij, ipd.); (c) ukrepi na strani ponudbe in povpraševanja (OECD, 2013, 2020; Siciliani & Hurst, 2005). Čakalne dobe in število čakajočih pacientov na čakalnih seznamih (Slika 5) sta dva kazalnika, ki se v teoriji in praksi uporabljata za analizo uspešnosti izbrane zdravstvene politike (OECD, 2013, 2020) s katero posamezne države vplivajo na spremembe čakalnih vrst v zdravstvu. Oba kazalnika služita za primerjavo uresničevanja »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev, in pomenita časovno dimenzijo, ki skupaj z ekonomsko, geografsko, informacijsko, etično ter človekovimi pravicami v idealnem smislu prestavljajo temeljne vrednote zdravstvenega varstva prebivalstva na katerih temeljijo dobro organizirani nacionalni zdravstveni sistemi (Hodge, 2006). Za nastanek dolgih čakalnih seznamov, ki so rezultat dolgih čakalnih dob je značilno, da postanejo problem nacionalni zdravstveni politiki, šele takrat ko pacienti vpisani na čakalni seznam do zdravstvene obravnave z napotnico ne morejo priti pravočasno, in čakajo nad maksimalno čakalno dobo (ang. maximum waiting times). poglobljena analiza podatkov Izbira zasebnega izvajalca Zasebni izvajalec vrnitev Nujna zdravstvena obravnava zdravstvenih storitev Ne-nujna zdravstvena Obravnava pri napotitev obravnava obravnava Obravnava pri Izv ajalec v mreži javne zdravniku družinske Čakalni seznam specialistu zdravstvene službe medicine Povpraševanje Ponudba + − − + Vpliv na povpraševanje: Čakalna Vpliv na ponudbo: doba (1) zdravstveno stanje in starostna struktura prebivalstva (1) financiranje zmogljivosti javnih izvajalcev (2) uvajanje novih metod zdravljenja in tehnologij (število postelj, zdravnikov, itd.)* (3) preference pacientov (preference-sensitive (2) zmogljivosti zasebnih izvajalcev conditions) (3) produktivnost (javni in zasebni izvajalci) (4) delež doplačil cene zdravstvenih storitev (4) sistem plačevanja zdravstvenih storitev (5) sistem zdravstvenega zavarovanja (obvezno, oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev – dopolnilno, privatno zdravstveno zavarovanje neposredno (6) cene zdravstvenih storitev v zasebnih izvajalcev Slika 5. Teoretičen konceptualni okvir za analizo vzrokov za okrnjen dostop do zdravstvenih storitev Vir: Povzeto po Kuhar (2022), OECD (2013, 2020), Siciliani in Hurst (2005). Za dolge čakalne dobe je tudi značilno, da se lahko pojavljajo občasno ali pa so prisotne daljše časovno obdobje, za eno ali več zdravstvenih storitev, kot rezultat začasnega ali kontinuiranega preseganja povpraševanja nad ponudbo zdravstvenih storitev iz razlogov, ki vplivajo bodisi na Stran | 22 strani ponudbe ali na strani povpraševanja po zdravstvenih storitvah (Slika 5) (Kuhar idr., 2021; National institute of public health Slovenia, 2021; OECD, 2020). Najbolj pogost razlog za dolge čakalne dobe v zdravstvu se omenjajo zmogljivosti v nacionalnih zdravstvenih sistemih, ki so omejene in ne zmorejo zagotavljati zadostnega obsega zdravstvenih storitev, glede na zdravstvene potrebe prebivalstva, ki jih generira zdravstveni sistem z napotovanjem pacientov iz primarne na sekundarno-terciarno raven zdravstvenega varstva (Goodwin, 2011; Kuhar idr., 2021; Laudicella idr., 2012; Siciliani, 2014, 2019). Stran | 23 II. Faza Analiza in prikaz najprodornejših ukrepov iz zdravstvenih sistemov v EU pri optimizaciji dostopnosti Stran | 24 1 Identifikacija ukrepov zdravstvenih politik za optimizacijo dostopa do zdravstvenih storitev Pregled znanstveno-strokovne in sive literature, kjer smo sledili hermenevtičnemu pristopu (Boell & Cecez-Kecmanovic, 2014; Greenhalgh, 2016; Paez, 2017) pokaže, da so dolge čakalne dobe v zdravstveni politiki izziv zdravstvene politike (OECD, 2013, 2020), ki jih različni zdravstveni sistemi obravnavajo različno, in so med seboj neprimerljivi. Slednje potrjuje ugotavljata McIntyre in Chow (2020) v narativnem pregledu člankov, ko obravnavata koncept čakanja, načine merjenja čakalnih dob ter razpoložljivost podatkov o trendih in njihovo primerljivost med razvitimi nacionalnimi zdravstvenimi sistemi (McIntyre & Chow, 2020) razkriva težave pri zagotavljanju dostopa do zdravstvenih storitev vse daljših čakalnih dob. McIntyre in Chow (2020) ugotavljata, da naraščajoč pritisk na javne zdravstvene sisteme vpliva na podaljšanje čakalnih dob, kar direktno vpliva na paciente. Izpostavljata, da so čakalne dobe najbolj izrazite, vendar neprimerljive med nacionalnimi zdravstvenimi sistemi, vključno z Avstralijo, Kanado, Francijo, Nemčijo, Novo Zelandijo, Norveško, Švedsko, Švico, Združenim Kraljestvom in Združenimi državami Amerike, tako za elektivne posege kot nujne obravnave. Kljub mednarodne neprimerljivosti čakalnih dob, zaradi različnih definicij, McIntyre in Chow (2020) poudarjata, da čakanje na zdravstveno obravnavo predstavlja oviro in vodi do neenakomerne porazdelitve čakalnih dob med posamezniki z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Zato predlagata natančnejše analize ter pozivata k nadaljnjemu, bolj poglobljenemu raziskovanju definicij čakalnih dob in dejavnikov, ki vplivajo nanje, ter odpravljanju "skritih" čakalnih dob, ki nastanejo v procesu zdravljenja pacienta med ravnimi zdravstvene obravnave, s ciljem izboljšanja rezultatov zdravljenja. Politike, ki se ukvarjajo z reševanjem problema dolgih čakalnih dob je toliko kot je interesov, ki jih proizvajajo akterji v zdravstveni politični areni (Kreindler, 2010). Različne prakse v nacionalnih zdravstvenih sistemih kažejo, da so nekatere bolj ali manj učinkovite, ki pa jih ni možno enostavno implementirati iz sistema v sistem (Hanberger, 2001; OECD, 2020). Ne glede na izbiro ukrepov ali strategij za reševanje težav, ki jih povzročajo dolge čakalne dobe v zdravstvu, pa podatki kažejo, da javni diskurz povezan z izzivi na področju čakalnih dob, na dnevni red nacionalnih zdravstvenih politik vstopajo posamično in v različnih intervalih (OECD, 2013, 2020). Stran | 25 Konec 20. stoletja čakalne dobe v zdravstvu vstopijo na dnevni red evropske zdravstvene politike. Sledijo usmeritve, da naj države sprejmejo ustrezno nacionalno politiko za skrajševanje dolgih čakalnih dob, zagotovijo javnost podatkov o uresničevanju te politike, pacientom omogočijo prosto izbiro izvajalca in onemogočijo preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu (Council of Europe, 1997). Sledijo študije primerov (Siciliani & Hurst, 2005), ki ugotavljajo, da dolge čakalne dobe povzročajo splošno nezadovoljstvo, pacientov, širše javnosti ter s tem politike. Avtorja, kot na primer Siciliani in Hurst (2005) ter drugi (OECD, 2013, 2020) v raziskavah vladnih politik na primeru 12 nacionalnih zdravstvenih sistemov, držav članic OECD (Siciliani & Hurst, 2005, OECD, 2013, 2020) ukrepe za skrajševanje čakalnih dob klasificirajo v tri skupine ukrepov, ki vplivajo na ponudbo zdravstvenih storitev, povpraševanje po zdravstvenih storitvah ali oboje hkrati (Siciliani & Hurst, 2005). Primerjalne študije, ki se nanašajo na primerjavo čakalnih dob med nacionalnimi zdravstvenimi sistemi se v večini primerov nanašajo na za elektivne posege – operacije kolka, kolena ter sive mrene katarakte (Siciliani & Hurst, 2005, OECD, 2013, 2020). Čakalne dobe so se v znanstveno-strokovni literaturi opredeljujejo različno. Kot kazalnik kakovosti, s katerim v bolnišnicah spremljajo, ali je bila zdravstvena storitev pacientu zagotovljena pravočasno (Beaussier idr., 2020; Donabedian, 1988) Da je zagotavljanje optimalne dostopnosti do zdravstvene obravnave problem, ugotavlja tudi Andersen (2001), ko dostopnost pojmuje kot izvajanje zdravstvenih storitev z vsem, kar ovira ali dopušča njeno izvajanje ter dodaja, da mora v procesu oblikovanja zdravstvene politike upoštevan koncept merjenja dostopnosti s stališča pacienta (Andersen & Davidson, 2001, str. 3). Dolge čakalne dobe so, po mnenju Bradfield (2008), pogosto zlorabljena vsebina s strani politike, pacientov, izvajalcev ali odločevalcev politike, ker so interpretirane brez analiz v kombinaciji s kazalniki kakovosti (Anell, 2005; Bradfield, 2008, str. 589–592), ki vzroke zanje lahko pojasnijo (Dubas-Jakóbczyk idr., 2020; Klasa idr., 2018; Toth, 2010). Če se v splošnem večina akterjev v zdravstveni politični areni strinja, da so čakalne dobe policy problem, pa ima vsaka interesna skupina svojo interpretacijo problema ter rešitev zanje. Raziskave, ki se nanašajo na analizo posledic čakanja na zdravstveno obravnavo z vidika klinične prakse kažejo, da ima čakanje nad strokovno dopustno mejo na pregled, terapijo ali poseg, lahko posledice – spremembo ne-nujnih v nujna stanja, kar lahko resno škoduje zdravju posameznika, zmanjša kakovost življenja ali celo povzroči smrt (Canadian Medical Protective Association, 2007; Globerman, 2013; Paterson idr., 2006). Z vidika financiranja pa različni avtorji opozarjajo, da dolge čakalne dobe povzročajo dodatne nepotrebne stroške, saj imajo lete Stran | 26 multiplikativen učinek, kar pomeni, da generirajo dodatne preglede, preiskave, posege zardi predolgega čakanja, ki jih ne bi bilo potrebno izvesti, če bi pacient prišel pravočasno do ustrezne zdravstvene obravnave, kar pa z vidika družbe povečuje »nepotrebne« finančne obremenitve zdravstvenega sistema (Hanning, 2005; The Centre for Spatial Economics, 2006). 2 Strateško načrtovanje zdravstvenih storitev Strateško kupovanje zdravstvenih storitev oziroma načrtovanje potrebnih zdravstvenih storitev (ang. strategic purchasing) je temeljna funkcija financiranja, ki se nanaša na razporejanja sredstev izvajalcem (javnim in zasebnim) zdravstvenih storitev v zdravstvenem sistemu. Koncept strateškega načrtovanja potrebnih zdravstvenih storitev se nanaša na zagotavljanje univerzalne pokritosti in pravočasen dostop do zdravstvenih storitev (World Health Organization, 2019). Je koncept, ki omogoča da postane nakupovanje zdravstvenih storitev bolj strateško – aktivno, glede na zdravstvene potrebe prebivalstva (Mathauer idr., 2019). Tabela 3. Glavne aktivnosti za vzpostavitev sistema strateškega nakupovanja zdravstvenih storitev • analiza politike in strategije za oblikovanje pravnih okvirov, ki omogočijo strateško Določitev nakupovanje zdravstvenih storitev; dnevnega reda • določitev dinamike in zaporedja uvajanja sprememb; (smer razvoja) • zagotovilo, da je vzpostavljen pregleden, integriran ali interoperabilen ter delujoč sistem za upravljanje informacij; • usklajevanje med deležniki, vključno s civilno družbo in predstavniki prebivalstva; • posvetovanje in zagotavljanje sodelovanja prebivalstva in civilne družbe k usmeritvam strateškega nakupovanja zdravstvenih storitev; Koordinacija in • opredelitev vodenja ter učinkovitega odločanja o strateškem nakupovanju med izvajalci in koordinacije akterji upravljanja ter vodenja zdravstvenega sistema; • uskladitev z drugimi funkcijami financiranja zdravstva ter drugimi vidiki zdravstvenega sistema (npr. zagotavljanje storitev, regulacija izvajalcev, akreditacija, določanje cen zdravil, ocena zdravstvene tehnologije); • formalizacija izvajanja strateškega nakupovanja zdravstvenih storitev; • uskladitev ali poenotenje sistemov za upravljanje informacij (npr. kartoteke bolnikov, zbirke podatkov) za izboljšanje analize izvajanja politike; Zakonske določbe • uskladitev zasnove mehanizmov – modelov plačevanja zdravstvenih storitev, vključno z mehanizmi delitve stroškov med različnimi izvajalci; in navodila • uskladitev (»oblikovanje«) pravil upravljanja javnih financ za zagotavljanje izvajanja (uzakonitev) strateškega nakupovanja, vključno z odgovori na vprašanja o avtonomiji javnega sektorja; • opredelitev vloge in trga prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ) vključno z mehanizmi za nadzor cen; • ustanovitev funkcionalne regulativne agencije za nadzor izvajanja strateškega načrtovanja. Vir: povzeto po WHO (2019). Kupovanje zdravstvenih storitev se šteje strateško (dolgoročno), če je »dogovorjen« obseg zdravstvenih storitev vsaj delno, če ne v celoti, povezan s informacijami o uspešnosti izvajalca zdravstvenih storitev ter informacijami o zdravstvenih potrebah prebivalstva. Odločevalcem zdravstvene politike te informacije služijo za uresničevanje dolgoročnega cilja – povečanje učinkovitosti in uspešnosti, ki rezultira v pravičnejši porazdelitvi virov in obvladovanju Stran | 27 izdatkov zdravstvenimi potrebami prebivalstva (Mathauer idr., 2019). Z drugimi besedami, strateško nakupovanje je proces aktivnosti (Tabela 3), katerega namen je maksimirati cilje zdravstvenega sistema z aktivnim, na dokazih temelječih postopkih, ki opredeljujejo in dokazujejo: Katere zdravstvene storitve potrebujejo državljanke in državljani? Komu in kako je zdravstvene storitve potrebno plačati? Po kakšni ceni je te storitve potrebno plačati? Gre za jasno in nedvoumno opredelitev , kaj kupiti, od koga kupiti in kako kupiti s ciljem motiviranja izvajalcev, da zagotavljajo visoko kakovostne zdravstveno obravnavo in so pri izvajanju zdravstvenih storitev učinkoviti (Feldhaus & Mathauer, 2018; Mathauer idr., 2019; Thomas idr., 2020). 3 Glavne značilnosti politik za skrajševanje čakalnih dob v državah članicah OECD Na podlagi pregled strokovno-znanstvene in sive literature izhaja, da se države članice OECD v praksi uporabljajo različne ukrepe pri izvajanju javne politike pri čemer uporabljajo različna izhodišča (Tabela 4) — kriterije in kazalnike za merjenje uspešnosti izvajanja javnih politik skrajševanja čakalnih dob ali/in čakalnih vrst na podlagi prioritet, ki se osredotočajo na specifično vrsto ali skupino zdravstvenih storitev, bodisi zgolj ali smo na spremljanje dostopa do specialističnih pregledov (npr. dostop do prvega specialističnega pregleda pri okulistu) in/ali dostopa do elektivnih posegov (npr. operacija sive mrene – katarakte), glede na dopustno čakalno dobo, ki jih na kratko povzemamo v nadaljevanju (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). Tabela 4. Primeri ukrepov politike skrajševanja čakalnih dob za elektivne posege - tipologija OECD Kombinacije ukrepov - strategij politik za Vpliv na skrajšanje čakalnih dob v Države skrajševanje čakalnih do b praksi Uporaba maksimalne čakalne dobe kot cilj Politika je uspešna pri zagotavljanju regulatorja ali plačnika zdravstvenih storitev pri krajših čakalnih dob v kombinaciji z 1 Finska, Anglija izvajalcih (ang. targeted maximum waiting ukrepi na strani ponudbe in times) povpraševanja Uporaba maksimalne čakalne dobe kot Politika omogoča večjo izbiro 2 zagotovilo oziroma garancija ( ang. maximum Danska, Portugalska izvajalcev pacientu, ne pa tudi nujno waiting times guarantee) zagotavljanje krajših čakalnih dob Nizozemska, Irska, Avstralija, Kanada, Politika je draga in dolgoročno Uporaba ukrepov na strani ponudbe zdravstvenih 3 Madžarska, Estonija, neuspešna pri zagotavljanju krajših storitev za doseganje maksimalne čakalne dobe Poljska, Slovenija in čakalnih dob Kostarika Uporaba ukrepov na strani povpraševanja po Nova Zelandija in Politika prispeva k skrajšanju dolgih 4 zdravstvenih storitvah z razvrščanjem pacientov Norveška (tudi čakalnih dob ali zmanjšanju bremena na čakalne sezname po prioritetah Avstralija) čakanja pacientov Politika prispeva k zmanjševanju Nova Zelandija, števila čakajočih na čakalnih Koordinacija med primarno in sekundarno ravnjo Kanada in Italija seznamih predvsem v času 5 – upravljanje napotitev na specialistične preglede (tudi Slovenija, omejevanja dostopa med epidemijo Poljska, Kostarika) ter izboljša komunikacijo s pomočjo telemedicine. Vir: povzeto po Kuhar idr. (2022) in OECD (2020). Stran | 28 • Politika dopustne (ciljne) čakalne dobe: Dopustna čakalna doba za specialistične preglede ali/in elektivne posege je določena s strani regulatorja ali plačnika in opredeljena kot cilj politike za skrajševanje čakalnih dob, bodisi na ravni izvajalca, regije ali sistema. Tovrstna politika je ocenjena kot zelo uspešna pri skrajševanju »zelo« dolgih čakalnih dob, za katero je značilen močno reguliran nadzor doseganja dopustne čakalne dobe na ravni posameznega izvajalca ali regije (občine) z vnaprej določenimi in poznanimi sankcijami v primeru, da dopustna čakalna doba ni dosežena čakalna doba ni dosežena (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). • Politika dopustne (garantirane) čakalne dobe: Dopustna čakalna dobe v nacionalnem zdravstvenem sistemu pomeni zagotovilo (jamstvo oziroma garancija) pacientu, da bo zdravstvena storitev opravljena. Ukrepi politike skrajševanje čakalnih dob pacientu omogočajo prosto izbiro izvajalca v zasebnem ali javnem sektorju, v ali izven nacionalnega zdravstvenega sistema, pri katerem bo prišel hitreje do obravnave oziroma bo zdravstvena storitev opravljena v času pod dopustno čakalno dobo, ki pa je z vidika uspešnosti skrajševanja čakalnih dob bolj ali manj uspešna (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). • Politika povečevanja ponudbe zdravstvenih storitev in ne-preseganje dopustnih čakalnih dob: Ukrepi tovrstne politike skušajo obravnave znotraj dopustne čakalne dobe doseči s povečanjem obsega zdravstvenih storitev, z dodatnim financiranjem točno določenih zdravstvenih storitev na podlagi prioritet, zaposlovanjem zdravstvenega osebja, večanjem planiranega obsega zdravstvenih storitev, daljšim delovnim časom, večjo učinkovitostjo in organizacijo dela. Za tovrstne ukrepe politik je značilno, da so drage, njihov pozitiven učinek na skrajšanje dolgih čakalnih dob, pa je možen le, če povečanje ponudbe zdravstvenih storitev odtehta povečanje povpraševanja in če se zdravstveni sistem na večji obseg zdravstvenih storitev ne odziva s hkratnim povečanjem napotitev, ki napihuje povpraševanje, kot obliko povpraševanja, ki ga povzroča ponudba (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). • Politika povpraševanja po zdravstvenih storitvah in prednostni kriteriji za razvrščanje pacientov na čakalni seznam: Ukrepi politik temeljijo na prednostnem razvrščanju pacientov na čakalni seznam, kar vpliva na število čakajočih na čakalnih seznamih, ki določa povpraševanje po zdravstvenih storitvah z namenom izboljšanja dostopa do operativnih posegov, ki pa se v praksi izvajajo različno. Najbolj uveljavljeni sta Stran | 29 dve različici ukrepov tovrstnih politik: z razvrščanjem pacientov na čakalne sezname na podlagi strokovne ocene zdravstvenega stanja pacienta – vpis pacienta na čakalni seznam v primeru, da so pričakovane koristi izvedbe operativnega posega velike oziroma le te niso majhne oziroma skoraj nične; z razvrščanjem pacienta na čakalni seznam na podlagi strokovne ocene zdravstvenega stanja, pri čemer se prednostno zagotavlja zdravstvena obravnava pacientom z resnimi zdravstvenimi stanji ter potrebami (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). • Politika povpraševanja po zdravstvenih storitvah in izboljševanja koordinacije med izvajalci zdravstvenih dejavnosti: Ukrepi tovrstnih politik na strani povpraševanja po zdravstvenih storitvah temeljijo na izboljšanju koordinacije med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo so v porastu. Vse več držav poudarja pomen in potrebo po boljšem usklajevanju med različnimi ravnimi obravnave pacienta z namenom izboljšanja pravočasnosti obravnave. Digitalna posvetovanja so poleg konvencionalnih oblik posvetovanj, bodisi s pacientom, bodisi izvajalci različnih ravni, pomembno prispevala tudi med epidemijo Covid-19, ko so veljale omejitve stikov in so države uporabljale telekomunikacijske povezave (Kuhar idr., 2022; OECD, 2020). Stran | 30 III. Faza Pregled ukrepov, ki so vplivali na okrnjeno dostopnost do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu 2009-2019 Stran | 31 1 Proces določanja in izvajanja javne zdravstvene politike in »pravočasen« dostop do zdravstvene obravnave Ena od prednostnih nalog javne zdravstvene politike v Sloveniji je dostopnost do zdravstvene obravnave, opredeljena kot univerzalna pravica, ki temelji na načelu solidarnosti, na obveznem zdravstvenem zavarovanju ter geografski dimenziji dostopa do zdravstvenih storitev, ki jo zagotavljajo izvajalci v mreži javen zdravstvene dejavnosti (OECD, 2019). Zdravstvene storitve izvajajo javni in zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva (Albreht, Polin, Pribaković Brinovec, idr., 2021). Izvajalci se financirajo iz programa obveznega zavarovanja na podlagi pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in prispevkov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (Albreht idr., 2022; Prevolnik Rupel & Marušič, 2021). V proučevanem obdobju je dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji vzbujala pozornost v različnih razpravah in procesih odločanja, tako na javni kot vladni ravni (Polin idr., 2021). Problem dostopnosti do zdravstvenih storitev in posledično dolgih čakalnih dob je bil po sprejemu zakonodaje v letu 2008 ( Zakon o pacientovih pravicah, 2008), drugič postavljen na uradni dnevni red zdravstvene politike, kar je rezultiralo v spremembo in dopolnitve Zakona o pacientovih pravicah v letu 2017 ( Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah, 2017), ki se je pričel uporabljati s 21. januarjem 2018. Poleg tega se je v letu 2017 pričel izvajati projekt e-Zdravje (Rant & Rant, 2018), ki je prispeval k informatizaciji procesov povezanih s dostopom do zdravstvenih storitev – čakalnimi seznami (eNaročanje) in napotovanjem na zdravstveno obravnavo (eNapotnice) (Albreht, Polin, Brinovec, idr., 2021; Rant & Rant, 2018). 2 Proces izvajanja ukrepov zdravstvene politike na področju čakalnih dob in čakalnih vrst v slovenskem zdravstvenem sistemu V Sloveniji je proces vodenja politike na področju čakalnih dob in čakalnih seznamov, reguliran s strani Ministrstva za zdravje, na podlagi Zakona o pacientovih pravicah ( Zakon o pacientovih pravicah, 2008). Delovanje centralnega informacijskega sistema za spremljanje čakalnih dob in čakalnih seznamov (eNaročanje) na nacionalni ravni v okviru zbirk podatkov s področja zdravstva ( Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, 2000) v okviru nalog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Slika 6). Stran | 32 Zakon o pacientovih Zakon o zdravstvenem pravicah Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih varstvu in zdravstvenem seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah zavarovanju Dopustne čakalne odlo anje in vodenje dobe Ministrstvo za zdravstven politike Stopnje nujnosti Dr avni zbor je zdravje Splo ni dogovor n obravnave Republike Slovenije a (Uredba* 2022) or (dolo anje op je zmogljivosti na zdravstvenega o je ld sistema) n a o Obravnava prito b pacientov Zastopnik pacientovih ila or o pravic or p opir Vlada Republike p Slovenije Zdravstveni svet Odločanje o je stopnji nujnosti n Izvajalci ZS v mre i a obravnave Raz irjeni strokovni kolegiji javne zdravstvene ol d S slu be (vodenje o Čd akalnih seznamov) je a na nr vo zo el d d a o N s Nakupovanje zdravstvenih Zdravstveni Zbiranje podatkov storitev neodvisno od Zakon o zbirkah in pektorat (eNaro anje) podatkov ČD/ČS po podatkov s področja izvajalcih ali sodelovanja zdravstva NIJZ poro anje Nacionalni in titut za javno poro anje Zavod za zdravstveno zavarovanje zdravje (NIJZ) Slovenije (ZZZS) Legenda: Upravljanje zbirk podatkov o akalnih Upravljanje zbirk podatkov o izvedbi (realizaciji) neformalno dobah in akajo ih pacientih na pogodbeno dolo enega obsega zdravstvenih formalno akalnih seznamih storitev – na letni ravni Slika 6. Proces politike zdravstvene politike na področju čakalnih dob in čakalnih vrst v Slovenija Opombe: ČD – čakalna doba; ČS – čakalni seznam; ZS – zdravstvena storitev; *po letu 2022 vsakoletne Splošne dogovore, nadomešča Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za pogodbeno leto, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije v skladu s 63. členom ZZVZZ. Vir: povzeto po Kuhar idr. (2022). Proces vodenja politike na področju skrajševanja čakalnih dob prikazan v shemi (Slika 6), prikazuje procesa, v katerem je Ministrstvo za zdravje ukrepe politike skrajševanja čakalnih dob dogovarjalo v okviru vsakoletnega Splošnega dogovora na podlagi partnerskih pogajanj, skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ( Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - UPB, 2006), ki so kot izhaja iz procesa ter rezultatov dogovorjenih širitev ter programov za skrajševanje čakalnih dob komplicirana in dolgotrajna (Tabela 5). Stran | 33 Tabela 5. Proces dogovarjanja – sporna vprašanja in odločitev Vlade RS (2009-2019) Arbitraža Arbitraža (dosežen Vlada Vlada Vlada Splošni Začetek Zaključek (umik (obravnava (sprejem (zavrnjena Sprejem na dogovor za dogovor usklajevanj usklajevanja št. spornih spornih na sporna spornih sporna vladi vprašanj) vprašanja) vprašanj) vprašanja) vprašanj) 2009 oktobra 2008 20. 1. 2009 13 50 71 N/A N/A 19. 2. 2009 2010 avgusta 2009 4. 11. 2009 21 18 124 N/A N/A 25. 3. 2010 2011 oktober 2010 29.11.2010 N/A N/A N/A N/A N/A 9. 12. 2010 2012 septembra 2011 8. 11. 2011 4 4 188 N/A N/A 29. 12. 2011 2013 septembra 2012 26. 11. 2012 24 10 216 N/A N/A 24. 1. 2013 2014 septembra 2013 26. 11. 2013 24 13 207 N/A N/A 23. 1. 2014 2015 oktobra 2014 1. 12. 2014 19 9 211 35 176 24. 6. 2015 2016 september 2015 1. 12. 2015 21 7 172 26 146 19. 5. 2016 2017 septembra 2016 20. 12. 2016 12 9 182 N/A N/A 21. 6. 2017 2018 septembra 2017 21. 12. 2017 29 5 207 N/A N/A 31. 1. 2018 2019 septembra 2018 12. 12. 2018 42 2 217 N/A N/A 21. 2. 2019 Opomba: podatki so pozveti iz poslovnih oziroma letnih poročil za obdobje 2009-2019 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010, 2011, 2020, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019). Vir: povzeto iz Letnih oziroma Poslovnih poročil ZZZS (2010-2019). Do leta 2022 je veljalo, da če v procesu pogajanj predlogi partnerjev niso uskladili se proces dogovarjanja nadaljuje na arbitraži, in če le ti tudi na arbitraži niso dogovorjeni, Ministrstvo za zdravje posreduje vsa nerešena vprašanja o katerih na koncu procesa odloči Vlada. Ko je dogovor sprejet Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ( Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - UPB, 2006) preko pogodb z izvajalci financira izvajanje zdravstvenih storitev (po letu 2022 vsakoletne Splošne dogovore, nadomešča Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za pogodbeno leto, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije v skladu s 63. členom ZZVZZ). 3 Analiza procesa dogovarjanja in vzroki za »okrnjen« dostop do zdravstvenih storitev v obdobju 2009-2019 Z vidika tipologije politik skrajševanja čakalnih dob (OECD, 2013, 2020; Siciliani & Hurst, 2005) se v Sloveniji od leta 2011 dalje izvajajo ukrepi, ki temeljijo na povečevanju dodatnega obsega zdravstvenih storitev in finančnih sredstev — dodatnih enkratnih in/ali prospektivnih programih za zdravstvene storitve, ki se financirajo po modelu skupin primerljivih primerov, predvsem za izvajanje dodatnega obsega elektivnih posegov selektivno, glede na zmogljivosti izvajalcev v zdravstvenem sistemu (Kuhar idr., 2022). V obdobju 2009-2019 je bilo za zdravstveno varnost zavarovanih oseb ključnega pomena ustrezna dostopnost do storitev in primerna raven kakovosti zdravstvene oskrbe, ki sta povezana s preglednim in učinkovitim Stran | 34 razporejanjem sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter enakomerna preskrbljenost prebivalstva z zdravniki in drugimi zdravstvenimi zmogljivostmi (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010). Posebna pozornost ZZZS je bila namenjena enakomerni dostopnosti programov zdravstvenih storitev, predvsem na primarni ravni. Z namenom boljše dostopnosti do določenih programov in obvladovanje čakalnih dob se je ZZZS v Strateškem razvojnem programu zavzel za naslednje strategije: (1) uvajanje finančnih vzpodbud; (2) širitev oziroma povečevanje izbranih programov; (3) uveljavljanje določenih prioritetnih programov (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010, str. 38). Glede na način vodenja in usklajevanja dogovarjanja iz poročil ZZZS 2009-2019 izhaja, da se v slovenskem zdravstvenem sistemu po podatkih ZZZS (2010, 2020) se s čakalnimi dobami na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v obdobju 2009-2019 nismo srečevali, z izjemo v zobozdravstvu in čakalnih dobah za katere so se spremljale čakalne dobe za izbrane vrste zdravstvenih storitev, katerih primerjave na letni ravni je objavljal ZZZS v letnih poročilih za proučevano obdobje objavljal v letih poročilih v obdobju od 2009-2019 na podlagi podatkov NIJZ ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010, 2011, 2020, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019). Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2009 izhaja, da so se priprave za sprejem Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2009 (v nadaljevanju: Dogovor 2009) začele oktobra 2008 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010). Na 5. usklajevalnih sejah, se partnerji do sredine decembra 2008, zato je o njih odločala arbitraža. Na arbitraži so dne 20. 1. 2009 so se partnerji dogovorili o 13. spornih vprašanjih, 50 vprašanj so umaknili, o preostalih 71. vprašanj, pa je odločila Vlada RS. Vlada je 19. 2. 2009 o spornih vprašanjih sprejela sklep. V letu 2009 sta bila sprejeta še Aneks št. 1 in 2 k Dogovoru 2009 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010). Večina programov zdravstvenih storitev v letu 2009 je ostala enaka kot v letu 2008. Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen zdravstvenih storitev so leto 2009 zaznamovali varčevalni ukrepi, ki sta jih sprejela Upravni odbor in Skupščina ZZZS, in so jih predstavniki ZZZS uveljavljali v procesu partnerskega dogovarjanja, ki so se nanašali na 5 % znižanje vseh cen zdravstvenih storitev, ki pa ni bil v celoti uveljavljen. Vlada RS, ki odločila o spornih vprašanjih je potrdila le 2,5 % znižanje cen, znižanje vrednosti stroškov dela v cenah zdravstvenih storitev za 4 % , znižanje za 20 % amortizacije ter znižanje sredstev za terciarno dejavnosti ter drugi ukrepi, ki so omogočili poslovanje ZZZS v letu 2009 v okviru načrtovanih odhodkov. Stran | 35 Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2010 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2010 (Dogovor 2010) začel avgusta 2009. Partnerji so se na arbitraži (na dveh narokih, in sicer 2. 11. 2009 in 4. 11. 2009) uspeli dogovoriti o 21 spornih vprašanjih, 18 vprašanj so partnerji umaknili, o preostalih 124 vprašanjih pa je 25. 3. 2010 odločila Vlada RS. V letu 2010 sta bila sprejeta še Aneks št. 1 in 2 k Dogovoru 2010 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2011). Obseg večine programov zdravstvenih storitev je v letu 2010 ostal enak kot v letu 2009. Pomembnejše usmeritve glede spremembe obsega programa so bile dogovorjene za področje akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki naj bi se znižala za 2 %, in sicer v delu, ki se ne uvršča v t.i. prospektivnih program. V okviru istih sredstev pa naj bi se povečali programi specialistično ambulantne dejavnosti (SAD) z dolgimi čakalnimi dobami. V letu 2010 naj bi se tudi v celoti odpravila precenjenost oziroma podcenjenost izvajalcev pri vrednotenju programa ABO. Na podlagi sklepov arbitraže za sklenitev pogodbe med ZZZS in posameznim izvajalcem se je omenjeno prestrukturiranje sredstev izvedlo le deloma oziroma se ni izvedlo, saj imata od 26 izvajalcev 2 izvajalca še vedno podcenjeni program, 4 izvajalci pa precenjeni program ABO (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2011). 2011 Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2011 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2011 (Dogovor 2011) začel oktobra 2010. Ministrstvo za zdravje (MZ) je na prvi seji partnerjem predlagalo, da bi besedilo dogovora ostalo enako kot v letu 2010, ter da bi pogodbe sklenjene med ZZZS in izvajalci v letu 2010 veljale tudi v letu 2011 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2012). S predlogom MZ so se strinjali vsi partnerji, razen Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, zato je o predlogu 29. 11. 2010 odločala arbitraža, ki pa ni bil sprejet, zato je o njem 9. 12. 2010 odločala Vlada in sprejela odločitev, da besedilo Dogovora 2011 ostane enako besedilu Dogovora 2010 ter da ZZZS z izvajalci, s katerimi že ima sklenjeno pogodbo, za leto 2011 ne sklepa novih pogodb. V letu 2011 so bili sprejeti še Aneks št. 1, 2 in 3 k Dogovoru 2011 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2012). ZZZS je zaradi težke finančne situacije v pogajanjih vztrajal predvsem na sprejemu varčevalnih ukrepov, ki bi zagotovili uravnoteženo poslovanje ZZZS brez zadolževanja, ki pa so bili sprejeti šele v okviru Aneksa št. 3. Za leto 2011 so se znižala vračunana sredstva za vrednotenje dežurstva, delež administrativno tehničnega kadra ter sredstev za terciar. Znižale so se cene primera v specialistično bolnišnični dejavnosti psihiatrije, preiskav PET CT in dializ (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2012). Za draga bolnišnična zdravila je bil sprejet sklep, da se le-ta plačujejo kot ločeno zaračunljiv material. Skupni učinek uveljavljenih ukrepov se je Stran | 36 odrazil v znižanju odhodkov ZZZS v letu 2011 za 12,5 mio EUR (in ocena za leto 2012 znižanje odhodkov za 11,1 mio EUR). Vlada je odločila, da se dodatni prihranki v letu 2012 v višini 10,2 mio EUR porabijo za širitve oziroma boljše vrednotenje programov v letu 2012, in sicer za zagotovitev dodatnih sredstev za referenčne ambulante, za širitev programov specialistično ambulantne dejavnosti, programa skupnostne psihiatrije, nadaljnje uvajanje referenčnih ambulant, uvajanje ruralnih ambulant ter uvajanje novih zdravstvenih tehnologij. Vlada RS je takšno odločitev sprejela kljub temu, da je ZZZS opozarjal, da varčevalni ukrepi v višini 12,5 mio EUR za leto 2011 ne bodo zadoščali in da projekcije za leto 2012 ne kažejo na boljše pogoje finančnega poslovanja ZZZS v letu 2012 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2012). Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2012 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2012 (Dogovor 2012) začela septembra 2011. Partnerji so se na arbitraži 8. 11. 2011 uspeli dogovoriti o 4 spornih vprašanjih, 4 vprašanja so bila umaknjena, o preostalih 188 vprašanjih pa je 29. 12. 2011 odločala Vlada RS V letu 2011 je bil sprejet še Aneks št. 1k Dogovoru 2012 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2013). Zaradi poglabljanja vsesplošne krize je ZZZS predlagal uveljavitev dodatnih varčevalnih ukrepov, kljub dejstvu, da so bili z Aneksom št. 3 k Dogovoru 2011, ki je bil sprejet ob koncu leta 2011, ki je zagotovil dodatna finančna sredstva v višini 11,1 mio EUR za dodatne programe, že sprejeti nekateri varčevalni ukrepi. Projekcije ZZZS po sprejemu aneksa so za leto 2012 kazale, da ZZZS brez dodatnih varčevalnih ukrepov ne bo mogel poslovati z izravnanimi prihodki in odhodki, ki pa niso bili sprejeti (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2013). Na sekundarni ravni je bil na novo uveden program forenzične psihiatrije, med tem ko so se znižala sredstva za program zdravstvenih storitev za obsojence in pripornike na primarni ravni. V zvezi z metadonsko terapijo je bila sprejeta določba, da solucijo metadona zmešanega s sokom lahko pripravljajo le lekarne, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pa morajo ZZZS poročati o porabi metadona in številu zdravljenih vzdrževancev. Pri kalkulacijah za posege oziroma operacije, ki se lahko izvajajo v specialistično ambulantni dejavnosti (npr. operacije kile, operacije karpalnega kanala, medikamentozni splav, amniocinteza itd.) je bila dodana določba, da je hospitalna obravnava možna le, če izvajalec ZZZS predloži indikacije za obravnavo v ABO (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2013) . ZZZS po novem lahko sklene 5-letne pogodbe tudi z ZZV. Izvajalci morajo vsak delovni dan v okviru ordinacijskega časa vsaj štiri ure zagotavljati zavarovanim osebam naročanje na pregled, poseg oziroma drugo zdravstveno storitev. Lekarne pa morajo poleg doslej posredovanih podatkov z receptnih obrazcev ZZZS posredovati tudi številko recepta, natisnjenega s črtno kodo. Ker predlagani Stran | 37 varčevalni ukrepi niso bili spre jeti je ZZZS v okviru pogajanj za Aneks št. 1 k Dogovoru 2012 v začetku meseca aprila 2012 partnerjem ponovno predlagal sprejem varčevalnih ukrepov. Tudi takrat predlagani varčevalni ukrepi ZZZS v pogajanjih niso bili sprejeti, zato je o njih odločala Vlada RS, ki je odločila, da se cene zdravstvenih storitev od 1. 5. 2012 znižajo za 3 % (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2013). Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2013 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2013 (Dogovor 2013) začela septembra 2012. Partnerji so se na arbitraži 26. 11. 2012 uspeli dogovoriti o 24 spornih vprašanjih, 10 vprašanj je bilo umaknjenih, o preostalih 216 vprašanjih pa je 24. 1. 2013 odločila Vlada RS. V letu 2013 sta bila sprejeta Aneks št. 1 in 2 k Dogovoru 2013 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2014). ZZZS je zaradi gospodarske krize partnerjem predlagal uveljavitev dodatnih varčevalnih ukrepov, glede na projekcije, ki so kazale, da ZZZS ne bo model poslovati z izravnanimi prihodki in odhodki. Na podlagi sklepa Vlade RS so se v letu 2013 uveljavili dodatni varčevalni ukrepi. Cene zdravstvenih storitev so se od 1. 1. 2013 znižale za dodatne 3 %, vračunana amortizacija se je znižala za 20 %, delež vračunanega administrativno tehničnega kadra se je znižal za 1,5 odstotne točke, cene v bolnišnični dejavnosti psihiatrije pa so se poenotile in znižale za 7,5 %. Učinek sprejetih varčevalnih ukrepov je ZZZS na letni ravni ocenil na okoli 66,6 mio EUR. Zaradi sodbe Višjega delovne- ga in socialnega sodišča, ki je presodilo, da javnim uslužbencem za leto 2012 pripada razlika za regres do višine 692 evrov skupaj z zamudnimi obrestmi, pa se je učinek že sprejetih varčevalnih ukrepov znižal za okoli 12,9 mio EUR (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2014). Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2014 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2014 (Dogovor 2014) začel septembra 2013 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2015). O nerešenih vprašanjih je dne 26. 11. 2013 odločala arbitraža, kjer so partnerji uspeli dogovoriti o 24 spornih vprašanjih, 13 vprašanj je bilo umaknjenih, o preostalih 207 vprašanjih pa je 23. 1. 2014 odločala Vlada Republike Slovenije. V letu 2014 sta bila sprejeta Aneks št. 1 in 2 k Dogovoru 2014. Za zagotavljanje uravnoteženega poslovanja ZZZS je bila s sklepom Vlade RS sprejeta določba, da se revalorizacija materialnih stroškov in drugih vračunanih elementov v kalkulaciji cene zdravstvenih storitev, v letu 2014 ne izvaja. Poleg tega so se cene radioterapevtskih storitev znižale od 2 % do 8 %, cene neakutne bolnišnične obravnave pa povečale za 2,5 % (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2015). Obseg večine programov zdravstvenih storitev je v letu 2014 ostal na ravni leta 2013. Ob tem so bila v Dogovoru, predvsem pa v Aneksih št. 1 in 2 zagotovljena tudi dodatna sredstva za skrajševanje Stran | 38 čakalnih dob, za uvajanje novih terapij ter za boljše vrednotenje obstoječih programov v skupni višini 52,3 mio EUR na letni ravni v deležu za OZZ. Večina dodatnih sredstev je bila namenjena bolnišnični dejavnosti, in sicer predvsem za povišanje povprečne planirane uteži na primer nekaterih izvajalcev ABO, za plačilo kirurškega zdravljenja raka po realizirani uteži, za bolj še vrednotenje kirurških in perkutanih posegov na srcu, srčnih zaklopkah in arterijah, za plačilo do 10 % preseganja dogovorjenega programa nekaterih prospektivnih programov (npr. endoproteze kolka in kolena, koronografije, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, kile itd.), za zdravljenje možganske kapi, za psihiatrično bolnišnično zdravljenje ter za povečanje programa forenzične psihiatrije in robotsko asistirane radikalne prostatektomije. V specialistični zunaj-bolnišnični zdravstveni dejavnosti so bila dodatna sredstva namenjena predvsem skrajševanju čakalnih dob. Znaten del sredstev je bil v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti namenjen nadaljnji širitvi referenčnih ambulant, boljšemu vrednotenju splošnih ambulant, dodatku za okrepljene ambulante, za patronažno službo in nego na domu ter za širitev nekaterih programov (npr. otroški in šolski dispanzer, fizioterapija, dispanzer za ženske, zobozdravstvo) (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2015). Iz Letnega poročila ZZZS za leto izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2015 (Dogovor 2015) začelo septembra 2014. O nerešenih vprašanjih je 1. 12. 2014 odločala arbitraža, kjer so se partnerji uspeli dogovoriti o 19. spornih vprašanjih, 9 vprašanj je bilo umaknjenih, o preostalih 211 vprašanjih pa je 24. 6. 2015 odločala Vlada RS, ki je sprejela 35 predlogov, 176 pa je zavrnila. V letu 2015 je bil sprejet še Aneks št. 1 k Dogovoru 2015 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2016). Obseg programov zdravstvenih storitev je v letu 2015 ostala na enaki ravni kot leta 2014. Ob tem so bila z aneksom k Dogovoru 2015 zagotovljena dodatna sredstva za boljše vrednotenje programov, za skrajševanje čakalnih dob ter za uvajanje novih terapij v skupni višini 49,3 mio EUR na letni ravni v deležu za OZZ. Od tega je bilo največ dodatnih sredstev namenjeno za povišanje cen zdravstvenih storitev za 2,12 % v obdobju 1. 7. – 31. 12. 2015 (16 mio EUR) ter za delno odpravo varčevalnih ukrepov, in sicer za povišanje vračunanih sredstev za amortizacijo za 25 % (14,2 mio EUR). Poleg navedenega so bila v osnovni zdravstveni dejavnosti dodatna sredstva namenjena za 150 novih referenčnih ambulant v letu 2015 ter za nadaljnjih 150 v letu 2016, za širitev programa SVIT na populacijo od 69. do 74. leta starosti, za upravljanje preventivnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu (program ZORA) (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2016). Stran | 39 Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2016 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2016 (Dogovor 2016) začelo septembra 2015. O nerešenih vprašanjih je 1. 12. 2015 odločala arbitraža, kjer so partnerji dogovorili 21. spornih vprašanj, 7 vprašanj je bilo umaknjenih, o preostalih 172 vprašanjih pa je 19. 5. 2016 odločala Vlada Republike Slovenije, ki je sprejela 26 predlogov, 146 pa jih je zavrnila. V letu 2016 je bil naknadno sprejet še Aneks št. 1 k Dogovoru 2016 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2017). Pri dogovarjanju je ZZZS v okviru razpoložljivih sredstev sledil cilju, da se na primarni ravni med OE ZZZS izenači dostop do programov zdravstvenih storitev, na sekundarni ravni pak povečanju programov, kjer so zaznane »nedopustno« dolge čakalne dobe (op. čakalne dobe nad dopustno čakalno dobo). Ob tem je ZZZS vztrajal, da morajo izvajalci za povečan obseg programov zagotoviti tudi dejansko zaposlitev kadra, pri ambulantnih programih pa tudi podaljšati ordinacijski čas (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2017). Predstavniki izvajalcev so zahtevali predvsem odpravo varčevalnih ukrepov preteklih let, vračunanje višjih stroškov dela zaradi sprememb pri kolektivnih pogodbah in s tem posledično dvig cen zdravstvenih storitev in programov. Številni so bili tudi predlogi za povečanje in uvedbo novih programov, predlogi za dodatne ločeno zaračunljive materiale in storitve in drugi predlogi, ki so v finančnem smislu močno presegali razpoložljiva sredstva ZZZS. Zahteve izvajalcev so se nanašale tudi na vključitev obračunskih modelov v proces partnerskega dogovarjanja, odpravi pogodbenih kazni, delno odpravo dogovarjanja z ZZZS glede prestrukturiranja programov, plačilo dodatnih uteži pri akutni bolnišnični obravnavi, in še mnogi drugi (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2017). Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2017 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2017 (Dogovor 2017) začela septembra 2016. O nerešenih vprašanjih je dne 20. 12. 2016 odločala arbitraža, na kateri so partnerji uskladili 12 spornih vprašanjih, 9 jih je bilo umaknjenih, o preostalih 182, pa je 21. 6. 2017 odločila Vlada RS. V letu 2017 je bil sprejet še Aneks št. 1 k Dogovoru 2017 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2018). Obseg zdravstvenih storitev oziroma programov je tudi v letu 2017 ostal enak kot leta 2016, razen programov na primarni ravni, programov z dolgimi čakalnimi dobami in programov v socialnovarstvenih zavodih. V okviru EDP specialistične izven bolnišnične dejavnosti je ZZZS prevzel obvezo, da bo plačal do 20 % preseganja pogodbeno dogovorjenega programa v dejavnostih dermatologije, rehabilitacije, fiziatrije, gastroenterologije, ginekologije, obravnave bolezni dojk, zdravljenja neplodnosti, infektologije, internistike, alergologije, kardiologije, klinične genetike, maksilofacialne kirurgije, nevrologije, okulistike, ortopedije, Stran | 40 otorinolaringologije, pedopsihiatrije, pediatrije, pulmologije, psihiatrije, splošne kirurgije, urologije, diabetologije ter tireologije (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2018). Navedeno je v letu 2017 veljalo tudi za slikovno diagnostiko mamografije in ultrazvok, medtem ko je ZZZS rentgensko diagnostiko, diagnostiko z računalniško tomografijo in magnetno resonanco plačeval brez omejitev količine. Zaradi dolgih čakalnih dob so se brez omejitev plačevale tudi storitve revmatologije, pri čemer so izvajalci za vsak dodatni prvi pregled nad pogodbeno dogovorjenim številom prvih pregledov prejeli še dodatek v višini 100,69 evra. Poleg navedenega je še naprej ostala v veljavi obveznost ZZZS, da izvajalcem plača vse opravljene prve preglede v specialistični izven bolnišnični dejavnosti. V okviru EDP specialistične bolnišnične dejavnosti je bilo izvajalcem zagotovljeno plačilo do 30 % preseganja programa za endoproteze kolka in kolena, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, operacije žolčnih kamnov, operacije na ožilju, operacije ušes, nosu, ust in grla ter operacije kile. Za te programe se je povečal tudi redni program v višini realiziranega EDP v letu 2017 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2018). Glede na potrebe zavarovanih oseb so se partnerji za leto 2017 dogovorili tudi za povečanje števila timov (13,6 timov – otroško-šolskegi dispanzer) v specialistični izven bolnišnični dejavnosti za programe urologije, pedopsihiatrije, radioterapije, PET CT preiskav, scintigrafije dopaminskega prenašalca ter dihalnih testov. Z namenom vključevanja bolnikov v vodenje in spremljanje paliativne oskrbe v domačem ali institucionalnem okolju je bila načrtovana tudi uvedba programa mobilnega paliativnega tima. V okviru specialistične bolnišnične dejavnosti je zagotovljeno povečanje programa za dejavnost urologije, pedopsihiatrije, koronografij, operacij Halux Valgusa, perkutane posege na srcu, srčnih zaklopkah in koronarnih arterijah ter vstavitev srčnega spodbujevalca (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2018). Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2018 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2018 (Dogovor 2018) začela septembra 2017 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2019). V procesu dogovarjanja je bilo podanih 241 predlogov, od tega so se partnerji uskladili pri 29 predlogih, 5predlogov je bilo umaknjenih, za 207 predlogov se partnerji niso uspeli dogovoriti. O neusklajenih predlogih je 21. 12. 2017 odločala arbitraža. Ker arbitraža ni podprla predloga Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za 5 % dvig cen vseh zdravstvenih storitev, so člani arbitraže, ki so zastopali ZZZS nasprotovali vsem ostalim predlogom. Zato je o vseh spornih vprašanjih 31. 1. 2018 odločila Vlada RS. V letu 2018 sta bila sprejeta še Aneks št. 1 in 2 k Dogovoru 2018 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2019). Obseg programov zdravstvenih storitev je v letu 2018 ostala na enaki ravni kot leta 2017, razen Stran | 41 nekaterih programov na primarni ravni ter programi z dolgimi čakalnimi dobami. Na primarni ravni je bilo dogovorjeno dodatno število timov (12 timov - družinske medicine; 2,2 tima otroški in šolski dispanzer), k že dogovorjenemu številu timov v letu 2018 z Aneksom št. 1 k Dogovoru 2017 (42 timov – družinske medicine; 10 timov – otroški in šolski dispanzer). Dogovorjen je bil dodatni obseg timov: 37 referenčnih ambulant; 7,8 tima– dispanzer za ženske; 30,4 tima – fizioterapije, 6 timov – centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov; 7 timov – centri za duševno zdravje odraslih; 7 timov – skupnostna psihiatrična obravnava v okviru centrov za duševno zdravje odraslih; 24 timov – patronaža, 5,5 tima – klinična psihologija; 16,1 tima – zobozdravstva za odrasle; 6,5 tima – zobozdravstvo za mladino. Na področju specialistične zunajbolnišnične dejavnosti so se partnerji dogovorili za dodatnih 7,5 tima – ultrazvočne ambulante; 5,4 tima – dermatologija, 4 time – pediatrija, 2,5 tima – pedopsihiatrija, 1,8 tima – okulistika, 2 tima – skupnostne psihiatrične obravnave na domu; 600 primerov diabetične retinopatije (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2019). V letu 2019 je bilo namenjenih 14 mio EUR (12,3 milijona v deležu za OZZ) v obsegu 4.877 primerov povečal tudi prospektivni bolnišnični program endoprotez kolen in kolkov, operacij hrbtenice, operacij kile, operacij na ožilju in krčnih žil, operacij rame, operacij ušes, nosu, ust in grla, operacij žolčnih kamnov, operacij na stopalu t. i. hallux valgus ter zunajbolnišnična programa operacij na ožilju (krčne žile) in operacij kile (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2019). V okviru specialistične bolnišnične dejavnosti se je program povečal še za po 75 operacij benignega povečanja prostate in perkutanih posegov na srcu, 90 primerov urgentne bolnišnične obravnave otrok ter 85 primerov zdravljenja s perkutano vstavitvijo aortne zaklopke (TAVI) (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2019). Z namenom skrajševanja dolgih čakalnih dob je bil v letu 2018 dogovorjen enkratni dodatni program (EDP) za 4.705 primerov prospektivnega bolnišničnega in zunajbolnišničnega programa, kakor tudi plačilo vseh opravljenih storitve v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti revmatologije in urologije ter preiskave slikovne diagnostike (MR, CT, RTG in UZ). Skupna vrednost dogovorjenega EDP je znašala 20,8 milijona evrov (17,9 mio EUR v deležu za OZZ). Z Aneksom št. 2 je bilo naknadno dogovorjeno, da se tudi prospektivni bolnišnični in zunajbolnišnični programi, ki so bili že vključeni v EDP, plačajo po realizaciji, to je brez količinskih omejitev, poleg teh pa še endoproteze gležnja, angiografije, operacije karpalnega kanala, odstranitev osteosinteskega materiala ter operacije ženske stresne inkontinence. Za te programe je bilo dogovorjeno, da se preseganje programa nad pogodbeno opredeljeno količino plača po 90 % cene uteži. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo ZZZS plačal do 20 % preseganja programov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti in dejavnosti zobozdravstva ob pogoju, da izvajalec v koledarskem Stran | 42 letu obravnava vsaj 250 različnih zavarovanih oseb na tim, pa tudi do 20 % preseganja programa fizioterapije (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2019). Iz Poslovnega poročila ZZZS za leto 2019 izhaja, da se je sprejem Splošnega dogovora za leto 2019 (Dogovor 2019) začel v začetku septembra 2018, ki je bil s strani partnerjev obravnavan novembra 2018, ki so dosegli dogovor glede 33 spornih vprašanjih, med tem ko je o 12. spornih vprašanjih, 12. 12. 2018 odločala arbitraža. Na arbitraži so partnerji uskladili 9 spornih vprašanj, 2. sta bili umaknjeni, pri preostalih 217. vprašanjih pa je 21. 2. 2019 odločila Vlada RS. V letu 2019 so bili sprejeti še Aneks št. 1, 2 in 3 k Dogovoru 2019 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2020). Zaradi staranja populacije in razvoja medicinske stroke je ZZZS ocenil, da povpraševanje po zdravstvenih storitvah iz leta v leto naraščata, pri čemer naraščajo tudi cene zdravstvenih storitev, zardi dviga stroškov dela ter uvajanja novih, dražjih tehnologij (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2020). Ob omejenih finančnih sredstvih se partnerji soočajo z velikim izzivom, kako optimizirati razpoložljive vire s ciljem zagotavljanja večje dostopnosti do zdravstvenih storitev, pri katerih so čakalne dobe nedopustno dolge (op. čakalne dobe nad dopustno čakalno dobo). V letu 2019 je bilo izpostavljeno vprašanje pomanjkanje in preobremenjenost zdravnikov na primerni ravni — pomanjkanje zdravnikov družinske medicine in pediatrov. Zato je bilo v letu 2019, pomemben delež sredstev namenjene dodatnim timom (32 timov – ambulanti družinske medicine; 21 timov – otroški in šolski dispanzer), ki pa niso bili razporejeni v celoti (19,2 tima – ambulanti družinske medicine; 15,2 tima – otroški in šolski dispanzer). Kot razlog za pomanjkanje zdravnikov v mreži javne zdravstvene službe je ZZZS navedel nespremenjenega vpisa – število vpisnih mest na Medicinski fakulteti v zadnjih letih ter pomanjkanje zanimanja za vpis specializacij družinske medicine. Z namenom razbremenitve družinskih zdravnikov, zgodnjega odkrivanja ter boljšega obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni je bilo v letu 2019 dodatno financiranih 95 referenčnih ambulant, v katerih program izvajajo DMS, pri čemer je bil spremenjen tudi model financiranja (iz pavšala v model plačilo po opravljenih storitvah). Po podatkih ZZZS je imelo v Sloveniji ob koncu leta 799 zdravnikov (85 %) splošne oziroma družinske medicine referenčno ambulanto (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2020). Stran | 43 4 Začetki upravljanja čakalnih seznamov ter vstop »najdaljše« dopustne čakalne dobe v proces obravnave pacienta 2000-2020 Začetek urejanja področja »pravočasnega« dostopa do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu segajo v leto 2000. Ukrepi zdravstvene politike so izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe (javni zdravstveni zavodi in koncesionarji) normativno določili s pravilnikom, kdaj mora biti izvedena pravočasna zdravstvena obravnava, ki pa ni temeljila na nadzoru vodenju evidenc in dokazovanju ustreznega umeščanja pacientov na čakalne sezname, temveč zgolj na zagotavljanju pravočasne zdravstvene obravnave pacienta oziroma zavarovanca sprva le za prve specialistične preglede ( Pravilnik o naročanju na specialistični pregled, 2000). Čakalne sezname so vodili in uporabljali izvajalci, in niso bili predmet obravnave na nacionalni ravni. S sprejemom pravilnika ( Pravilnik o naročanju na specialistični pregled, 2000), so bila določena pravila za naročanje zavarovanih oseb na specialistični pregled v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zdraviliščih in zasebnih zdravnikih specialistih posameznih strok — izvajalcih. Ukrep se je izvajal 10. let, do 26. februarja 2008 do uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah ( Zakon o pacientovih pravicah, 2008, op. 26. februarja 2008). Ukrep se je nanašal na zahtevo, da izvajalec na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika zavarovanim osebam omogočiti prvi specialistični pregled v roku enega tedna od dne, ko se je zavarovana oseba naročila pregled, ali vsaj kratek orientacijski specialistični pregled (op. triažni pregled), če popolnega specialističnega pregleda izvajalec ni bilo mogoče opraviti. V primeru, da je bil na podlagi rezultatov orientacijskega pregleda potreben ponoven oziroma obsežnejši pregled je izvajalec lahko določil rok pregleda, ki ustreza nujnosti primera (Tabela 6). Tabela 6. Obravnava pacienta za prvi specialistični pregled v obdobju 2000-2008 Obravnava pacienta Izvedba prvega specialističnega pregleda* Prvi specialistični pregled - popolni Izvede se v roku 7 dni od naročila zavarovane osebe na pregled Izvede se v roku 7 dni od naročila zavarovane osebe na pregled, če popolnega Prvi specialistični pregled – specialističnega pregleda ni mogoče opraviti (v primeru, da je bil na podlagi rezultatov orientacijski orientacijskega pregleda potreben ponoven oziroma obsežnejši pregled je izvajalec lahko določil rok pregleda, ki ustreza nujnosti primera. Opomba: *od 26. julija 2000 do 26. februarja 2008 ( Pravilnik o naročanju na specialistični pregled, 2000). Stanje na področju števila čakajočih in števila opravljenih zdravstvenih storitev najdemo v Nacionalnih usmeritvah za razvoj kakovosti v zdravstvu iz leta 2005 (Ministrstvo za zdravstvo, 2005) za operativne posege v obdobju 1996-2004 in število čakajočih na operacije v začetku leta 2002 (Slika 7). Iz primerjave podatkov je mogoče groba ocena, da je po opravljenih 8.908 operacij sive mrene, na čakalnem seznamu ostalo še 9.790 čakajočih na čakalnih seznamih pri izvajalcih operacij sive mrene. Stran | 44 Število čakajočih na operacije v Sloveniji (1. januar 2002) Operacije sive mrene v Sloveniji (1996-2004) Slika 7. Čakajoči na izbrane operacije ter število opraljenih operacij sive mrene v Slovenija (1996-2004) Vir: povzeto po Ministrstvo za zdravje (2005). Z uveljavitvijo Zakona o pacientovih pravicah v letu 2008 ( Zakon o pacientovih pravicah, 2008), so sledile spremembe ter dopolnitve še v letu 2017 ter 2020 ( Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah, 2017; Zakona o spremembah Zakona o pacientovih pravicah, 2020) so se vrstili tudi pravilniki, ki so na novo opredelili »najdaljše« dopustne čakalne dobe, način vodenja čakalnih seznamov (Tabela 7). Z sprejemom Zakona o pacientovih pravicah, in podzakonskimi akti je bil vzpostavljen pravni okvir za formalizacijo oziroma legalizacijo spremljanja čakalnih dob ter števila čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave. V istem obdobju je bil spremenjen ter dopolnjen zakon s področja zbirk podatkov v zdravstvu ( Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, 2000), ki je na novo opredelil vsebino zbirk podatkov eZdravja, kot so eRecept, eNapotnice, eNaročanje za izbrane vrste zdravstvenih storitev( Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, 2015). Od leta 2018 po spremembi in dopolnitvah zakonodaje ( Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah, 2017; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, 2018) se podatki eNapotnic in eNaročanja zbirajo in sporočajo v centralnem informacijskem sistemu pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Nadzor nad izvajanjem Zakona o pacientovih pravicah (2008) in Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (2018), do 1 septembra 2022 (Ministrstvo za zdravje, 2022; Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, 2022) vodil Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije kot prekrškov organ, med tem ko individualne pritožbe pacientov obravnavajo še nadalje obravnavajo regijski zastopniki pacientovih pravic, Stran | 45 ki poročajo Ministru za zdravje ter Vladi o stanju na področju kršenja pacientovih pravic na letni ravni. Tabela 7. Spremembe navodil izvajalcem za pravočasno obravnavo paicentov (2000-2022) Obdobje veljavnosti/uporabe* Predpisi od 26. julija 2000 do 26. februarja 2008 Pravilnik o naročanju na specialistični pregled (Uradni list RS, 72/2000) Pravilnik o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju od 27. septembra 2008 do 4. septembra 2010 čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 91/2008) Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve od 4. septembra 2010 do 21. januarja 2018 in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 63/2010) Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih od 21. januarja 2018 dalje čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 3/2018) Pravilnik o spremembi Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov od 30. decembra 2020 dalje ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 201/2020) Pravilnik o spremembah Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov od 1. julij 2021 dalje ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 103/2021) Pravilnik o dopolnitvi in spremembi Pravilnika o naročanju in upravljanju od 1. novembra 2022 dalje čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 132/2022) Opomba: pregled sprememb pravilnikov v obdobju 2000-2022 (Pravilnik o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov, 2008; Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, 2010; Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, 2018, op. spremembami in dopolnitvami 2020, 2021 in 2022; Pravilnik o naročanju na specialistični pregled, 2000). Leta 2008 je bil objavljen pravilnik ( Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, 2010), ki je prvič opredelil »najdaljšo« dopustno čakalno dobo ter določil stopnje nujnosti obravnave ter način vodenja čakalnih seznamov (Tabela 8). Tabela 8. Najdaljše dopustne čakalne dobe in prednostni kriteriji 2008-2010 Najdaljše dopustne ČD za ZS po Izvedba zdravstvene storitve* stopnjah nujnosti obravnave Nujno izvede se takoj in ni predmet čakalne dobe; specialistični pregled najpozneje v sedmih dneh; Hitro diagnostični pregled in terapevtski postopek najpozneje v tridesetih dneh; specialistični in diagnostični pregled najpozneje v šestih mesecih, Redno terapevtski postopek najpozneje v dvanajstih mesecih. Najdaljše dopustne čakalne dobe, določene s tem pravilnikom, so spoštovane, če je čakalna doba Najdaljša dopustna čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri najmanj enem izvajalcu znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob. Opomba: *od 27. septembra 2008 do 4. septembra 2010 (Pravilnik o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov, 2008). Sledile so spremembe v letu 2010, ki so veljale vse do januarja 2018 ( Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, 2010), ki je prenovil oziroma spremenil način uvrščanja pacientov na čakalne sezname, glede na stopnjo nujnosti obravnave po zdravstvenih storitev, ter najdaljšo dopustno čakalno dobo opredelil za Republiko Slovenijo (Tabela 9). V letu 2010 so bila prvič določena merila, ki naj bi jih izvajalci upoštevali pri vodenju internih čakalnih seznamov, kakor tudi sporočanju podatkov o čakalnih dobah in številu čakajočih na čakalnih seznamih. V Sloveniji se s določile tudi odgovorno osebo za vodenje čakalnih seznamov pri vsakem izvajalcu. Vsebina Pravilnika je bila prenesena v proces dogovarjanj ter preko partnerskega dogovora o Stran | 46 financiranju obsega zdravstvenih storitev v splošni dogovor, ki predstavlja osnovo za sklepanje pogodb med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in izvajalci zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010). Tabela 9. Najdaljše dopustne čakalne dobe in prednostni kriteriji 2010-2018 Najdaljše dopustne ČD za ZS po Izvedba zdravstvene storitve* stopnjah nujnosti obravnave Nujno izvede se takoj (najpozneje v 24 urah) in ni predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama; Izvede se najpozneje v 3. mesecih Hitro Izvede se najpozneje v 12. mesecih - ortodontsko zdravljenje Izvede se najpozneje v 6. mesecih Redno Izvede se najpozneje v 18. mesecih - ortodontsko zdravljenje Najdaljša dopustna čakalna doba je spoštovana, če je čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri najmanj enem izvajalcu v Republiki Sloveniji znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob. Izvede se najpozneje v 1. mesecu - maligna obolenja Poseben režim obravnave Najpozneje v 12. mesecih ortopedskih operativnih posegih, izdelavo protetičnih nadomestkov po končni sanaciji zobovja Opomba: *od 4. septembra 2010 do 21. januarja 2018 (Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, 2010). V letu 2018 je na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah ( Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah, 2017) pričela veljati določilo, ki je na novo določila stopnjo nujnosti obravnave »zelo hitro« (Tabela 10). Sprejet je bil tudi novi pravilnik ( Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, 2018), ki je ne glede na dopolnitve in spremembe v obdobju 2020-2022 še v veljavi. Tabela 10. Najdaljše dopustne čakalne dobe in prednostni kriteriji 2018 dalje Najdaljše dopustne ČD za ZS po Izvedba zdravstvene storitve* stopnjah nujnosti obravnave se določi, kadar gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje in Nujno neodložljive zdravstvene ali zobozdravstvene storitve, ki jih je treba izvesti takoj: 24 ur od predložitve napotne listine, Zelo hitro se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v 14 dneh (14 dni od predložitve napotne listine) se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v 3. mesecih (3. meseci Hitro od predložitve napotne listine) Izvede se najpozneje v 12. mesecih - ortodontsko zdravljenje Redno se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v šestih mesecih (6. mesecev od predložitve napotne listine) Izvede se najpozneje v 18. mesecih - ortodontsko zdravljenje Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezne zdravstvene storitve za izvajalce zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter postopek vpisa, določitev prednostnih kriterijev za uvrščanje pacientov na čakalni seznam in način vodenja čakalnih seznamov določi minister, pristojen za zdravje. Če pooblaščena oseba za čakalni Najdaljša dopustna seznam ob uvrščanju pacienta na čakalni seznam ugotovi, da čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri čakalna doba v tem izvajalcu presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pacientu predlaga izvedbo zdravstvene storitve pri drugem Republiki Sloveniji izvajalcu z dopustno čakalno dobo, pri čemer pacienta seznani z možnostmi in načini pridobivanja informacij o terminih pri drugem izvajalcu. Kadar drugega izvajalca z dopustno čakalno dobo v Republiki Sloveniji ni, izvajalec pacientu posreduje informacijo o nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo pri ZZZS. (Najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo za kontrolne preglede. ob sumu na maligno bolezen se določi stopnja nujnosti zelo hitro ali nujno; Poseben režim se določi »hitro« ali »redno« 6. mesecev za začetek ortodontskega zdravljenja; za izdelavo protetičnih nadomestkov: šest mesecev po zaključeni sanaciji zobovja; obravnave do 31. se določi »hitro« ali »redno« 12. mesecev za ortopedske operacije; za operacije krčnih žil; za oralno in decembra 2020 maksilofacialno kirurgijo; se določi »redno« 12. mesecev za prvi pregled na področju revmatologije; Opomba: * od 21. januarja 2018 dalje (Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, 2018). Stran | 47 Pravilnik je podrobneje določil način elektronskega naročanja na zdravstvene storitve, odpovedovanje terminov, postopek prenaročanja, načine uvrščanja pacientov na čakalne sezname in način njegovega upravljanja, »najdaljše« dopustne čakalne dobe za posamezne vrste zdravstvenih storitev glede na stopnje nujnosti obravnave, vključno z stopnjo »zelo hitro« ter vsebino in način poročanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti o podatkih iz čakalnih seznamov. Opredeljen je bil tudi pravni okvir za spremljanje »najdaljše« dopustne čakalne dobe ter število čakajočih po posameznih stopnjah nujnosti in vrstah zdravstvenih storitev, ni pa bila spremenjena oziroma določena statistična metoda za analizo čakalnih dob in čakalnih vrst, saj se čakalne dobe (povprečne) v mesečnih poročilih še vedno sporočajo na podlagi izračunov izvajalcev, in ne na podlagi izračuna čakajočih na čakalnih seznamih ( Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, 2018). Stran | 48 5 Podrobna analiza dostopa do zdravstvenih storitev z vidika čakajočih na čakalnih seznamih v Sloveniji od 2009 do 2023 5.1 Število čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo v slovenskem zdravstvenem sistemu v obdobju 2011-2018 (NaČas) 5.1.1 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2011 Prvi podatki o čakajočih na zdravstvene storitve so bili javno objavljeni 1. maja 2011. Rezultat analize čakajočih za leto 2011 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 8), da je na dan 1. maj 2011, na 26 vrst zdravstvenih storitev čakalo 27.582 vseh čakajočih (11% pri stopnji »hitro« in 89 % pri stopnji »redno«), od tega 14 % nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je maja 2011 za izbranih 26 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 3.891 (14 %) pacientov od 27.582 vseh čakajočih pacientov (Tabela 11). Tabela 11. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. maja 2011 Delež čakajočih nad DČD Zap. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD št. Ambulanta/Storitev (v %) Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 Artroplastika gležnja - 6 6 - - - 0% 0% 100% 2 Posegi na arterijah - 18 18 - - - 0% 0% 100% Magnetna resonanca srca in 3 - 28 28 - - - 0% 0% 100% koronark 4 Operacija kile pri otroku - 28 28 - - - 0% 0% 100% 5 CT angiografije (spiralni CT) 26 142 168 - - - 0% 15% 85% 6 Magnetna resonanca artrografija 28 264 292 - - - 0% 10% 90% 7 CT skeleta 50 340 390 - - - 0% 13% 87% CT prsnega koša (vključuje srce 8 54 466 520 - - - 0% 10% 90% in koronarke) 9 CT glave in vratu 147 562 709 - - - 0% 21% 79% Ambulanta za maksilofacialno 10 230 1.264 1.494 - - - 0% 15% 85% kirurgijo* 11 Ambulanta za oralno kirurgijo* 712 2.631 3.343 3 - 3 0% 21% 79% 12 Angiografija (neopredeljena) 28 148 176 - 7 7 4% 16% 84% Operacije ščitnice (tudi 13 obščitnice) 1 154 155 - 18 18 12% 1% 99% 14 Ultrazvok dojke 297 1.709 2.006 3 17 20 1% 15% 85% 15 Operacije na odprtem srcu 8 207 215 8 31 39 18% 4% 96% 16 Operacija sive mrene (katarakta) 151 1.822 1.973 - 40 40 2% 8% 92% Magnetna resonanca glave in 17 101 492 593 12 88 100 17% 17% 83% vratu 18 Magnetna resonanca skeleta 374 1.246 1.620 17 107 124 8% 23% 77% 19 Operacija hrbtenice 67 855 922 12 125 137 15% 7% 93% 20 Operacija žolčnih kamnov 83 962 1.045 8 217 225 22% 8% 92% 21 Koronarna angiografija 65 928 993 - 230 230 23% 7% 93% 22 Operacija kile 94 1.359 1.453 9 226 235 16% 6% 94% Operacije na perifernem žilju- 23 12 545 557 6 338 344 62% 2% 98% neopredeljene 24 Operacije krčnih žil 20 2.463 2.483 1 455 456 18% 1% 99% Artroplastika kolka (protetika, 25 158 2.621 2.779 28 506 534 19% 6% 94% endoproteza) 26 Artroplastika kolena 241 3.375 3.616 146 1.233 1.379 38% 7% 93% Skupaj 2.947 24.635 27.582 253 3.638 3.891 14% 11% 89% Opomba: po podatkih NaČas na dan 1. september 2016. Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Slika 9, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov maja 2011, pri 16 od 26 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil maja 2011 od 3.891 čakajočih nad dopustno Stran | 49 čakalno dobo največji za paciente, ki so čakali na artorpalstiko kolena (35 %), kolka (14 %) ter operacije krčnih žil (12 %). Slika 8. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. maj 2011 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Slika 9. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. maj 2011 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 50 5.1.2 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2012 Rezultat analize čakajočih za leto 2012 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 10), da je na dan 1. januarja 2012, na 28 vrst zdravstvenih storitev čakalo 25.291 vseh čakajočih (16 % pri stopnji »hitro« in 84 % pri stopnji »redno«), od tega 10 % nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2012 za izbranih 28 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 2.563 (10 %) pacientov od 25.291 vseh čakajočih pacientov (Tabela 12). Tabela 12. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2012 Delež čakajočih nad DČD Zap. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD št. Ambulanta/Storitev (v %) Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 Artroplastika gležnja - 4 4 - - - 0% 0% 100% 2 Operacija kile, otroci - 26 26 - - - 0% 0% 100% Magnetna resonanca srca in 9 20 29 - - - 0% 31% 69% 3 koronark 4 Posegi na arterijah (brez PTA) 5 28 33 - - - 0% 15% 85% 5 Magnetna resonanca artrografija 50 29 79 - - - 0% 63% 37% Angiografija (brez koronarne 33 63 96 - - - 0% 34% 66% 6 angiografije) 7 CT angiografije (spiralni CT) 79 130 209 - - - 0% 38% 62% 8 CT skeleta 113 167 280 - - - 0% 40% 60% 9 CT glave in vratu 114 220 334 - - - 0% 34% 66% Magnetna resonanca glave in 150 379 529 - - - 0% 28% 72% 10 vratu CT prsnega koša (vključuje srce 137 410 547 - - - 0% 25% 75% 11 in koronarke) 12 Ultrazvok dojke 173 800 973 - - - 0% 18% 82% Ambulanta za maksilofacialno 55 1.101 1.156 - - - 0% 5% 95% 13 kirurgijo* 14 Magnetna resonanca skeleta 693 610 1.303 - - - 0% 53% 47% 15 Posegi in operacije hrbtenice 41 596 637 - 2 2 0% 6% 94% 16 Ambulanta za oralno kirurgijo* 582 2.447 3.029 - 2 2 0% 19% 81% 17 Operacija sive mrene (katarakta) 245 1.869 2.114 - 3 3 0% 12% 88% Operacije ščitnice (tudi - 115 115 - 4 4 3% 0% 100% 18 obščitnice) 19 Operacije na odprtem srcu 75 200 275 1 9 10 4% 27% 73% 20 Operacija žolčnih kamnov 107 699 806 10 20 30 4% 13% 87% 21 Operacija kile, odrasli 164 1.190 1.354 17 70 87 6% 12% 88% 22 Koronarna angiografija 256 528 784 49 59 108 14% 33% 67% Artroplastika kolka (protetika, 285 2.029 2.314 49 78 127 5% 12% 88% 23 endoproteza) Posegi in operacije nosu in 327 545 872 31 120 151 17% 38% 63% 24 obnosnih votlin Posegi in operacije v ustih, grlu 139 1.286 1.425 10 195 205 14% 10% 90% 25 in žrelu Posegi na perifernem žilju 30 409 439 - 282 282 64% 7% 93% 26 nespecifično 27 Artroplastika kolena 215 2.582 2.797 46 655 701 25% 8% 92% 28 Operacije krčnih žil 59 2.673 2.732 20 831 851 31% 2% 98% Skupaj 4.136 21.155 25.291 233 2.330 2.563 10% 16% 84% Opomba: po podatkih NaČas na dan 1. september 2016. Vir: Lastni izračun po podatkih na dan 1. september 2016 NaČas (2023). Slika 11, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov januarja 2012, pri 12 od 28 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil januarja 2012 od 2.563 čakajočih nad dopustno čakalno dobo (9 % pri stopnji »hitro« in 91 % pri stopnji »redno«) največji za Stran | 51 paciente, ki so čakali na posege na perifernem žilju nespecifično (64 %), kolka (14 %), operacije krčnih žil (31 %) ter artorplastiko kolena (25 %). Slika 10. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2012 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Slika 11. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2012 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 52 5.1.3 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2013 Tabela 13. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2013 Delež čakajočih nad DČD Zap. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD (v %) št. Ambulanta/Storitev Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 Artroplastika gležnja - 1 1 - - - 0% 0% 100% 2 Posegi na ušesu in mastoidu - 102 102 - - - 0% 0% 100% 3 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 2 83 85 - - - 0% 2% 98% 4 RTG PC 11 196 207 - - - 0% 5% 95% 5 Operacije kile-otroci 3 28 31 - - - 0% 10% 90% 6 RTG skeleta 272 1.807 2.079 - - - 0% 13% 87% 7 Ginekološka amb.- sek.nivo* 55 334 389 - - - 0% 14% 86% 8 Elektroencefalografija (EEG) 56 248 304 - - - 0% 18% 82% 9 MR srca 7 21 28 - - - 0% 25% 75% 10 RTG glave 10 25 35 - - - 0% 29% 71% 11 RTG ledvic in sečnega mehurja 23 39 62 - - - 0% 37% 63% 12 CT srca 28 45 73 - - - 0% 38% 62% 13 UZ rame 248 339 587 - - - 0% 42% 58% 14 MR toraks in abdomen 174 161 335 - - - 0% 52% 48% Angiografija (brez koron. 15 53 37 90 - - - 0% 59% 41% angiografije) 16 MR angiografije 379 956 1.335 1 - 1 0% 28% 72% 17 CT skeleta 190 281 471 1 - 1 0% 40% 60% 18 CT toraks in abdomen 1.023 1.189 2.212 1 - 1 0% 46% 54% 19 RTG abdomna 13 8 21 - 1 1 5% 62% 38% 20 Ambulanta za maksilofacialno kir.* 170 1.583 1.753 - 2 2 0% 10% 90% 21 Posegi na arterijah (brez PTA) 11 35 46 - 3 3 7% 24% 76% 22 Operacija karpalnega kanala 83 986 1.069 - 13 13 1% 8% 92% 23 CT glave in vratu 490 856 1.346 7 6 13 1% 36% 64% 24 RTG hrbtenice 232 920 1.152 11 5 16 1% 20% 80% 25 UZ dojke 234 844 1.078 - 17 17 2% 22% 78% 26 Psihiatrična ambulanta* 610 996 1.606 - 21 21 1% 38% 62% 27 CT angiografije 455 697 1.152 13 8 21 2% 39% 61% 28 UZ mehkih tkiv** 791 2.720 3.511 22 - 22 1% 23% 77% 29 MR skeleta 1.553 3.997 5.550 22 3 25 0% 28% 72% 30 Operacije na odprtem srcu 79 186 265 8 26 34 13% 30% 70% 31 Ambulanta za oralno kirurgijo * 888 2.866 3.754 39 1 40 1% 24% 76% 32 MR glave in vratu 763 1.382 2.145 22 19 41 2% 36% 64% 33 Očesna ambulanta (preg. za očala)* 1.958 14.197 16.155 1 45 46 0% 12% 88% 34 Operacije žolčnih kamnov 67 583 650 - 48 48 7% 10% 90% 35 Koronarna angiografija in PTCA 444 449 893 42 15 57 6% 50% 50% Posegi in operacije nosu in obnosnih 36 18 928 946 3 73 76 8% 2% 98% votlin 37 UZ vratnih žil 604 1.798 2.402 67 76 143 6% 25% 75% 38 Operacije kile-odrasli 131 1.202 1.333 23 126 149 11% 10% 90% Artroplastika kolka (protetika, 39 249 2.261 2.510 38 121 159 6% 10% 90% endoproteza) 40 Nevrološka ambulanta* 1.089 2.471 3.560 113 47 160 4% 31% 69% 41 Diabetološka ambulanta* 87 1.617 1.704 5 164 169 10% 5% 95% 42 Posegi in operacije hrbtenice 123 1.009 1.132 60 148 208 18% 11% 89% 43 Operacija sive mrene (katarakta) 108 2.842 2.950 6 204 210 7% 4% 96% 44 Ortopedska operacija rame 61 639 700 3 212 215 31% 9% 91% 45 Drugi posegi na perifernem ožilju 18 395 413 - 259 259 63% 4% 96% Posegi in operacije v ustih, grlu in 46 žrelu 86 1.250 1.336 3 323 326 24% 6% 94% 47 Artroplastika kolena 173 2.745 2.918 22 323 345 12% 6% 94% 48 Ortopedska ambulanta * 3.542 8.612 12.154 86 287 373 3% 29% 71% 49 Dermatološka ambulanta* 2.056 8.233 10.289 19 568 587 6% 20% 80% 50 Urološka ambulanta* 1.180 3.186 4.366 112 657 769 18% 27% 73% 51 Kardiološka ambulanta * 2.375 6.643 9.018 156 708 864 10% 26% 74% 52 Elektromiografija (EMG) 1.494 3.452 4.946 271 660 931 19% 30% 70% 53 Fizioterapija na primarni** 2.715 18.949 21.664 19 1.062 1.081 5% 13% 87% 54 UZ srca 1.306 5.288 6.594 250 917 1.167 18% 20% 80% 55 Revmatološka ambulanta* 1.035 2.025 3.060 594 927 1.521 50% 34% 66% 56 Operacije krčnih žil 133 3.754 3.887 7 1.558 1.565 40% 3% 97% Skupaj 29.958 118.496 148.454 2.047 9.653 11.700 8% 20% 80% Vir: Lastni izračun po podatkih na dan 1. september 2016 NaČas (2023). Stran | 53 Rezultat analize čakajočih za leto 2013 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 12), da je na dan 1. januarja 2013, na 56 vrst zdravstvenih storitev čakalo 148.454 vseh čakajočih (20 % pri stopnji »hitro« in 80 % pri stopnji »redno«), od tega 8 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2013 za izbranih 41 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 11.700 (8 %) pacientov od 148.454 vseh čakajočih pacientov (Tabela 13). Slika 12. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2013 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 54 Slika 13, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov januarja 2013, pri 41 od 56 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil januarja 2013 od 11.700 čakajočih nad dopustno čakalno dobo (17 % pri stopnji »hitro« in 83 % pri stopnji »redno«) največji za paciente, ki so čakali na f (63 %), prvi pregled v revmatološki ambulanti (50 %), operacije krčnih žil (40 %) ter ortopedska operacija rame – samo terapevtski posegi na rami) (31 %). Slika 13. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2013 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 55 5.1.4 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2014 Tabela 14. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2014 Delež čakajočih nad DČD Zap. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD (v %) št. Ambulanta/Storitev Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 Artroplastika gležnja - 6 6 - - - 0% 0% 100% 2 CT skeleta 500 553 1.053 - - - 0% 47% 53% 3 CT srca 39 113 152 - - - 0% 26% 74% 4 CT toraks in abdomen 688 503 1.191 - - - 0% 58% 42% 5 Elektroencefalografija (EEG) 141 194 335 - - - 0% 42% 58% 6 MR srca 14 51 65 - - - 0% 22% 78% 7 Operacije kile-otroci 4 36 40 - - - 0% 10% 90% 8 Posegi na ušesu in mastoidu 2 157 159 - - - 0% 1% 99% PTA (perkutana transluminalna 9 31 62 93 - - - 0% 33% 67% angioplastika) 10 RTG abdomna 3 80 83 - - - 0% 4% 96% 11 RTG glave 14 126 140 - - - 0% 10% 90% 12 RTG hrbtenice 255 843 1.098 - - - 0% 23% 77% 13 RTG ledvic in sečnega mehurja 20 108 128 - - - 0% 16% 84% 14 RTG mamografija 255 714 969 - - - 0% 26% 74% 15 RTG PC 41 472 513 - - - 0% 8% 92% 16 RTG skeleta 592 2.253 2.845 - - - 0% 21% 79% 17 Sklerozacija krčnih žil - 22 22 - - - 0% 0% 100% 18 CT angiografije 317 340 657 - 1 1 0% 48% 52% 19 CT glave in vratu 720 1.015 1.735 1 - 1 0% 41% 59% 20 Posegi na arterijah (brez PTA) - 42 42 - 1 1 2% 0% 100% Angiografija (brez koronarne 21 71 77 148 3 - 3 2% 48% 52% angiografije) 22 Diabetološka ambulanta* 82 334 416 1 4 5 1% 20% 80% 23 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 1 111 112 - 5 5 4% 1% 99% 24 UZ rame 236 309 545 9 - 9 2% 43% 57% 25 MR toraks in abdomen 186 103 289 10 - 10 3% 64% 36% 26 Ultrazvok mehkih tkiv** 1.001 3.281 4.282 9 4 13 0% 23% 77% 27 MR angiografije 68 66 134 15 2 17 13% 51% 49% 28 Operacija karpalnega kanala 27 1.014 1.041 5 17 22 2% 3% 97% 29 Ginekološka ambulanta -sek.nivo* 68 404 472 - 28 28 6% 14% 86% 30 Psihiatrična ambulanta* 397 1.330 1.727 - 46 46 3% 23% 77% 31 Operacije na odprtem srcu 36 222 258 5 44 49 19% 14% 86% 32 Ultrazvok dojke 229 600 829 4 56 60 7% 28% 72% 33 MR skeleta 2.425 4.487 6.912 101 13 114 2% 35% 65% 34 Operacije žolčnih kamnov 75 856 931 14 117 131 14% 8% 92% Terapevtske artroskopije (kolenske 35 križne vezi, kolena) 195 1.680 1.875 27 116 143 8% 10% 90% Posegi in operacije nosu in obnosnih 36 37 1.039 1.076 1 153 154 14% 3% 97% votlin 37 Koronarna angiografija in PTCA 507 511 1.018 137 33 170 17% 50% 50% 38 Ortopedska operacija rame *** 92 599 691 18 172 190 27% 13% 87% 39 Ambulanta za maksilofa. kirurgijo* 494 1.693 2.187 1 211 212 10% 23% 77% 40 Operacija sive mrene (katarakta) 107 3.541 3.648 5 221 226 6% 3% 97% 41 MR glave in vratu 1.318 2.182 3.500 224 14 238 7% 38% 62% 42 UZ vratnih žil 875 2.197 3.072 100 151 251 8% 28% 72% 43 Posegi in operacije hrbtenice 105 1.197 1.302 48 237 285 22% 8% 92% 44 Drugi posegi na perifernem ožilju 38 384 422 10 300 310 73% 9% 91% 45 Ortopedska ambulanta* 3.759 8.867 12.626 123 187 310 2% 30% 70% 46 Dermatološka ambulanta* 2.602 7.853 10.455 254 80 334 3% 25% 75% 47 Nevrološka ambulanta* 1.141 2.347 3.488 344 30 374 11% 33% 67% Artroplastika kolka (protetika, 48 306 2.446 2.752 106 284 390 14% 11% 89% endoproteza) 49 Fizioterapija na primarni 2.116 16.723 18.839 19 383 402 2% 11% 89% 50 Operacije kile-odrasli 137 1.657 1.794 43 361 404 23% 8% 92% 51 Artroplastika kolena 157 2.910 3.067 41 400 441 14% 5% 95% Očesna ambulanta pregled vida za 52 očala* 1.594 13.481 15.075 5 455 460 3% 11% 89% 53 Kardiološka ambulanta* 2.542 5.736 8.278 258 205 463 6% 31% 69% 54 Urološka ambulanta* 988 2.220 3.208 117 352 469 15% 31% 69% 55 Ambulanta za oralno kirurgijo* 1.131 3.577 4.708 235 318 553 12% 24% 76% 56 Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu 89 1.670 1.759 13 543 556 32% 5% 95% 57 Elektromiografija (EMG) 1.291 2.870 4.161 372 822 1.194 29% 31% 69% 58 Revmatološka ambulanta* 806 1.987 2.793 435 909 1.344 48% 29% 71% 59 UZ srca 1.402 4.775 6.177 315 1.032 1.347 22% 23% 77% 60 Operacije krčnih žil 114 4.390 4.504 52 2.429 2.481 55% 3% 97% Skupaj 32.481 119.416 151.897 3.480 10.736 14.216 9% 21% 79% Opomba: ** mišica, tetiva, sklep, skrotum, vrat, kolki novorojenčki; ***samo terapevtski posegi na rami; Vir: Lastni izračun po podatkih na dan 22. marec 2017 NaČas (2023). Stran | 56 Rezultat analize čakajočih za leto 2014 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 14), da je na dan 1. januarja 2014, na 60 vrst zdravstvenih storitev čakalo 151.897 vseh čakajočih (26 % pri stopnji »hitro« in 74 % pri stopnji »redno«), od tega 9 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2014 za izbranih 43 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 14.216 (9 %) pacientov od 151.897 vseh čakajočih pacientov (Tabela 14). Slika 14. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2014 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 57 Slika 15. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2014 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Slika 15, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov januarja 2014, pri 43 od 60 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil januarja 2014 od 14.216 čakajočih nad dopustno čakalno dobo (23 % pri stopnji »hitro« in 77 % pri stopnji »redno«) največji za paciente, ki so čakali na drugi poseg na perifernem ožilju (73 %), prvi pregled v revmatološki ambulanti (48 %), operacije krčnih žil (55 %), posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (32 %) ter elektromiografijo (EMG) (29 %). Stran | 58 5.1.5 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2015 Tabela 15. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2015 Delež čakajočih nad DČD Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Zap. št. Ambulanta/Storitev (v %) Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 Artroplastika gležnja - 2 2 - - - 0% 0% 100% PTA (perkutana transluminalna 2 29 71 100 - - - 0% 29% 71% angioplastika) 3 RTG abdomna 19 96 115 - - - 0% 17% 83% 4 RTG glave 45 103 148 - - - 0% 30% 70% 5 RTG ledvic in sečnega mehurja 18 98 116 - - - 0% 16% 84% 6 RTG PC 47 725 772 - - - 0% 6% 94% 7 Sklerozacija krčnih žil - 24 24 - - - 0% 0% 100% 8 Posegi na arterijah (brez PTA) 1 75 76 - 1 1 1% 1% 99% 9 Angiografija (brez koronarne angiografije) 82 51 133 2 - 2 2% 62% 38% 10 Operacije kile-otroci 6 34 40 - 4 4 10% 15% 85% 11 CT srca 33 46 79 4 1 5 6% 42% 58% 12 Diabetološka ambulanta* 57 378 435 3 2 5 1% 13% 87% 13 Elektroencefalografija (EEG) 139 286 425 7 - 7 2% 33% 67% 14 MR srca 38 44 82 6 2 8 10% 46% 54% 15 RTG skeleta 890 2.579 3.469 8 - 8 0% 26% 74% 16 Operacije na odprtem srcu 23 147 170 1 8 9 5% 14% 86% 17 RTG hrbtenice 462 1.044 1.506 7 3 10 1% 31% 69% 18 CT glave in vratu 1.069 1.049 2.118 12 2 14 1% 50% 50% 19 Ginekološka ambulanta -sek.nivo* 129 665 794 3 11 14 2% 16% 84% 20 CT skeleta 425 250 675 18 - 18 3% 63% 37% 21 Posegi na ušesu in mastoidu - 147 147 - 18 18 12% 0% 100% 22 Psihiatrična ambulanta* 509 1.648 2.157 1 17 18 1% 24% 76% 23 UZ rame 400 316 716 22 - 22 3% 56% 44% 24 MR angiografije 66 94 160 16 8 24 15% 41% 59% 25 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 15 106 121 10 22 32 26% 12% 88% 26 MR toraks in abdomen 192 134 326 52 7 59 18% 59% 41% 27 CT toraks in abdomen 1.077 556 1.633 66 9 75 5% 66% 34% 28 UZ mehkih tkiv** 1.149 2.837 3.986 85 5 90 2% 29% 71% Terapevtske artroskopije (kolenske križne 29 325 1.534 1.859 65 28 93 5% 17% 83% vezi, kolena) 30 RTG mamografija 44 939 983 5 118 123 13% 4% 96% 31 Ortopedska operacija rame*** 98 548 646 19 168 187 29% 15% 85% 32 Posegi in operacije nosu in obnosnih votlin 32 890 922 3 186 189 20% 3% 97% 33 CT angiografije 482 378 860 164 61 225 26% 56% 44% 34 Operacija karpalnega kanala 330 729 1.059 258 7 265 25% 31% 69% 35 Drugi posegi na perifernem ožilju 37 337 374 18 251 269 72% 10% 90% 36 Operacije žolčnih kamnov 177 835 1.012 54 229 283 28% 17% 83% 37 Urološka ambulanta* 1.060 2.362 3.422 132 185 317 9% 31% 69% 38 Nevrološka ambulanta* 1.659 2.574 4.233 282 44 326 8% 39% 61% 39 Operacija sive mrene (katarakta) 389 4.453 4.842 59 332 391 8% 8% 92% 40 UZ dojke 185 1.504 1.689 18 374 392 23% 11% 89% 41 Fizioterapija na primarni 6.610 13.545 20.155 173 273 446 2% 33% 67% 42 Ortopedska ambulanta* 3.561 8.727 12.288 163 294 457 4% 29% 71% 43 Artroplastika kolka (protetika, endoproteza) 395 2.396 2.791 100 373 473 17% 14% 86% 44 Artroplastika kolena 214 2.667 2.881 36 450 486 17% 7% 93% 45 Očesna ambulanta pregled vida za očala* 1.925 15.584 17.509 8 516 524 3% 11% 89% 46 Operacije kile-odrasli 194 1.726 1.920 86 454 540 28% 10% 90% 47 Posegi in operacije hrbtenice 224 1.238 1.462 102 447 549 38% 15% 85% 48 Dermatološka ambulanta* 3.522 8.107 11.629 455 194 649 6% 30% 70% 49 Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu 152 1.437 1.589 39 610 649 41% 10% 90% 50 Elektromiografija (EMG) 1.927 2.565 4.492 281 401 682 15% 43% 57% 51 Kardiološka ambulanta* 3.036 7.621 10.657 339 426 765 7% 28% 72% 52 Koronarna angiografija in PTCA 517 1.122 1.639 271 633 904 55% 32% 68% 53 UZ vratnih žil 835 2.729 3.564 209 697 906 25% 23% 77% 54 UZ srca 1.299 4.693 5.992 190 767 957 16% 22% 78% 55 Ambulanta za oralno kirurgijo* 1.414 4.354 5.768 357 711 1.068 19% 25% 75% 56 MR glave in vratu 2.345 2.719 5.064 730 427 1.157 23% 46% 54% 57 Ambulanta za maksilofacialno kirurgijo* 727 2.114 2.841 291 908 1.199 42% 26% 74% 58 MR skeleta 4.324 4.444 8.768 1.337 593 1.930 22% 49% 51% 59 Revmatološka ambulanta* 1.016 2.482 3.498 565 1.965 2.530 72% 29% 71% 60 Operacije krčnih žil 107 5.113 5.220 27 2.967 2.994 57% 2% 98% Skupaj 46.082 126.071 172.153 7.159 16.209 23.368 14% 27% 73% Opomba: ** mišica, tetiva, sklep, skrotum, vrat, kolki novorojenčki; ***samo terapevtski posegi na rami; Vir: Lastni izračun po podatkih na dan 8. julij 2018 NaČas (2023). Rezultat analize čakajočih za leto 2015 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 16), da je na dan 1. januarja 2015, na 60 vrst zdravstvenih storitev čakalo 172.153 vseh čakajočih (27 % Stran | 59 pri stopnji »hitro« in 73 % pri stopnji »redno«), od tega 14 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2015 za izbranih 53 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 23.368 (14 %) pacientov od 172.153vseh čakajočih pacientov (Tabela 15). Slika 16. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2015 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 60 Slika 17. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2015 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Slika 17, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov januarja 2015, pri 53 od 60 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil januarja 2015 od 23.368 čakajočih nad dopustno čakalno dobo (31 % pri stopnji »hitro« in 69 % pri stopnji »redno«) največji za paciente, ki so čakali na prvi pregled v revmatološki ambulanti (72 %), drugi poseg na perifernem ožilju (72 %), operacije krčnih žil (57 %), koronarno angiografijo in PTCA (55 %), prvi pregled v ambulanti za maksilofacialno kirurgijo (42 %), posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (41 %) ter posege in operacije hrbtenice (38 %). Stran | 61 5.1.6 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2016 Tabela 16. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2016 Zap. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež čakajočih nad DČD (v %) št. Ambulanta/Storitev Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 Operacije kile-otroci 4 57 61 - - - 0% 7% 93% 2 RTG PC 48 586 634 - - - 0% 8% 92% 3 Artroplastika gležnja 1 3 4 - - - 0% 25% 75% 4 RTG glave 52 121 173 - - - 0% 30% 70% 5 RTG ledvic in sečnega mehurja 10 113 123 - 1 1 1% 8% 92% PTA (perkutana transluminalna 6 75 41 116 - 1 1 1% 65% 35% angioplastika) Angiografija (brez koronarne 7 81 38 119 1 - 1 1% 68% 32% angiografije) 8 Sklerozacija krčnih žil - 22 22 - 4 4 18% 0% 100% 9 Posegi na arterijah (brez PTA) 7 43 50 - 4 4 8% 14% 86% 10 Diabetološka ambulanta* 104 627 731 2 2 4 1% 14% 86% 11 RTG abdomna 225 389 614 5 - 5 1% 37% 63% 12 RTG hrbtenice 645 1.269 1.914 3 3 6 0% 34% 66% 13 CT srca 69 51 120 9 1 10 8% 58% 43% 14 RTG skeleta 993 2.749 3.742 10 1 11 0% 27% 73% 15 Operacije na odprtem srcu 20 115 135 7 6 13 10% 15% 85% 16 MR angiografije 126 74 200 12 3 15 8% 63% 37% 17 Operacija karpalnega kanala 87 865 952 8 10 18 2% 9% 91% 18 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 49 98 147 10 13 23 16% 33% 67% 19 RTG mamografija 256 2.532 2.788 3 28 31 1% 9% 91% 20 Psihiatrična ambulanta* 488 1.658 2.146 - 31 31 1% 23% 77% 21 Elektroencefalografija (EEG) 250 294 544 26 5 31 6% 46% 54% 22 MR toraks in abdomen 298 147 445 20 11 31 7% 67% 33% 23 CT skeleta 465 313 778 35 1 36 5% 60% 40% 24 UZ rame 554 545 1.099 45 1 46 4% 50% 50% 25 Ginekološka ambulanta -sek.nivo* 247 1.127 1.374 17 30 47 3% 18% 82% 26 MR srca 83 82 165 72 8 80 48% 50% 50% Terapevtske artroskopije (kolenske 27 križne vezi, kolena) 398 1.811 2.209 58 45 103 5% 18% 82% 28 CT glave in vratu 1.386 1.167 2.553 153 5 158 6% 54% 46% 29 UZ dojke 476 1.362 1.838 32 132 164 9% 26% 74% 30 CT angiografije 648 395 1.043 132 39 171 16% 62% 38% 31 Drugi posegi na perifernem ožilju 21 231 252 6 171 177 70% 8% 92% 32 Posegi na ušesu in mastoidu 15 333 348 6 188 194 56% 4% 96% 33 UZ mehkih tkiv** 1.636 3.379 5.015 167 34 201 4% 33% 67% 34 Ortopedska operacija rame*** 223 702 925 18 191 209 23% 24% 76% 35 CT toraks in abdomen 1.668 724 2.392 286 20 306 13% 70% 30% 36 Urološka ambulanta* 2.245 2.939 5.184 129 240 369 7% 43% 57% 37 Operacija sive mrene (katarakta) 475 5.659 6.134 50 362 412 7% 8% 92% Posegi in operacije nosu in obnosnih 38 50 958 1.008 20 409 429 43% 5% 95% votlin 39 Nevrološka ambulanta* 2.210 2.249 4.459 302 128 430 10% 50% 50% 40 Operacije žolčnih kamnov 334 1.032 1.366 91 364 455 33% 24% 76% Artroplastika kolka (protetika, 41 566 2.562 3.128 143 317 460 15% 18% 82% endoproteza) 42 Elektromiografija (EMG) 2.708 3.838 6.546 293 236 529 8% 41% 59% 43 Artroplastika kolena 405 3.344 3.749 95 463 558 15% 11% 89% 44 Kardiološka ambulanta* 3.354 6.436 9.790 215 359 574 6% 34% 66% 45 Posegi in operacije hrbtenice 281 1.522 1.803 136 531 667 37% 16% 84% 46 UZ vratnih žil 961 2.963 3.924 97 588 685 17% 24% 76% 47 Ambulanta za oralno kirurgijo* 1.004 3.943 4.947 214 564 778 16% 20% 80% Očesna ambulanta pregled vida za 48 očala* 2.477 17.677 20.154 47 748 795 4% 12% 88% 49 Dermatološka ambulanta* 3.266 7.967 11.233 138 684 822 7% 29% 71% 50 Operacije kile-odrasli 419 2.075 2.494 101 733 834 33% 17% 83% 51 Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu 200 1.538 1.738 79 767 846 49% 12% 88% 52 MR glave in vratu 2.290 1.991 4.281 603 380 983 23% 53% 47% 53 Ortopedska ambulanta* 6.153 9.407 15.560 891 128 1.019 7% 40% 60% 54 UZ srca 1.459 4.769 6.228 331 734 1.065 17% 23% 77% 55 Koronarna angiografija in PTCA 906 970 1.876 530 569 1.099 59% 48% 52% 56 Ambulanta za maksilofacialno kirurgijo* 799 2.442 3.241 323 928 1.251 39% 25% 75% 57 MR skeleta 6.087 4.791 10.878 921 440 1.361 13% 56% 44% 58 Fizioterapija na primarni** 11.267 16.808 28.075 999 826 1.825 7% 40% 60% 59 Revmatološka ambulanta* 1.757 2.748 4.505 920 1.967 2.887 64% 39% 61% 60 Operacije krčnih žil 330 7.006 7.336 157 4.747 4.904 67% 4% 96% Skupaj 63.711 141.697 205.408 8.968 19.201 28.169 14% 31% 69% Opomba: ** mišica, tetiva, sklep, skrotum, vrat, kolki novorojenčki; ***samo terapevtski posegi na rami; Vir: Lastni izračun po podatkih na dan 22. marec 2017 NaČas (2023). Stran | 62 Rezultat analize čakajočih za leto 2016 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 18), da je na dan 1. januarja 2016, na 60 vrst zdravstvenih storitev čakalo 205.408vseh čakajočih (31 % pri stopnji »hitro« in 69 % pri stopnji »redno«), od tega 14 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2016 za izbranih 56 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 28.169 (14 %) pacientov od 205.408 vseh čakajočih pacientov (Tabela 16). Slika 18. Število vseh čakajočih »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2016 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 63 Slika 19, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov januarja 2016, pri 56 od 60 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil januarja 2016 od 28.169 čakajočih nad dopustno čakalno dobo (32 % pri stopnji »hitro« in 68 % pri stopnji »redno«) največji za paciente, ki so čakali na drugi poseg na perifernem ožilju (70 %), operacije krčnih žil (67 %), prvi pregled v revmatološki ambulanti (64 %), koronarno angiografijo in PTCA (59 %), posege na ušesu in mastoidu (56 %), posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (49 %), MR srca (48 %), posege in operacije nosu in obnosnih votlin (43 %), prvi pregled v ambulanti za maksilofacialno kirurgijo (39 %), posege in operacije hrbtenice (37 %), operacije kile – odrasli (33 %) ter operacije žolčnih kamnov (33 %). Slika 19. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2016 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 64 5.1.7 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2017 Tabela 17. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2017 Število čakajočih Zap. št. Število čakajočih nad DČD Delež čakajočih nad DČD (v %) Ambulanta/Storitev Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 Artroplastika gležnja - 5 5 - - - 0% 0% 100% 2 Angiografija (brez koron. angiografije) 51 19 70 - - - 0% 73% 27% 3 RTG ledvic in sečnega mehurja 108 124 232 1 - 1 0% 47% 53% 4 RTG abdomna 127 110 237 1 - 1 0% 54% 46% 5 Sklerozacija krčnih žil - 18 18 - 2 2 11% 0% 100% 6 Operacije kile-otroci 3 70 73 - 2 2 3% 4% 96% 7 Posegi na arterijah (brez PTA) 3 82 85 1 2 3 4% 4% 96% 8 RTG glave 132 122 254 2 1 3 1% 52% 48% 9 Diabetološka ambulanta* 151 425 576 - 5 5 1% 26% 74% 10 PTA 93 19 112 14 3 17 15% 83% 17% 11 Operacija karpalnega kanala 120 812 932 12 11 23 2% 13% 87% 12 RTG mamografija 252 1.176 1.428 7 18 25 2% 18% 82% 13 Operacije na odprtem srcu 32 159 191 1 25 26 14% 17% 83% 14 Psihiatrična ambulanta* 544 1.743 2.287 6 29 35 2% 24% 76% 15 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 39 235 274 11 40 51 19% 14% 86% 16 RTG PC 260 590 850 18 33 51 6% 31% 69% 17 MR srca 75 111 186 50 6 56 30% 40% 60% 18 MR angiografije 161 124 285 29 30 59 21% 56% 44% 19 CT skeleta 733 457 1.190 45 32 77 6% 62% 38% 20 Drugi posegi na perifernem ožilju 42 139 181 20 74 94 52% 23% 77% 21 Ginekološka ambulanta -sek.nivo* 375 835 1.210 42 68 110 9% 31% 69% 22 RTG hrbtenice 895 1.586 2.481 96 27 123 5% 36% 64% 23 Elektroencefalografija (EEG) 472 548 1.020 89 89 178 17% 46% 54% 24 MR toraks in abdomen 461 215 676 163 23 186 28% 68% 32% 25 RTG skletela 1.659 3.680 5.339 122 103 225 4% 31% 69% 26 Urološka ambulanta* 1.844 2.025 3.869 181 53 234 6% 48% 52% 27 Ultrazvok dojke 562 1.331 1.893 56 223 279 15% 30% 70% 28 Ortopedska operacija rame*** 288 684 972 139 147 286 29% 30% 70% 29 Posegi na ušesu in mastoidu 24 478 502 9 299 308 61% 5% 95% 30 CT angiografije 981 631 1.612 269 164 433 27% 61% 39% 31 Koronarna angiografija in PTCA 899 428 1.327 338 103 441 33% 68% 32% 32 CT glave in vratu 1.711 1.233 2.944 313 135 448 15% 58% 42% 33 Terapevtske artroskopije 559 2.020 2.579 206 260 466 18% 22% 78% 34 CT srca 463 820 1.283 119 403 522 41% 36% 64% 35 Ultrazvok vratnih žil 1.253 3.211 4.464 70 467 537 12% 28% 72% 36 Posegi in operacije hrbtenice 340 1.391 1.731 171 368 539 31% 20% 80% 37 Ultrazvok rame 791 550 1.341 450 130 580 43% 59% 41% 38 Posegi in op. nosu in obnosnih votlin 83 1.342 1.425 25 650 675 47% 6% 94% 39 Operacije žolčnih kamnov 397 1.206 1.603 162 577 739 46% 25% 75% 40 Ambulanta za maksilofac. kirurgijo* 1.304 2.799 4.103 203 537 740 18% 32% 68% 41 Ultrazvok mehkih tkiv** 2.554 3.339 5.893 609 136 745 13% 43% 57% 42 Ambulanta za oralno kirurgijo* 1.480 4.281 5.761 249 575 824 14% 26% 74% 43 MR glave in vratu 1.948 1.777 3.725 437 392 829 22% 52% 48% 44 CT toraks in abdomen 1.949 846 2.795 680 162 842 30% 70% 30% 45 Nevrološka ambulanta* 2.144 2.010 4.154 683 167 850 20% 52% 48% 46 Artroplastika kolka (protetika, endoproteza) 771 2.774 3.545 332 530 862 24% 22% 78% 47 Kardiološka ambulanta* 4.116 7.045 11.161 519 402 921 8% 37% 63% 48 Očesna ambulanta pregled vida za očala* 1.412 14.045 15.457 67 856 923 6% 9% 91% 49 Operacija sive mrene (katarakta) 845 6.987 7.832 205 723 928 12% 11% 89% 50 MR skeleta 3.525 3.301 6.826 481 453 934 14% 52% 48% 51 Artroplastika kolena 489 3.354 3.843 219 741 960 25% 13% 87% 52 Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu 226 1.469 1.695 72 915 987 58% 13% 87% 53 Operacije kile-odrasli 427 1.902 2.329 121 911 1.032 44% 18% 82% 54 Dermatološka ambulanta* 4.436 9.903 14.339 493 920 1.413 10% 31% 69% 55 Elektromiografija (EMG) 3.632 4.339 7.971 560 900 1.460 18% 46% 54% 56 Operacija nožnega palca 236 2.570 2.806 135 1.573 1.708 61% 8% 92% 57 Ultrazvok srca 2.375 5.829 8.204 464 1.564 2.028 25% 29% 71% 58 Revmatološka ambulanta* 1.114 2.440 3.554 447 1.814 2.261 64% 31% 69% 59 Ortopedska ambulanta* 7.277 9.324 16.601 2.117 345 2.462 15% 44% 56% 60 Fizioterapija na primarni** 14.890 18.334 33.224 1.595 1.155 2.750 8% 45% 55% 61 Operacije krčnih žil 433 6.675 7.108 202 4.790 4.992 70% 6% 94% Skupaj 74.566 146.097 220.663 14.128 25.163 39.291 18% 34% 66% Opomba: ** mišica, tetiva, sklep, skrotum, vrat, kolki novorojenčki; ***samo terapevtski posegi na rami; PTA - perkutana transluminalna angioplastika. Vir: Lastni izračun po podatkih na dan 8. julij 2018 NaČas (2023). Rezultat analize čakajočih za leto 2017 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 20), da je na dan 1. januarja 2017, na 61 vrst zdravstvenih storitev čakalo 220.663 vseh čakajočih (34 % pri stopnji »hitro« in 66 % pri stopnji »redno«), od tega 18 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2017 za izbranih 59 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 39.291 (18 %) pacientov od 220.663 vseh čakajočih pacientov (Tabela 19). Stran | 65 Slika 20. Struktura čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave na dan 1. januar 2017 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Slika 21, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov januarja 2017, pri 59 od 61 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil januarja 2017 od 39.291 čakajočih nad dopustno čakalno dobo (36 % pri stopnji »hitro« in 64 % pri stopnji »redno«) največji za paciente, ki so čakali na operacije krčnih žil (70 %), prvi pregled v revmatološki ambulanti (64 %), posege na ušesu in mastoidu (61 %), operacije nožnega palca (hallux valgus) (61 %), posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (58 %), drugi poseg na perifernem ožilju (52 %), posege in Stran | 66 operacije nosu in obnosnih votlin (47 %), operacije žolčnih kamnov (46 %), operacije kile – odrasli (44 %), UZ rame (43 %) ter CT srca (41 %). Slika 21. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2017 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023) Stran | 67 5.1.8 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2018 Tabela 18. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2018 Zap. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež čakajočih nad DČD (v %) št. Ambulanta/Storitev Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno 1 RTG glave 333 399 732 - - - 0% 45% 55% 2 RTG ledvic in sečnega mehurja 333 392 725 - - - 0% 46% 54% 3 Artroplastika gležnja 2 4 6 1 - 1 17% 33% 67% 4 RTG abdomna 344 376 720 1 - 1 0% 48% 52% 5 Operacije kile-otroci 4 83 87 3 1 4 5% 5% 95% 6 CT skeleta 312 192 504 5 - 5 1% 62% 38% 7 Angiografija (brez koronarne angiografije) 164 36 200 5 3 8 4% 82% 18% 8 Posegi na arterijah (brez PTA) 9 79 88 1 11 12 14% 10% 90% 9 RTG hrbtenice 829 1.432 2.261 19 7 26 1% 37% 63% 10 MR angiografije 163 97 260 12 29 41 16% 63% 37% 11 Psihiatrična ambulanta 500 1.831 2.331 47 6 53 2% 21% 79% 12 Operacije na odprtem srcu 133 98 231 36 19 55 24% 58% 42% 13 RTG PC 483 582 1.065 31 28 59 6% 45% 55% 14 Diabetološka ambulanta 196 553 749 21 57 78 10% 26% 74% 15 CT angiografije 443 222 665 51 31 82 12% 67% 33% 16 Operacija karpalnega kanala 176 997 1.173 48 37 85 7% 15% 85% 17 Elektroencefalografija (EEG) 337 266 603 71 14 85 14% 56% 44% 18 MR toraks in abdomen 516 200 716 75 14 89 12% 72% 28% 19 RTG skeleta 1.311 2.248 3.559 60 33 93 3% 37% 63% 20 CT glave in vratu 773 442 1.215 100 5 105 9% 64% 36% 21 RTG mamografija 360 2.630 2.990 8 102 110 4% 12% 88% 22 Drugi posegi na perifernem ožilju 62 91 153 47 80 127 83% 41% 59% 23 MR srca 116 146 262 65 72 137 52% 44% 56% 24 PTA 136 95 231 82 55 137 59% 59% 41% 25 CT srca 184 84 268 96 44 140 52% 69% 31% 26 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 59 221 280 28 120 148 53% 21% 79% 27 Koronarna angiografija in PTCA 712 384 1.096 112 55 167 15% 65% 35% 28 Ortopedska operacija rame*** 201 863 1.064 57 162 219 21% 19% 81% 29 Sklerozacija krčnih žil 1 955 956 1 221 222 23% 0% 100% 30 Ginekološka ambulanta -sek.nivo 355 844 1.199 90 147 237 20% 30% 70% 31 MR skeleta 4.309 2.747 7.056 193 75 268 4% 61% 39% 32 CT toraks in abdomen 1.608 494 2.102 222 53 275 13% 76% 24% 33 Posegi na ušesu in mastoidu 33 506 539 11 345 356 66% 6% 94% 34 UZ dojke 875 1.772 2.647 96 303 399 15% 33% 67% 35 Operacije žolčnih kamnov 247 1.044 1.291 47 410 457 35% 19% 81% 36 UZ rame 776 287 1.063 462 16 478 45% 73% 27% Terapevtske artroskopije (kolenske križne 37 587 2.127 2.714 236 272 508 19% 22% 78% vezi, kolena) 38 MR glave in vratu 1.646 1.420 3.066 284 302 586 19% 54% 46% 39 UZ vratnih žil 1.265 3.437 4.702 232 391 623 13% 27% 73% 40 Operacije kile-odrasli 346 1.631 1.977 75 588 663 34% 18% 82% 41 UZ mehkih tkiv 2.471 3.073 5.544 550 114 664 12% 45% 55% 42 Ambulanta za oralno kirurgijo 1.595 3.971 5.566 284 515 799 14% 29% 71% 43 Posegi in operacije nosu in obnosnih votlin 214 1.665 1.879 101 723 824 44% 11% 89% 44 Ambulanta za maksilofacialno kirurgijo 1.146 2.192 3.338 172 656 828 25% 34% 66% 45 Posegi in op. v ustih, grlu in žrelu 353 1.773 2.126 159 740 899 42% 17% 83% 46 Artroplastika kolka (protetika, endoproteza) 799 2.539 3.338 412 535 947 28% 24% 76% 47 Posegi in operacije hrbtenice 499 1.595 2.094 338 670 1.008 48% 24% 76% 48 Urološka ambulanta 2.118 2.198 4.316 677 352 1.029 24% 49% 51% 49 Kardiološka ambulanta 5.400 6.148 11.548 898 216 1.114 10% 47% 53% 50 Artroplastika kolena 571 3.666 4.237 280 1.201 1.481 35% 13% 87% 51 UZ srca 2.590 5.768 8.358 474 1.289 1.763 21% 31% 69% 52 Elektromiografija (EMG) 3.899 3.714 7.613 1.297 616 1.913 25% 51% 49% 53 Operacija nožnega palca 346 2.674 3.020 223 1.705 1.928 64% 11% 89% 54 Nevrološka ambulanta 3.222 1.907 5.129 1.656 307 1.963 38% 63% 37% 55 Revmatološka ambulanta 1.506 1.984 3.490 947 1.599 2.546 73% 43% 57% 56 Operacija sive mrene (katarakta) 1.067 7.620 8.687 276 2.998 3.274 38% 12% 88% 57 Ortopedska ambulanta 9.155 8.587 17.742 3.431 392 3.823 22% 52% 48% 58 Očesna ambulanta pregled vida za očala 2.280 13.430 15.710 402 3.495 3.897 25% 15% 85% 59 Dermatološka ambulanta 6.382 10.661 17.043 1.709 3.101 4.810 28% 37% 63% 60 Operacije krčnih žil 469 7.530 7.999 277 5.692 5.969 75% 6% 94% 61 Fizioterapija na primarni 19.602 19.835 39.437 6.045 4.157 10.202 26% 50% 50% Skupaj 86.923 144.837 231.760 23.639 35.181 58.820 25% 38% 62% Opomba: ** mišica, tetiva, sklep, skrotum, vrat, kolki novorojenčki; ***samo terapevtski posegi na rami; PTA - perkutana transluminalna angioplastika. Vir: Lastni izračun po podatkih na dan 8. julij 2018 NaČas (2023). Rezultat analize čakajočih za leto 2018 na izbrane zdravstvene storitve kaže (Slika 22), da je na dan 1. januarja 2018, na 61 vrst zdravstvenih storitev čakalo 231.760 vseh čakajočih (38 % Stran | 68 pri stopnji »hitro« in 62 % pri stopnji »redno«), od tega 25 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2018 za izbranih 59 vrst zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 58.820 (25 %) pacientov od 231.760 vseh čakajočih pacientov (Tabela 18). Slika 22. Struktura čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave na dan 1. januar 2018 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Slika 23, kaže da so bile čakalne vrste nad dopustno čakajočih pacientov januarja 2018, pri 59 od 61 zdravstvenih storitev. Okrnjen dostop je bil januarja 2018 od 58.820 čakajočih nad dopustno čakalno dobo (26 % pri stopnji »hitro« in 74 % pri stopnji »redno«) največji za Stran | 69 paciente, ki so čakali na operacije krčnih žil (75 %), prvi pregled v revmatološki ambulanti (73 %), posege na ušesu in mastoidu (66 %), operacije nožnega palca (hallux valgus) (64 %), PTA (perkutana transluminalna angioplastika) (59 %), operacije ščitnice (tudi obščitnice) (53 %), CT srca (52 %), MR srca (52 %), posege in operacije hrbtenice (48 %), UZ rame (45 %), posege in operacije nosu in obnosnih votlin (44 %) ter posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (42 %). Slika 23. Struktura čakajočih nad dopustno ČD »hitro« in »redno« na dan 1. januar 2018 Vir: Lastni izračun po podatkih NaČas (2023). Stran | 70 5.2 Število čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo v slovenskem zdravstvenem sistemu v obdobju 2019-2023 (eNaročanje) 5.2.1 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2019 Tabela 19. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2019 Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež nad DČD (v %) Zap. št. Ambulanta/Storitev Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno hitro hitro hitro 1 RTG abdomna - - 1 1 - - - - 0% 0% 0% 100% 2 RTG ledvic in sečnega mehurja - 3 6 9 - - - - 0% 0% 33% 67% 3 RTG glave 1 18 18 37 - - - - 0% 3% 49% 49% 4 Angiografija - 14 3 17 - 1 - 1 6% 0% 82% 18% 5 PTA 2 8 - 10 2 - - 2 20% 20% 80% 0% 6 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) - 3 4 7 - 1 3 4 57% 0% 43% 57% 7 Endoproteza gležnja - 3 15 18 - - 9 9 50% 0% 17% 83% 8 RTG PC 13 68 179 260 1 10 14 25 10% 5% 26% 69% 9 RTG hrbtenice 35 478 632 1.145 25 2 - 27 2% 3% 42% 55% 10 CT skeleta 41 266 112 419 35 2 - 37 9% 10% 63% 27% 11 Sklerozacijo krčnih žil 2 5 62 69 - 2 41 43 62% 3% 7% 90% 12 Ortopedska operacija rame 4 72 185 261 4 9 38 51 20% 2% 28% 71% 13 operacija karpalnega kanala 4 90 222 316 4 15 41 60 19% 1% 28% 70% 14 RTG mamografija 5 90 276 371 2 8 51 61 16% 1% 24% 74% 15 RTG skeleta 62 728 1.081 1.871 41 9 20 70 4% 3% 39% 58% Kirurški posegi na srcu in/ali 16 pripadajočih velikih žilah pri odprtem 1 30 49 80 - 30 45 75 94% 1% 38% 61% prsnem košu 17 CT glave in vratu 72 772 528 1.372 56 33 13 102 7% 5% 56% 38% 18 Diabetološka ambulanta 10 107 317 434 7 7 102 116 27% 2% 25% 73% 19 Elektroencefalografija (EEG) 13 347 348 708 11 56 51 118 17% 2% 49% 49% 20 CT srca 2 93 71 166 2 90 49 141 85% 1% 56% 43% 21 Artroskopska operacija 6 190 640 836 2 37 136 175 21% 1% 23% 77% 22 Operacija hrbtenice 3 125 238 366 2 71 129 202 55% 1% 34% 65% 23 MR srca 4 138 122 264 4 102 100 206 78% 2% 52% 46% 24 Koronarografija 19 522 167 708 12 166 42 220 31% 3% 74% 24% 25 Ginekološka ambulanta -sek.nivo 20 724 1.419 2.163 16 127 82 225 10% 1% 33% 66% Operacija na ožilju - arterije in vene 26 1 23 239 263 1 23 230 254 97% 0% 9% 91% (brez PTA) 27 MR angiografije - MRA 13 248 273 534 9 112 141 262 49% 2% 46% 51% 28 MR toraksa in abdomna 63 696 353 1.112 49 202 27 278 25% 6% 63% 32% 29 Psihiatrična ambulanta 43 591 425 1.059 33 229 34 296 28% 4% 56% 40% 30 Operacija žolčnih kamnov 7 94 493 594 5 27 335 367 62% 1% 16% 83% 31 Endoproteza kolka 8 423 1.221 1.652 7 75 297 379 23% 0% 26% 74% 32 UZ skeleta 11 386 230 627 9 285 115 409 65% 2% 62% 37% 33 CT angiografije - CTA 51 482 385 918 48 210 156 414 45% 6% 53% 42% Očesna ambulanta pregled vida za 34 očala 9 394 1.437 1.840 7 140 272 419 23% 0% 21% 78% 35 UZ dojke 51 494 833 1.378 38 70 327 435 32% 4% 36% 60% 36 Operacije kile-odrasli 2 106 798 906 1 24 560 585 65% 0% 12% 88% 37 Operacija na stopalu - 154 896 1.050 - 38 604 642 61% 0% 15% 85% Ambulanta za oralno in 38 27 982 2.848 3.857 18 20 611 649 17% 1% 25% 74% maksilofacialno kirurgijo 39 Endoproteza kolena - 377 1.655 2.032 - 32 691 723 36% 0% 19% 81% 40 CT toraksa in abdomna 332 1.621 768 2.721 245 410 74 729 27% 12% 60% 28% 41 UZ mehkih tkiv 96 1.233 1.884 3.213 76 377 278 731 23% 3% 38% 59% 42 UZ srca 4 281 1.071 1.356 4 205 632 841 62% 0% 21% 79% 43 Urološka ambulanta 216 1.629 1.650 3.495 184 579 273 1.036 30% 6% 47% 47% 44 Revmatološka ambulanta 48 1.161 1.800 3.009 31 161 1.116 1.308 43% 2% 39% 60% 45 RTG skeleta 239 4.357 2.992 7.588 180 888 358 1.426 19% 3% 57% 39% 46 Elektromiografija (EMG) 119 3.351 3.244 6.714 106 927 683 1.716 26% 2% 50% 48% 47 MR glave in vratu 105 1.864 2.113 4.082 88 849 811 1.748 43% 3% 46% 52% 48 UZ vratnih žil 58 1.962 5.200 7.220 47 786 1.094 1.927 27% 1% 27% 72% 49 Operacija sive mrene (katarakta) 33 745 3.922 4.700 27 529 1.403 1.959 42% 1% 16% 83% 50 Operacija na ožilju - krčne žile 26 452 2.542 3.020 7 305 2.172 2.484 1% 1% 15% 84% 51 Operacije ušes, nosu, ust in grla 75 843 3.188 4.106 62 469 2.067 2.598 63% 2% 21% 78% 52 Kardiološka ambulanta 248 4.174 4.341 8.763 202 2.071 1.124 3.397 39% 3% 48% 50% 53 Nevrološka ambulanta 419 3.515 2.912 6.846 361 2.298 1.157 3.816 56% 6% 51% 43% 54 Ortopedska ambulanta 513 8.988 7.352 16.853 447 5.428 3.300 9.175 54% 3% 53% 44% 55 Dermatološka ambulanta 649 6.641 10.642 17.932 391 3.744 5.431 9.566 53% 4% 37% 59% Skupaj 3.785 53.161 74.402 131.348 2.909 22.291 27.339 52.539 40% 3% 40% 57% Opomba: PTA- perkutani posegi na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah ; Vir: Lastni izračun po podatkih eNaročanje (2023) Stran | 71 Rezultat analize čakajočih za leto 2019 na dan 1. januar 2019 na izbrane zdravstvene storitve (Priloga B: 400 vrst zdravstvenih storitev iz CIS eNaročanje smo razvrstili v 55 primerljivih skupin zdravstvenih storitev, ki ustrezajo metodologiji NaČas) kaže (Tabela 19), da je na dan 1. januarja 2019, na 55 skupin zdravstvenih storitev čakalo 131.348 vseh čakajočih (3 % pri stopnji »zelo hitro«, 40 % pri stopnji »hitro« in 57 % pri stopnji »redno«), od tega 40 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2019 za izbranih in primerljivih 55 skupin zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 52.539 (40 %) pacientov od 131.348 vseh čakajočih pacientov (Tabela 19). Okrnjen dostop je bil januarja 2019 za 52.539 čakajočih nad dopustno čakalno dobo iz izbrano skupino zdravstvenih storitev (primerljivo z NaČas), 3 % pri stopnji »zelo hitro«, 32 % pri stopnji »hitro« in 65 % pri stopnji »redno«. 5.2.2 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2020 Tabela 20. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2020 Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež nad DČD (v %) Zap. št. Ambulanta/Storitev Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno hitro hitro hitro 1 Sklerozacijo krčnih žil - 23 1.817 1.840 - 3 331 334 18% 0% 1% 99% 2 RTG ledvic in sečnega mehurja - 6 7 13 - 3 - 3 23% 0% 46% 54% 3 Operacija na stopalu - hallux valgus 8 357 2.105 2.470 6 70 1.294 1.370 55% 0% 14% 85% Očesna ambulanta pregled vida za 4 očala 22 534 5.476 6.032 14 149 947 1.110 18% 0% 9% 91% 5 RTG mamografija 3 103 626 732 2 12 191 205 28% 0% 14% 86% 6 Endoproteza kolena 22 772 3.539 4.333 15 116 964 1.095 25% 1% 18% 82% 7 Endoproteza gležnja 3 143 224 370 2 36 176 214 58% 1% 39% 61% 8 Operacija na ožilju - krčne žile 54 897 5.285 6.236 37 623 3.901 4.561 73% 1% 14% 85% 9 UZ vratnih žil 92 2.254 6.932 9.278 67 814 2.211 3.092 33% 1% 24% 75% 10 Ortopedska operacija rame 7 180 481 668 7 8 161 176 26% 1% 27% 72% 11 PTA 1 15 77 93 1 1 5 7 8% 1% 16% 83% 12 operacija karpalnega kanala 15 267 1.103 1.385 5 33 99 137 10% 1% 19% 80% 13 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 4 123 199 326 3 116 152 271 83% 1% 38% 61% 14 Operacija sive mrene (katarakta) 103 1.444 6.777 8.324 63 762 1.304 2.129 26% 1% 17% 81% 15 Endoproteza kolka 40 756 2.198 2.994 30 37 218 285 10% 1% 25% 73% Ambulanta za oralno in 16 129 2.798 5.967 8.894 93 4 557 654 7% 1% 31% 67% maksilofacialno kirurgijo 17 Artroskopska operacija 31 557 1.535 2.123 24 12 144 180 8% 1% 26% 72% 18 Operacije kile-odrasli 25 210 1.292 1.527 11 72 488 571 37% 2% 14% 85% 19 Ginekološka ambulanta -sek.nivo 73 1.014 2.988 4.075 45 69 404 518 13% 2% 25% 73% 20 RTG glave 1 19 34 54 1 - 1 2 4% 2% 35% 63% 21 Operacija hrbtenice 44 640 1.458 2.142 20 162 617 799 37% 2% 30% 68% 22 Operacije ušes, nosu, ust in grla 215 1.409 7.435 9.059 126 617 4.617 5.360 59% 2% 16% 82% Operacija na ožilju - arterije in vene 23 12 67 396 475 10 24 316 350 74% 3% 14% 83% (brez PTA) 24 Operacija žolčnih kamnov 25 168 746 939 15 42 296 353 38% 3% 18% 79% 25 UZ dojke 87 891 2.222 3.200 50 443 1.287 1.780 56% 3% 28% 69% 26 UZ srca 61 856 1.235 2.152 44 494 707 1.245 58% 3% 40% 57% 27 RTG hrbtenice 50 756 957 1.763 17 35 19 71 4% 3% 43% 54% 28 RTG skeleta 98 1.327 1.874 3.299 49 54 63 166 5% 3% 40% 57% 29 MR angiografije - MRA 29 429 460 918 25 141 158 324 35% 3% 47% 50% 30 MR glave in vratu 234 3.071 3.753 7.058 196 1.267 1.435 2.898 41% 3% 44% 53% 31 Elektroencefalografija (EEG) 49 575 591 1.215 41 112 136 289 24% 4% 47% 49% 32 CT srca 21 331 167 519 12 92 21 125 24% 4% 64% 32% 33 Elektromiografija (EMG) 384 4.897 3.615 8.896 302 2.694 1.238 4.234 48% 4% 55% 41% 34 UZ mehkih tkiv 226 1.919 2.879 5.024 167 857 278 1.302 26% 4% 38% 57% 35 RTG PC 31 156 488 675 12 23 149 184 27% 5% 23% 72% 36 Revmatološka ambulanta 192 1.697 1.943 3.832 120 218 1.388 1.726 45% 5% 44% 51% 37 Koronarografija 59 795 181 1.035 37 466 24 527 51% 6% 77% 17% 38 RTG skeleta 712 7.167 4.348 12.227 526 1.055 227 1.808 15% 6% 59% 36% Stran | 72 Nadaljevanje Tabela 21. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež nad DČD (v %) Zap. št. Ambulanta/Storitev Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno hitro hitro hitro 39 Dermatološka ambulanta 1.362 9.094 12.460 22.916 1.147 5.964 6.072 13.183 58% 6% 40% 54% 40 Ortopedska ambulanta 1.098 9.868 7.220 18.186 822 4.481 2.755 8.058 44% 6% 54% 40% 41 Kardiološka ambulanta 729 5.537 5.656 11.922 577 2.738 1.681 4.996 42% 6% 46% 47% 42 MR srca 40 358 235 633 14 20 2 36 6% 6% 57% 37% 43 Psihiatrična ambulanta 142 713 1.362 2.217 121 117 61 299 13% 6% 32% 61% 44 UZ skeleta 54 542 244 840 39 340 63 442 53% 6% 65% 29% 45 Diabetološka ambulanta 58 230 502 790 34 57 85 176 22% 7% 29% 64% 46 CT glave in vratu 130 916 598 1.644 101 157 40 298 18% 8% 56% 36% 47 Urološka ambulanta 558 3.259 2.928 6.745 441 1.751 849 3.041 45% 8% 48% 43% 48 Angiografija 28 259 37 324 28 231 16 275 85% 9% 80% 11% 49 CT angiografije - CTA 151 910 474 1.535 87 228 58 373 24% 10% 59% 31% 50 Nevrološka ambulanta 929 4.118 3.173 8.220 744 1.936 616 3.296 40% 11% 50% 39% 51 MR toraksa in abdomna 345 1.428 620 2.393 239 536 94 869 36% 14% 60% 26% 52 CT skeleta 85 306 198 589 50 15 4 69 12% 14% 52% 34% 53 CT toraksa in abdomna 661 2.355 1.252 4.268 414 367 126 907 21% 15% 55% 29% 54 Kirurški posegi na srcu** 69 223 114 406 34 200 94 328 81% 17% 55% 28% 55 RTG abdomna 2 3 4 9 - - 2 2 22% 22% 33% 44% Skupaj 9.603 79.742 120.487 209.832 7.087 30.874 39.142 77.103 37% 5% 38% 57% Opomba: PTA- perkutani posegi na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah ; ** in/ali pripadajočih velikih žilah pri odprtem prsnem košu. Vir: Lastni izračun po podatkih eNaročanje (2023). Rezultat analize čakajočih na dan 1. januar 2020 na izbrane zdravstvene storitve (400 vrst zdravstvenih storitev iz CIS eNaročanje smo razvrstili v 55 primerljivih skupin zdravstvenih storitev, ki ustrezajo metodologiji NaČas, kot je prikazano v prilogi A) kaže (Tabela 20), da je na dan 1. januarja 2020, na 55 skupin zdravstvenih storitev čakalo 209.832 vseh čakajočih (5 % pri stopnji »zelo hitro«, 38 % pri stopnji »hitro« in 57 % pri stopnji »redno«), od tega 37 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza podatkov kaže, da je januarja 2020 za izbranih in primerljivih 55 skupin zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 77.103 (37 %) pacientov od 209.832 vseh čakajočih pacientov (Tabela 20). Okrnjen dostop je bil 1. januarja 2020 za 77.103 čakajočih nad dopustno čakalno dobo iz izbrano skupino zdravstvenih storitev (primerljivo z NaČas), 5 % pri stopnji »zelo hitro«, 38 % pri stopnji »hitro« in 57 % pri stopnji »redno«. 5.2.3 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2021 Rezultat analize čakajočih na dan 1. januar 2021 na izbrane zdravstvene storitve (400 vrst zdravstvenih storitev iz CIS eNaročanje smo razvrstili v 55 primerljivih skupin zdravstvenih storitev, ki ustrezajo metodologiji NaČas, kot je prikazano v prilogi A) kaže (Tabela 21), da je na dan 1. januarja 2021, na 55 skupin zdravstvenih storitev čakalo 148. 888 vseh čakajočih (6 % pri stopnji »zelo hitro«, 37 % pri stopnji »hitro« in 57 % pri stopnji »redno«), od tega 38 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza kaže, da je 1. januarja 2021 za izbranih in primerljivih 55 skupin zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 56.410 (38 %) pacientov od 148. 888 vseh čakajočih pacientov (Tabela 21). Okrnjen dostop je bil 1. januarja 2021 za 56.410 čakajočih nad dopustno čakalno dobo za izbrano skupino Stran | 73 zdravstvenih storitev (primerljivo z NaČas), 10 % pri stopnji »zelo hitro«, 37 % pri stopnji »hitro« in 53 % pri stopnji »redno«. Tabela 21. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2021 Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež nad DČD (v %) Zap. št. Ambulanta/Storitev Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno hitro hitro hitro 1 RTG abdomna - 1 1 2 - - - - 0% 0% 50% 50% 2 RTG ledvic in sečnega mehurja 1 6 11 18 - - - - 0% 6% 33% 61% 3 RTG glave 3 7 7 17 2 - - 2 12% 18% 41% 41% Perkutani posegi na srcu, srčnih 4 zaklopkah, koronarnih in drugih - 7 50 57 - 1 2 3 5% 0% 12% 88% arterijah (PTA) 5 Angiografija 15 20 4 39 10 2 - 12 31% 38% 51% 10% 6 RTG hrbtenice 60 285 277 622 13 8 8 29 5% 10% 46% 45% 7 CT skeleta 72 185 86 343 37 19 4 60 17% 21% 54% 25% 8 RTG mamografija 10 105 434 549 7 40 39 86 16% 2% 19% 79% 9 RTG skeleta 120 475 581 1.176 33 16 39 88 7% 10% 40% 49% 10 Diabetološka ambulanta 97 231 394 722 52 23 54 129 18% 13% 32% 55% 11 CT glave in vratu 145 505 213 863 66 66 15 147 17% 17% 59% 25% 12 CT angiografije - CTA 126 457 348 931 56 78 18 152 16% 14% 49% 37% 13 Elektroencefalografija (EEG) 31 250 190 471 29 72 54 155 33% 7% 53% 40% 14 CT srca 65 301 164 530 30 59 67 156 29% 12% 57% 31% 15 Endoproteza gležnja 3 108 194 305 3 15 140 158 52% 1% 35% 64% 16 RTG PC 64 119 386 569 11 20 133 164 29% 11% 21% 68% 17 MR srca 44 349 199 592 32 119 15 166 28% 7% 59% 34% 18 UZ skeleta 54 269 59 382 38 146 17 201 53% 14% 70% 15% 19 operacija karpalnega kanala 57 272 797 1.126 37 71 115 223 20% 5% 24% 71% 20 Psihiatrična ambulanta 198 338 600 1.136 158 54 28 240 21% 17% 30% 53% 21 Ortopedska operacija rame 45 82 358 485 40 11 198 249 51% 9% 17% 74% 22 Artroskopska operacija 158 569 1.134 1.861 129 29 106 264 14% 8% 31% 61% 23 MR angiografije - MRA 49 257 313 619 20 137 119 276 45% 8% 42% 51% Kirurški posegi na srcu in/ali 24 pripadajočih velikih žilah pri 72 248 110 430 30 196 73 299 70% 17% 58% 26% odprtem prsnem košu 25 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 4 184 231 419 1 172 193 366 87% 1% 44% 55% 26 Ginekološka ambulanta -sek.nivo 124 889 1.890 2.903 74 132 193 399 14% 4% 31% 65% 27 Sklerozacijo krčnih žil 8 54 1.539 1.601 7 15 387 409 26% 0% 3% 96% 28 Operacija žolčnih kamnov 41 207 761 1.009 28 42 383 453 45% 4% 21% 75% 29 UZ mehkih tkiv 195 927 2.472 3.594 66 204 204 474 13% 5% 26% 69% Operacija na ožilju - arterije in 30 77 170 434 681 61 121 356 538 79% 11% 25% 64% vene (brez PTA) Očesna ambulanta pregled vida za 31 očala 13 277 2.435 2.725 8 115 424 547 20% 0% 10% 89% 32 Koronarografija 208 717 136 1.061 166 386 58 610 57% 20% 68% 13% 33 MR toraksa in abdomna 324 1.044 496 1.864 153 354 107 614 33% 17% 56% 27% 34 Operacija hrbtenice 89 647 1.388 2.124 54 152 474 680 32% 4% 30% 65% 35 CT toraksa in abdomna 740 1.806 1.005 3.551 295 338 129 762 21% 21% 51% 28% 36 Endoproteza kolka 91 834 2.489 3.414 74 119 648 841 25% 3% 24% 73% Ambulanta za oralno in 37 154 2.915 5.264 8.333 76 3 787 866 10% 2% 35% 63% maksilofacialno kirurgijo 38 Operacije kile-odrasli 56 364 1.434 1.854 30 168 707 905 49% 3% 20% 77% 39 UZ srca 24 613 763 1.400 16 482 432 930 66% 2% 44% 55% 40 RTG skeleta 741 3.721 2.146 6.608 301 712 203 1.216 18% 11% 56% 32% Operacija na stopalu - hallux 41 13 451 1.920 2.384 10 70 1.149 1.229 52% 1% 19% 81% valgus 42 UZ dojke 217 1.005 1.808 3.030 187 585 911 1.683 56% 7% 33% 60% 43 Endoproteza kolena 56 903 4.097 5.056 44 126 1.542 1.712 34% 1% 18% 81% 44 Nevrološka ambulanta 609 2.379 1.662 4.650 437 1.125 387 1.949 42% 13% 51% 36% 45 UZ vratnih žil 129 1.660 4.010 5.799 78 897 1.176 2.151 37% 2% 29% 69% 46 Urološka ambulanta 529 2.297 2.029 4.855 408 1.072 673 2.153 44% 11% 47% 42% 47 MR glave in vratu 235 1.950 2.712 4.897 120 1.058 1.171 2.349 48% 5% 40% 55% 48 Operacija sive mrene (katarakta) 142 1.367 6.825 8.334 80 623 1.847 2.550 31% 2% 16% 82% 49 Elektromiografija (EMG) 306 3.776 1.864 5.946 236 2.021 445 2.702 45% 5% 64% 31% 50 Kardiološka ambulanta 569 3.120 3.368 7.057 368 1.404 998 2.770 39% 8% 44% 48% 51 Revmatološka ambulanta 223 1.858 1.871 3.952 178 1.541 1.506 3.225 82% 6% 47% 47% 52 Operacije ušes, nosu, ust in grla 326 1.432 5.907 7.665 200 769 3.113 4.082 53% 4% 19% 77% 53 Operacija na ožilju - krčne žile 72 1.049 4.773 5.894 48 692 3.430 4.170 71% 1% 18% 81% 54 Ortopedska ambulanta 887 6.312 4.111 11.310 479 2.434 1.731 4.644 41% 8% 56% 36% 55 Dermatološka ambulanta 678 4.020 6.375 11.073 449 1.863 2.860 5.172 47% 6% 36% 58% Skupaj 9.369 54.394 85.125 148.888 5.565 20.977 29.868 56.410 38% 6% 37% 57% Vir: Lastni izračun po podatkih eNaročanje (2023). Stran | 74 5.2.4 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2022 Tabela 22. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2022 Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež nad DČD (v %) Zap. št. Ambulanta/Storitev Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno hitro hitro hitro 1 RTG glave 5 8 10 23 1 - - 1 4% 22% 35% 43% 2 RTG abdomna 2 3 8 13 - - 2 2 15% 15% 23% 62% 3 RTG ledvic in sečnega mehurja 5 5 3 13 3 - - 3 23% 38% 38% 23% 4 RTG mamografija 17 99 266 382 6 2 8 16 4% 4% 26% 70% Perkutani posegi na srcu, srčnih 5 zaklopkah, koronarnih in drugih 8 10 102 120 5 1 11 17 14% 7% 8% 85% arterijah (PTA) 6 RTG hrbtenice 132 546 457 1.135 50 11 3 64 6% 12% 48% 40% 7 RTG PC 178 258 656 1.092 35 7 32 74 7% 16% 24% 60% 8 CT skeleta 145 255 206 606 70 17 4 91 15% 24% 42% 34% 9 MR srca 110 408 259 777 62 28 2 92 12% 14% 53% 33% 10 Angiografija 48 106 8 162 29 83 4 116 72% 30% 65% 5% 11 RTG skeleta 212 951 799 1.962 77 34 14 125 6% 11% 48% 41% 12 CT srca 98 344 167 609 58 100 2 160 26% 16% 56% 27% 13 Diabetološka ambulanta 110 224 591 925 45 27 104 176 19% 12% 24% 64% 14 CT angiografije - CTA 255 518 326 1.099 109 65 11 185 17% 23% 47% 30% 15 Ginekološka ambulanta -sek.nivo 166 1.155 2.303 3.624 70 92 34 196 5% 5% 32% 64% 16 CT glave in vratu 235 668 332 1.235 119 64 23 206 17% 19% 54% 27% Kirurški posegi na srcu in/ali 17 pripadajočih velikih žilah pri odprtem 149 150 105 404 79 96 49 224 55% 37% 37% 26% prsnem košu 18 MR angiografije - MRA 108 463 431 1.002 62 139 34 235 23% 11% 46% 43% 19 Elektroencefalografija (EEG) 102 449 273 824 73 145 103 321 39% 12% 54% 33% 20 Sklerozacijo krčnih žil 11 14 1.357 1.382 9 2 354 365 26% 1% 1% 98% 21 Ortopedska operacija rame 87 188 873 1.148 62 22 285 369 32% 8% 16% 76% 22 UZ skeleta 99 504 147 750 55 312 69 436 58% 13% 67% 20% 23 Psihiatrična ambulanta 367 723 1.049 2.139 267 185 31 483 23% 17% 34% 49% 24 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 11 356 254 621 3 338 193 534 86% 2% 57% 41% 25 Artroskopska operacija 313 1.120 2.111 3.544 135 84 316 535 15% 9% 32% 60% Operacija na ožilju - arterije in vene 26 184 126 565 875 138 80 342 560 64% 21% 14% 65% (brez PTA) 27 operacija karpalnega kanala 107 403 1.764 2.274 58 128 509 695 31% 5% 18% 78% 28 Endoproteza gležnja 53 438 797 1.288 33 154 541 728 57% 4% 34% 62% 29 UZ mehkih tkiv 450 1.591 2.599 4.640 233 370 135 738 16% 10% 34% 56% Očesna ambulanta pregled vida za 30 očala 60 464 3.981 4.505 48 165 665 878 19% 1% 10% 88% 31 Operacija hrbtenice 235 1.286 2.183 3.704 74 300 766 1.140 31% 6% 35% 59% 32 CT toraksa in abdomna 1.196 2.489 1.374 5.059 461 504 229 1.194 24% 24% 49% 27% 33 Koronarografija 381 1.044 106 1.531 322 849 64 1.235 81% 25% 68% 7% 34 Operacija žolčnih kamnov 115 490 1.671 2.276 61 276 977 1.314 58% 5% 22% 73% 35 UZ srca 260 954 849 2.063 187 728 514 1.429 69% 13% 46% 41% 36 MR toraksa in abdomna 960 2.115 938 4.013 569 721 215 1.505 38% 24% 53% 23% Ambulanta za oralno in 37 299 3.208 6.740 10.247 198 19 1.459 1.676 16% 3% 31% 66% maksilofacialno kirurgijo 38 Operacija na stopalu - hallux valgus 45 783 3.161 3.989 25 177 1.616 1.818 46% 1% 20% 79% 39 Endoproteza kolka 386 2.078 4.375 6.839 182 328 1.543 2.053 30% 6% 30% 64% 40 UZ dojke 516 1.278 1.853 3.647 397 774 911 2.082 57% 14% 35% 51% 41 Urološka ambulanta 870 2.529 1.923 5.322 652 1.150 501 2.303 43% 16% 48% 36% 42 Operacije kile-odrasli 209 1.023 3.408 4.640 144 608 2.124 2.876 62% 5% 22% 73% 43 Endoproteza kolena 261 2.167 7.081 9.509 127 520 2.969 3.616 38% 3% 23% 74% 44 MR glave in vratu 694 4.482 4.563 9.739 456 2.040 1.228 3.724 38% 7% 46% 47% 45 UZ vratnih žil 331 3.625 5.868 9.824 211 1.820 2.007 4.038 41% 3% 37% 60% 46 Elektromiografija (EMG) 773 5.654 2.186 8.613 436 3.015 652 4.103 48% 9% 66% 25% 47 RTG skeleta 1.748 8.982 4.126 14.856 1.056 3.407 448 4.911 33% 12% 60% 28% 48 Nevrološka ambulanta 1.296 5.695 2.932 9.923 833 3.701 785 5.319 54% 13% 57% 30% 49 Revmatološka ambulanta 242 2.945 3.439 6.626 187 2.269 3.110 5.566 84% 4% 44% 52% 50 Operacija na ožilju - krčne žile 199 941 9.100 10.240 55 254 5.818 6.127 60% 2% 9% 89% 51 Operacije ušes, nosu, ust in grla 604 2.924 9.834 13.362 315 1.525 4.885 6.725 50% 5% 22% 74% 52 Operacija sive mrene (katarakta) 489 2.527 10.874 13.890 322 1.462 6.327 8.111 58% 4% 18% 78% 53 Ortopedska ambulanta 2.353 10.161 4.998 17.512 1.590 4.676 2.016 8.282 47% 13% 58% 29% 54 Dermatološka ambulanta 1.692 8.023 8.443 18.158 1.303 4.198 3.051 8.552 47% 9% 44% 46% 55 Kardiološka ambulanta 2.257 8.432 5.689 16.378 1.463 5.123 2.222 8.808 54% 14% 51% 35% Skupaj 22.238 98.382 130.513 251.133 13.620 43.195 50.317 107.132 43% 9% 39% 52% Vir: Lastni izračun po podatkih eNaročanje (2023). Stran | 75 Rezultat analize čakajočih na dan 1. januar 2022 na izbrane zdravstvene storitve (400 vrst zdravstvenih storitev iz CIS eNaročanje smo razvrstili v 55 primerljivih skupin zdravstvenih storitev, ki ustrezajo metodologiji NaČas, kot je prikazano v prilogi A) kaže (Tabela 22), da je na dan 1. januarja 2022, na 55 skupin zdravstvenih storitev čakalo 251.133 vseh čakajočih (9 % pri stopnji »zelo hitro«, 39 % pri stopnji »hitro« in 52 % pri stopnji »redno«), od tega 43 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza kaže, da je 1. januarja 2022 za izbranih in primerljivih 55 skupin zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 107.132 (43 %) pacientov od 251.133 vseh čakajočih pacientov (Tabela 22). Okrnjen dostop je bil 1. januarja 2022 za 107.132 čakajočih nad dopustno čakalno dobo za izbrano skupino zdravstvenih storitev (primerljivo z NaČas), 13 % pri stopnji »zelo hitro«, 40 % pri stopnji »hitro« in 47 % pri stopnji »redno«. 5.2.5 Dostop do zdravstvenih storitev v letu 2023 Rezultat analize čakajočih na dan 1. januar 2023 na izbrane zdravstvene storitve (400 vrst zdravstvenih storitev iz CIS eNaročanje smo razvrstili v 55 primerljivih skupin zdravstvenih storitev, ki ustrezajo metodologiji NaČas, kot je prikazano v prilogi A) kaže (Tabela 23), da je na dan 1. januarja 2023, na 55 skupin zdravstvenih storitev čakalo 264.616 vseh čakajočih (11 % pri stopnji »zelo hitro«, 39 % pri stopnji »hitro« in 50 % pri stopnji »redno«), od tega 85 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Primerjalna analiza kaže, da je 1. januarja 2023 za izbranih in primerljivih 55 skupin zdravstvenih storitev nad dopustno čakalno dobo čakalo 117.358 (44 %) pacientov od 264.616 vseh čakajočih pacientov (Tabela 23). Okrnjen dostop je bil 1. januarja 2023 za 117.358 čakajočih nad dopustno čakalno dobo za izbrano skupino zdravstvenih storitev (primerljivo z NaČas), 16 % pri stopnji »zelo hitro«, 42 % pri stopnji »hitro« in 43 % pri stopnji »redno«. Stran | 76 Tabela 23. Število čakajočih pacientov po stopnjah nujnosti na dan 1. januar 2023 Število čakajočih Število čakajočih nad DČD Delež čakajočih nad DČD (v %) Zap. št. Ambulanta/Storitev Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj Skupaj Hitro Redno hitro hitro hitro 1 RTG abdomna 2 6 6 14 - - - - 0% 14% 43% 43% 2 RTG ledvic in sečnega mehurja 2 3 4 9 - - - - 0% 22% 33% 44% 3 RTG glave 21 21 20 62 7 - - 7 11% 34% 34% 32% 4 Angiografija 18 39 6 63 16 32 4 52 83% 29% 62% 10% 5 RTG mamografija 33 130 428 591 22 9 24 55 9% 6% 22% 72% 6 RTG PC 254 321 792 1.367 48 6 5 59 4% 19% 23% 58% 7 RTG hrbtenice 180 785 774 1.739 68 5 2 75 4% 10% 45% 45% 8 CT skeleta 130 172 281 583 62 18 6 86 15% 22% 30% 48% 9 MR angiografije - MRA 86 389 492 967 41 62 40 143 15% 9% 40% 51% 10 Ortopedska operacija rame 78 155 699 932 63 4 93 160 17% 8% 17% 75% 11 Diabetološka ambulanta 165 346 518 1.029 91 49 39 179 17% 16% 34% 50% 12 RTG skeleta 488 1.795 1.543 3.826 197 7 3 207 5% 13% 47% 40% 13 Artroskopska operacija 201 590 1.488 2.279 90 17 101 208 9% 9% 26% 65% 14 CT angiografije - CTA 302 563 368 1.233 143 51 16 210 17% 24% 46% 30% Perkutani posegi na srcu, srčnih 15 zaklopkah, koronarnih in drugih 67 173 132 372 34 139 38 211 57% 18% 47% 35% arterijah (PTA) 16 Operacija ščitnice (tudi obščitnice) 4 126 126 256 2 121 96 219 86% 2% 49% 49% Kirurški posegi na srcu in/ali 17 pripadajočih velikih žilah pri 154 158 36 348 105 133 20 258 74% 44% 45% 10% odprtem prsnem košu Operacija na ožilju - arterije in 18 116 102 499 717 64 62 176 302 42% 16% 14% 70% vene (brez PTA) 19 Sklerozacijo krčnih žil 15 18 1.308 1.341 12 - 294 306 23% 1% 1% 98% 20 Ginekološka ambulanta -sek.nivo 185 1.673 2.581 4.439 83 179 45 307 7% 4% 38% 58% 21 CT srca 196 394 118 708 134 167 16 317 45% 28% 56% 17% 22 Elektroencefalografija (EEG) 207 365 172 744 185 149 10 344 46% 28% 49% 23% 23 CT glave in vratu 305 854 456 1.615 135 211 35 381 24% 19% 53% 28% 24 MR srca 275 704 294 1.273 99 287 40 426 33% 22% 55% 23% 25 Endoproteza gležnja 25 253 728 1.006 20 63 414 497 49% 2% 25% 72% 26 UZ skeleta 225 578 184 987 146 368 27 541 55% 23% 59% 19% 27 operacija karpalnega kanala 83 381 1.426 1.890 52 68 472 592 31% 4% 20% 75% 28 Psihiatrična ambulanta 498 865 1.379 2.742 349 379 42 770 28% 18% 32% 50% 29 Operacija hrbtenice 248 984 1.656 2.888 119 245 545 909 31% 9% 34% 57% 30 Koronarografija 432 842 86 1.360 382 652 21 1.055 78% 32% 62% 6% Očesna ambulanta pregled vida za 31 očala 85 614 4.440 5.139 67 236 954 1.257 24% 2% 12% 86% 32 UZ srca 506 843 597 1.946 339 625 318 1.282 66% 26% 43% 31% 33 Operacija žolčnih kamnov 142 313 1.607 2.062 99 160 1.046 1.305 63% 7% 15% 78% 34 UZ mehkih tkiv 873 1.887 2.484 5.244 466 700 149 1.315 25% 17% 36% 47% Operacija na stopalu - hallux 35 21 512 2.531 3.064 11 67 1.423 1.501 49% 1% 17% 83% valgus 36 CT toraksa in abdomna 1.646 2.949 1.737 6.332 637 715 261 1.613 25% 26% 47% 27% 37 MR toraksa in abdomna 1.452 2.001 1.560 5.013 789 953 249 1.991 40% 29% 40% 31% 38 Endoproteza kolka 245 1.374 3.724 5.343 148 183 1.828 2.159 40% 5% 26% 70% 39 MR glave in vratu 583 3.222 4.831 8.636 255 855 1.136 2.246 26% 7% 37% 56% 40 Operacije kile-odrasli 269 846 3.048 4.163 167 458 1.934 2.559 61% 6% 20% 73% 41 Urološka ambulanta 1.166 3.235 1.801 6.202 919 1.305 373 2.597 42% 19% 52% 29% 42 UZ dojke 862 1.327 1.442 3.631 756 1.091 927 2.774 76% 24% 37% 40% Ambulanta za oralno in 43 702 4.349 8.348 13.399 504 209 2.735 3.448 26% 5% 32% 62% maksilofacialno kirurgijo 44 RTG skeleta 1.362 7.880 6.325 15.567 568 2.526 367 3.461 22% 9% 51% 41% 45 Endoproteza kolena 143 1.646 5.787 7.576 78 310 3.194 3.582 47% 2% 22% 76% 46 Elektromiografija (EMG) 1.254 4.925 2.596 8.775 941 2.820 464 4.225 48% 14% 56% 30% 47 Operacija na ožilju - krčne žile 117 908 6.615 7.640 29 320 4.697 5.046 66% 2% 12% 87% 48 Revmatološka ambulanta 300 2.714 3.059 6.073 184 2.134 2.738 5.056 83% 5% 45% 50% 49 Operacija sive mrene (katarakta) 417 3.028 7.518 10.963 230 1.904 3.375 5.509 50% 4% 28% 69% 50 Operacije ušes, nosu, ust in grla 680 2.734 7.938 11.352 355 1.553 4.616 6.524 57% 6% 24% 70% 51 UZ vratnih žil 527 5.320 8.027 13.874 401 3.596 3.543 7.540 54% 4% 38% 58% 52 Ortopedska ambulanta 2.700 8.914 8.857 20.471 1.634 3.595 3.163 8.392 41% 13% 44% 43% 53 Nevrološka ambulanta 2.053 7.448 3.576 13.077 1.712 5.832 1.605 9.149 70% 16% 57% 27% 54 Kardiološka ambulanta 3.226 8.740 5.656 17.622 2.243 5.938 1.847 10.028 57% 18% 50% 32% 55 Dermatološka ambulanta 2.680 10.566 10.826 24.072 2.289 7.257 4.377 13.923 58% 11% 44% 45% Skupaj 29.006 102.080 133.530 264.616 18.590 48.825 49.943 117.358 44% 11% 39% 50% Vir: Lastni izračun po podatkih eNaročanje (2023). Stran | 77 6 Število izvajalcev in čakalnih seznamov ter vrst zdravstvenih storitev v obdobju 2011-2023 Analiza rast števila zdravstvenih storitev v obdobju (maj 2011 do vključno marec 2023) pokaže (Slika 24), da se je število vrst zdravstvenih storitev s spremembo sistema vodenja in upravljanja čakalnih seznamov (prehod iz NaČas na eNaročanje) na podlagi šifranta vrst zdravstvenih storitev na dan 10. marec 2023, ki je v slovenskem sistemu podlaga za napotovanje pacientov na specialistično-sekundarno obravnavo, pokaže povečanje iz prvotnih 26 zdravstvenih storitev v letu 2011 na 963 v letu 2019 oziroma 1.458 v letu 2023 (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023). Slika 24. Rast števila vrst zdravstvenih storitev v obdobju 2011-2023 Vir: Lastni izračun po podatkih NIJZ ter podatkov iz šifranta VZS verzija 14.1 (2023). Primerjalna analiza vzrokov »okrnjenega« dostopa do zdravstvenih storitev na podlagi izračunanih deležev čakajočih nad dopustno čakalno dob po letih 2011-2019 oziroma 2023, skupinah zdravstvenih storitev in stopnjah nujnosti obravnave ne zahteva enakih ukrepov oziroma enake pozornosti. Glede na izkušnje iz drugih držav je za vzpostavitev sistema upravljanje in vodenje čakalnih seznamov, najprej potrebno uskladiti oziroma določiti vhodne podatke ter dogovoriti metodologijo oziroma prikazovanja podatkov, če naj si bodo ukrepi zdravstvene politike usmerjeni v skrajševanje čakalnih vrst čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo (Gutacker idr., 2016), ob predpostavki, da se informacije o čakalnih seznamih Stran | 78 pregledne in standardizirane (Godden & Pollock, 2009), kar je osnova za nadalje ukrepe po zgledu drugih zdravstvenih sistemov (Slika 25). Primerjava po letih 2011-2018 Primerjava po letih 2019-2023 Slika 25. Primerjava čakalnih seznamov, izvajalcev ter čakajočih pacientov ter vrst zdravstvenih storitev po letih Vir: Lastni izračun po podatkih NIJZ ter podatkov iz šifranta VZS verzija 14.1 (2023). Tabela 24. Število zdravstvenih storitev, izvajalcev vseh čakalnih seznamov in čakajočih ter čakajočih nad DČD po letih 2011-2023 Število čakalnih Število čakajočih Leto* Število storitev Število izvajalcev Število vseh čakajočih seznamov nad DČD 2011 26 60 217 27.582 3.891 2012 28 62 244 25.291 2.563 2013 56 357 1.071 148.454 11.700 2014 60 363 1.106 151.897 14.216 2015 60 361 1.047 172.153 23.368 2016 60 374 1.166 205.408 28.169 2017 61 371 1.131 220.663 39.291 2018 61 373 1.203 335.922 86.261 2019* 1.210 738 9.843 1.119.347 199.908 2020* 1.305 856 11.558 1.399.911 298.410 2021* 1.280 801 11.099 1.113.548 248.931 2022* 1.319 772 11.155 1.221.347 299.823 2023* 1.637 808 12.468 1.475.771 350.393 Opomba: *stanje na dan 1. maj 2011 oziroma 1. januar po letih 2012-2018 za izbrano vrsto zdravstvenih storitev (400 VZS) od 2019 dalje za vse VZS po čakalnih seznamih izvajalcev. Vir: Lastni po podatkih NIJZ ter podatkov iz šifranta VZS verzija 14.1 (2023). Z novimi, konstantno spreminjajočimi se načini vodenja in upravljanja čakalnih seznamov, ki so bili vzpostavljeni na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah ter pravilnika je raziskava pokazala, da so podatki med seboj neprimerljivi, saj le ta ves čas spremljanja in analiziranja podatkov, vključuje poleg novih izvajalcev vključenih v centralni informacijski sistem eNaročanja, tudi dodajanje števila zdravstvenih storitev in posledično povečevanjem čakalnih seznamov, kot kaže analiza za obdobje 2011-2018 oziroma 2019-2023 (Slika 26 in Tabela 24). Vsled navedenega bi kazalo realizirati aktivnosti predlagane v Stran | 79 akcijskem načrtu, vključno z institutcionalizacijo projekta ter komunikacijskim načrtom, ki sta vključena v akcijski načrt, ki smo ga v raziskavi izvedli v IV. – V. fazi projekta. Na splošno lahko podamo oceno na podlagi raziskovalnih vprašanj, da je glavni razlog, da ukrepi zdravstvene politike, ki so se pretežno nanašali na povečevanje obsega zdravstvenih storitev po rezultatih raziskave niso sledili preglednemu vodenju in upravljanju čakalnih seznamov, čemur je bilo namenjene premalo pozornosti za uskladitev ponudbe z povpraševano stranjo zdravstvenih storitev, kar je tudi, glavni razlog za naraščajoče število čakajočih v zadnjih 10 letih, kateremu je potrebno dodati tudi uvedbo nove stopnje nujnosti »zelo hitro«, ki je spremenila strukturo čakajočih, kar je povzročilo upad števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo v stopnji »redno« ter povečalo v stopni »zelo hitro« (Tabela 25). Tabela 25. Primerjava števila storitev in čakajočih nad DČD po stopnjah nunosti obravnave in letih 2011-2023 Število vseh Delež čakajočih nad DČD od vseh čakajočih po Število VZS čakajočih na Število čakajočih stopnjah nujnosti obravnave Stanje na dan storitev čakalnih nad DČD (v %) seznamih Skupaj Zelo hitro Hitro Redno 1. maj 2011 26 27.582 3.891 14% / 11% 89% 1. januar 2012 28 25.291 2.563 10% / 16% 84% 1. januar 2013 56 148.454 11.700 8% / 20% 80% 1. januar 2014 60 151.897 14.216 9% / 21% 79% 1. januar 2015 60 172.153 23.368 14% / 27% 73% 1. januar 2016 60 205.408 28.169 14% / 31% 69% 1. januar 2017 61 220.663 39.291 18% / 34% 66% 1. januar 2018 61 231.760 58.820 25% / 38% 62% 1. januar 2019 400* 131.348 52.539 40% 3% 40% 57% 1. januar 2020 400* 209.832 77.103 37% 5% 38% 57% 1. januar 2021 400* 148.888 56.410 38% 6% 37% 57% 1. januar 2022 400* 251.133 107.132 43% 9% 39% 52% 1. januar 2023 400* 264.616 117.358 44% 11% 39% 50% Opomba: VZS – vrsta zdravstvene storitve; * 400 vrst zdravstvenih storitev ustreza prejšnjim 55 vrstam zdravstvenih storitev; Primerjava podatkov (Tabela 25) uvedbe »nove stopnje nujnosti – zelo hitro« ter uvedbi centralnega naročanja v sistemu eNaročanje, pokaže, da se je spremenila struktura čakajočih, in sicer iz 0% v letu 2018 na 11% v letu 2023 v stopnji »zelo hitro«, iz 38 % v letu 2018 na 39 % v letu 2023 v stopnji »hitro« ter iz 62 % v letu 2018 na 50 % v letu 2023 ne glede na povečano število čakajočih. Stran | 80 IV.-VI. Faza Akcijski načrt, komunikacijski program in institucionalno izvajanje projekta Stran | 81 1 Predlog aktivnosti akcijskega načrta in institucionalno izvajanja projekta V okviru raziskave so v nadaljevanju podani predlogi za vzpostavitev projekta na podlagi akcijskega načrta, vključno s termini in nosilci za izvedbo posameznih aktivnosti ter nalog, ki vključuje naloge, ki se nanašajo na komunikacijske aktivnosti. Aktivnosti so predvidne po kvartalih trajanja projekta (Tabela 26). Tabela 26. Komunikacijski načrt in institucionalizacija projekta - akcijskega načrta Predvidena Zap. Faze aktivnosti Začetek Konec Nosilec(i) aktivnost Št. Vzpostavitev 1 Imenovanje članov in vodje projektne skupine Q1 Q12 MZ projektne 2 Sodelovanje vseh deležnikov (MZ, ZZZS, NIJZ, ZIRS ter Q1 Q12 MZ pisarne za izvajalcev zdravstvene dejavnosti) implementacijo 3 Zagotoviti finančne vire za aktivnosti na področju čakalnih Q1 Q12 MZ aktivnosti seznamov, čakalnih dob (akcijski načrt/strategija) akcijskega načrta 4 Koordinacija aktivnosti na nacionalni ravni v podporo Q1 Q12 MZ izvajalcem zdravstvene dejavnosti pri vodenju in upravljanju čakalnih dob (informiranje o novostih, izvajanje analiz, idr.) 5 vzpostavitev mehanizma informiranja o ažurnem vodenju Q1 Q4 MZ in NIJZ čakalnih seznamov v CIS eNaročanje (ažurno – dnevno Vodenje in zagotavljanje oziroma posredovanje podatkov iz lokalnih IS upravljanje sistemov izvajalcev) – priprava okrožnice ministra za zdravje čakalnih 6 vzpostavitev mehanizma za zagotovitev obveznega prenosa Q1 Q12 MZ in NIJZ seznamov pri podatkov v CIS eNaročanje (v procesu naročanja A, B in C izvajalcih – od vpisa pacienta na čakalni seznam – do izpisa pacienta iz čakalnega seznama, ko je storitev opravljena) 7 Priprava informacij o izvajalcih, ki ne posredujejo informacij Q1 Q12 MZ in NIJZ v CIS eNaročanje 8 priprava ukrepov z izvajalce, ki niso upoštevali priporočil o Q1 Q4 MZ, NIJZ, ažurnem vodenju čakalnih seznamov ZZZS 9 Aktivnosti za povečanje uporabe WebBI izvajalcev Q1 Q4 MZ 10 Obdobno poročanje (priprava seznama izvajalcev, ki ne Q1 Q6 NIJZ WebBI uporabljajo informacijskih rešitv WebBI) 11 izvedba ankete uporabnikov WebBI z namenom izboljšanja Q1 Q4 NIJZ vsebin ter analiz podatkov 12 Vzpostaviti mehanizem poročanja o ne-implementaciji novih Q1 Q12 MZ, NIJZ, rešitev – sklic sestanka s programskimi hišami ter vodstvi ZZZS izvajalcev (predvsem JZZ) – določiti roke za implementacije eNaročanje rešitev 13 Priprava navodil za izvajalce zdravstvenih storitev za Q1 Q12 NIJZ preverjanje točnosti podatkov oziroma vzdrževalce lokalnih IS (programske hiše in/ali informatike) 14 Sprememba veljavne zakonodaje, glede vodenja in Q1 Q4 MZ Sprememba upravljanja čakalnih seznamov – priprava predlogov zakonodaje izboljšav (pravilnik, ZPacP, idr.) 15 Določitev prioritet za spremljanje informacij o čakalnih Q1 Q4 MZ in NIJZ dobah in čakajočih 16 Uskladitev evidenc – priprava seznama izvajalcev Q1 Q12 MZ, ZZZS in zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvenih (uskladitev s NIJZ informacijami ZZZS ter izvajalci) Določitev 17 Vzpostavitev registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki Q1 Q3 MZ, ZZZS in imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS in vodijo čakalne sezname NIJZ prioritet po skupinah zdravstvenih storitev, vrstah zdravstvene dejavnosti – register čakalnih seznamov 18 Analiza podatkov po izvajalcih, ne posredujejo podatkov v Q4 obdobno NIJZ CIS eNaročanje, po določitvi in vzpostavitvi registra 19 Sprejetje ukrepov za izvajalce, ki ne sporočajo podatkov v Q1 Q4 MZ CIS eNaročanje ažurno Stran | 82 Nadaljevanje Tabele 26. Predvidena Zap. Faze aktivnosti Začetek Konec Nosilec(i) aktivnost Št. 20 Določitev metod analize podatkov (statističnega izračuna Q1 Q4 MZ, NIJZ, čakalnih dob, dejanskih, pričakovanih ter nad DČD) po ZZZS pripravi prioritetnih VZS 21 Objava podatkov (poročil): sprememba statističnih metod in Q1 Q4 MZ, NIJZ, Metode in prikaza podatkov o ČD/ČV ZZZS analiza 22 Priprava in objava šifranta za korelacije, sprva vsaj za Q2 Q6 MZ, NIJZ, podatkov (ČD/ČV) prospektivnih programe in prve specialistične preglede ZZZS ZZZS (po VZS in postopkih ter se jih razvrsti v glavne skupine) 23 Priprava šifranta glavnih skupin vrst zdravstvenih storitev po Q3 Q6 MZ, NIJZ, modelu križnega šifranta za prvih 400 vrst zdravstvenih ZZZS storitev pri čemer se doda vse prve specialistične preglede 24 Priprava nabora VSZ za redno statistično poročanje: po Q1 Q6 MZ, NIJZ, Uskladitev šifrantov ZZZS skupinah VZS – določenih, glede na prioritete MZ ZZZS 25 Uvedba modela in vsebine priprave letnega poročila o Q4 Q6 MZ, NIJZ, in NIJZ & trendih gibanja ČD/ČV za izbrane VSZ po prioriteti, ki jo ZZZS izvajalcev ZS določi MZ 26 Organizacija in vodenje rednih/obdobnih problemskih Q1 Q12 MZ, NIJZ, Koordinacija konferenc (neprekinj ZZZS aktivnosti z eno) izvajalci ter 27 Organizacija srečanj med institucijami vključenimi v sistem Q1 Q12 MZ, NIJZ, drugimi spremljanja ter nadzora upravljanja čakalnih seznamov in (neprekinj ZZZS udeleženci v čakalnih vrst eno) procesu 28 Redni mesečni sestanki z direktorji JZZ ter izvajalci Q1 Q12 MZ, NIJZ, eNaročanja zdravstvenih storitev (neprekinj ZZZS eno) 29 sprememba modela plačevanja po posameznih vnaprej MZ, NIJZ, določenih – strokovno usklajenih skupinah zdravstvenih ZZZS Trajna storitev na podlagi eNapotnice, po vnosu izvida oziroma Q1 naloga odpustnega pisma (dokumentacije, ki temelji na izvedbi ZS v CRPP po programih, ki jih financira ZZZS 30 Šifrant VZS, ki nastaja od leta 2011 dalje je potreben Q1 Q4 MZ, NIJZ, prenove (v prenovo vključiti medicinsko stroko ter ZZZS, in vsi Sprememba kooperativne posameznike, RSK ali sekcije, ki delujejo v deležniki modela okviru zdravniškega društva ⁓ po posameznih specialnostih, financiranja pri čemer se v pripravo »šifranta« vključi tudi vidik zdravstvenih obračunavanja zdravstvenih storitev; storitev 31 Določitev strokovno dopustnih čakalnih dob po vrstah Q1 Q5 MZ, NIJZ, zdravstvenih storitev in strokovnih smernicah; ZZZS, in drugi udeleženci 32 Uskladitev in priprava izvedbenih aktov z jasno definiranimi Q1 Q6 MZ, NIJZ, vhodnimi podatki eNaročanje, v proces prenove vključiti tudi ZZZS, in status »papirne« in »bele« napotnice. drugi udeleženci Stran | 83 Literatura in viri Albreht, T., Kuhar, M., & Prevolnik Rupel, V. (2022). Complementary Health Insurance in Slovenia. V Health Insurance. (str. 22). IntechOpen. https://doi.org/10.5772/intechopen.105150. Albreht, T., Kuhar, M., & Rupel, V. P. (2021). Timely access to healthcare during the COVID-19 epidemic in Slovenia. Health Systems and Policy Monitor Network Annual Meeting 13-15 October 2021, October. Albreht, T., Polin, K., Brinovec, R. P., Kuhar, M., Poldrugovac, M., Rehberger Ogrin, P., Prevolnik Rupel, V., & Vracko, P. (2021). Slovenia: Health System Review. Health Systems in Transition. Albreht, T., Polin, K., Pribaković Brinovec, R., Kuhar, M., Poldrugovac, M., Ogrin Rehberger, P., Prevolnik Rupel, V., & Vracko, P. (2021). Slovenia: Health System Review. Health systems in transition, 23(1). Andersen, R., & Davidson, P. (2001). Individual and Contextual Indicators Improving Access. V R. M. Andersen, T. H. Rice, & G. F. Kominski (Ur.), Changing the US Health Care System: Key Issues in Health Services Policy and Management, 2nd ed. San Francisco: Jossey-Bass. Anell, A. (2005). Swedish healthcare under pressure. Health Economics, 14(SUPPL. 1), 237–254. https://doi.org/10.1002/hec.1039 Azzopardi-Muscat, N., Baeten, R., Clemens, T., Habicht, T., Keskimäki, I., Kowalska-Bobko, I., Sagan, A., & van Ginneken, E. (2018). The role of the 2011 patients’ rights in cross-border health care directive in shaping seven national health systems: Looking beyond patient mobility. Health Policy, 122(3), 279–283. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2017.12.010 Bacchi, C. (2016). Problematizations in Health Policy: Questioning How “Problems” Are Constituted in Policies. SAGE Open, 6(2). https://doi.org/10.1177/2158244016653986 Beaussier, A. L., Demeritt, D., Griffiths, A., & Rothstein, H. (2020). Steering by their own lights: Why regulators across Europe use different indicators to measure healthcare quality. Health Policy, 124(5), 501–510. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2020.02.012 Bevir, M., & Rhodes, R. A. W. (2005). Interpretation and its others. Australian Journal of Political Science, 40(2), 169–187. https://doi.org/10.1080/10361140500129974 Boell, S. K., & Cecez-Kecmanovic, D. (2014). A hermeneutic approach for conducting literature reviews and literature searches. Communications of the Association for Information Systems, 34(1), 257–286. https://doi.org/10.17705/1cais.03412 Bradfield, O. M. (2008). Waiting lists: Waiting for the evidence! Australian Health Review, 32(4), 589–592. https://doi.org/10.1071/AH080589 Browne, J., Coffey, B., Cook, K., Meiklejohn, S., & Palermo, C. (2019). A guide to policy analysis as a research method. Health Promotion International, 34(5), 1032–1044. https://doi.org/10.1093/heapro/day052 Busse, R., Klazinga, N., Panteli, D., Quentin, W., & World Health Organisation. (2019). Improving healthcare quality in Europe: Characteristics, effectiveness and implementation of different strategies. Improving Healthcare Quality in Europe, 419. https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/327356/9789289051750- eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y Canadian Medical Protective Association, T. (2007). Wait times: A medical liability perspective. Stran | 84 Colebatch, H. K. (2014). Interpretation in the analysis of policy. Australian Journal of Public Administration, 73(3), 349–356. https://doi.org/10.1111/1467-8500.12088 Cooper, Z. N., McGuire, A., Jones, S., & Le Grand, J. (2009). Equity, waiting times, and NHS reforms: Retrospective study. BMJ (Online), 339(7722), 673–675. https://doi.org/10.1136/bmj.b3264 Council Conclusions on Common values and principles in European Union Health Systems. (2006). Official Journal of the European Union, C 146, 1–3. celex: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/cdac8ee7-254f-482d-933c-53734eb43482/language-bg [legislation] Council of Europe. (1997). Health Policy. Report on Criteria for the management of waiting lists and waiting times in health care. http://www.coe.int/t/dg3/health/waitinglistreport_EN.asp?#TopOfPage Dixit, S. K., & Sambasivan, M. (2018). A review of the Australian healthcare system: A policy perspective. SAGE Open Medicine, 6, 205031211876921. https://doi.org/10.1177/2050312118769211 Donabedian, A. (1972). Models for Organizing the Delivery of Personal Health Services and Criteria for Evaluating Them. The Milbank Memorial Fund Quarterly, 50(4), 103. https://doi.org/10.2307/3349436 Donabedian, A. (1988). The Quality of Care: How Can It Be Assessed? JAMA, 260(12), 1743–1748. https://doi.org/10.1001/jama.1988.03410120089033 Dubas-Jakóbczyk, K., Albreht, T., Behmane, D., Bryndova, L., Dimova, A., Džakula, A., Habicht, T., Murauskiene, L., Scîntee, S. G., Smatana, M., Velkey, Z., & Quentin, W. (2020). Hospital reforms in 11 Central and Eastern European countries between 2008 and 2019: a comparative analysis. Health Policy, 124(4), 368–379. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2020.02.003 Dunn, W. N. (2018). Public policy analysish : an integrated approac (Sixth Edit). Routledge. Eisenkraft Klein, D., Hawkins, B., & Schwartz, R. (2022). Understanding experts’ conflicting perspectives on tobacco harm reduction and e-cigarettes: An interpretive policy analysis. SSM - Qualitative Research in Health, 2(July), 100197. https://doi.org/10.1016/j.ssmqr.2022.100197 Feldhaus, I., & Mathauer, I. (2018). Effects of mixed provider payment systems and aligned cost sharing practices on expenditure growth management, efficiency, and equity: A structured review of the literature. BMC Health Services Research, 18(1), 1–14. https://doi.org/10.1186/s12913-018-3779-1 Fink-Hafner, D. (2007). Uvod v analizo politik. Fortney, J. C., Burgess, J. F., Bosworth, H. B., Booth, B. M., & Kaboli, P. J. (2011). A re-conceptualization of access for 21st century healthcare. Journal of general internal medicine, 26 Suppl 2, 639–647. https://doi.org/10.1007/s11606-011-1806-6 Globerman, S. (2013). Reducing Wait Times for Health Care: What Canada Can Learn from Theory and International Experience. V Reducing Wait Times for Health Care. http://papers.ssrn.com/sol3/Delivery.cfm?abstractid=2337594#page=99 Godden, S., & Pollock, A. M. (2009). Waiting list and waiting time statistics in Britain: A critical review. Public Health, 123(1), 47–51. https://doi.org/10.1016/j.puhe.2008.06.005 Goodwin, J. S. (2011). Tracking Medicine: A Researcher’s Quest to Understand Health Care By John E. Wennberg. American Journal of Epidemiology, 174(2), 252–252. https://doi.org/10.1093/aje/kwr152 Stran | 85 Greenhalgh, T. (2016). Health Evidence Network synthesis report 49 Cultural contexts of health: the use of narrative research in the health sector. V WHO Regional Office for Europe. file:///C:/Users/marje/Downloads/9789289051682-eng.pdf Gutacker, N., Siciliani, L., & Cookson, R. (2016). Waiting time prioritisation: Evidence from England. Social Science and Medicine, 159, 140–151. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2016.05.007 Hanberger, A. (2001). What is the Policy Problem?: Methodological Challenges in Policy Evaluation. Evaluation, 7(1), 45–62. https://doi.org/10.1177/13563890122209513 Hanning, M. (2005). Maximum Waiting-time Guarantee - a remedy to long waiting lists?: Assessment of the Swedish Waiting-time Guarantee Policy 1992-1996. Acta Universitatis Upsaliensis, 41, 106. http://www.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A166449&dswid=-6979 Hodge, S. (2006). Book Review: 4. The Health for All policy framework for the WHO European region: 2005 update. V Journal of the Royal Society for the Promotion of Health (Let. 126, Številka 5). World Health Organization. https://doi.org/10.1177/1466424006068248 Jean-Frederic Levesque, M. F. H. and G. R. (2013). Patient-centred access to health care: conceptualising access at the interface of health systems and populations. International Journal for Equity in Health, 12(18), 9. https://doi.org/10.1002/cber.189502803178 Klasa, K., Greer, S. L., & van Ginneken, E. (2018). Strategic Purchasing in Practice: Comparing Ten European Countries. Health Policy, 122(5), 457–472. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2018.01.014 Kowalska, I., Sagan, A., Mokrzycka, A., & Zabdyr-Jamróz, M. (2015). The first attempt to create a national strategy for reducing waiting times in Poland: Will it succeed? Health Policy, 119(3), 258–263. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2014.12.010 Kreindler, S. A. (2010). Policy strategies to reduce waits for elective care: A synthesis of international evidence. British Medical Bulletin, 95(1), 7–32. https://doi.org/10.1093/bmb/ldq014 Kuhar, M. (2022). Kakovost upravljanja in vodenja čakalnih seznamov v zdravstvu – Kakovost upravljanja in vodenja čakalnih seznamov v zdravstvu – II . sklop. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/01/Koncna-analiza-podatkov-KC_NR-21_22_-2-SKLOP_Julij- 2022_MK.pdf Kuhar, M. (2023a). Dostop do prvih specialističnih pregledov otrok za obdobje Dostop do prvih specialističnih pregledov otrok v Republiki Sloveniji za obdobje 2019 ‒. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/09/Dostop-do-prvih-specialisticnih-pregledov-otrok-2019_2023.pdf Kuhar, M. (2023b). Slovenski primer vrednotenja nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema Slovenski primer vrednotenja nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://sdmi.si/wp-content/uploads/sites/17/2023/10/SDMI-Program-MI23-1.pdf Kuhar, M., Gabrovec, B., & Albreht, T. (2021). Access to health services in the Republic of Slovenia during the epidemic [Dostopnost do zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji med epidemijo]. https://nijz.si/publikacije/dostopnost-do-zdravstvenih-storitev-v-republiki- sloveniji/#:~:text=Dostopnost do zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji Polletno,širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva« Kuhar, M., Gabrovec, B., & Albreht, T. (2022). Pregled politik skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu : primerjalna analiza Pregled politik skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu : primerjalna analiza. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/pregled_politik_skrajsevanja.pdf Stran | 86 Kuhar, M., Simčič, B., & Marušič, D. (2018). V labirintu e-čakalnih dob, čakajoč na virtualno obravnavo. Delo, Sobotna priloga. https://www.delo.si/novice/slovenija/v-labirintu-e-cakalnih-dob-cakajoc-na-virtualno-obravnavo/ Kustec, S. (2009). Vrednotenje javnih politik. Fakulteta za družbene vede. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/odklj/247750912 Laudicella, M., Siciliani, L., & Cookson, R. (2012). Waiting times and socioeconomic status: Evidence from England. Social Science and Medicine, 74(9), 1331–1341. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2011.12.049 Lipicer, S. K. (2003). Primer vladnega programa sofinanciranja nevladnih organizacij v času predreferendumskega odločanja. Marušič, D., Rupel, V. P., & Kuhar, M. (2017, februar 10). Nesistematični ukrepi za skrajševanje čakalnih dob ne morejo biti uspešni. Delo, Sobotna priloga. https://old.delo.si/sobotna/nesistematicni-in-nekontinuirani-ukrepi-ne-morejo-biti-uspesni.html Mathauer, I., Dale, E., Jowett, M., & Kutzin, J. (2019). Purchasing Health Services for Universal Health Coverage: How To Make It More Strategic? (Policy Bri). World Health Organization. https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/311387/WHO-UCH-HGF-PolicyBrief-19.6-eng.pdf McIntyre, D., & Chow, C. K. (2020). Waiting Time as an Indicator for Health Services Under Strain: A Narrative Review. Inquiry (United States), 57. https://doi.org/10.1177/0046958020910305 Ministrstvo za zdravje. (2022). Sporočilo za javnost - Z ukrepi interventne zakonodaje do večje dostopnosti zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje. https://www.gov.si/novice/2022-11-21-z-ukrepi-interventne-zakonodaje-do-vecje-dostopnosti-zdravstvenih-storitev/ Ministrstvo za zdravstvo. (2005). Nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu (A. Robida (Ur.)). Ministrstvo za zdravstvo. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Mesečno poročilo o čakalnih dobah, 1. januar 2019. https://www.nijz.si/sl/publikacije/mesecno-porocilo-o-cakalnih-dobah-1-januar-2019 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Mesečno poročilo o čakalnih dobah, 1. januar 2020. https://www.nijz.si/sl/publikacije/mesecno-porocilo-o-cakalnih-dobah-1-januar-2020 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). Mesečno poročilo o čakalnih dobah, 1. januar 2021. https://www.nijz.si/sl/publikacije/mesecno-porocilo-o-cakalnih-dobah-1-januar-2021 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). Šifrant vrst zdravstvenih storitev – VZS, verzija 14.1, zadnjič posodabljano na dan 10. marec 2023. https://nijz.si/podatki/klasifikacije-in-sifranti/sifrant-vrst-zdravstvenih-storitev-vzs/ Naiker, U., FitzGerald, G., Dulhunty, J. M., & Rosemann, M. (2018). Time to wait: A systematic review of strategies that affect out-patient waiting times. Australian Health Review, 42(3), 286– 293. https://doi.org/10.1071/AH16275 National institute of public health Slovenia. (2021). Health in Slovenia (M. S. Metka Zaletel, Damjana Vardič, Marjana Hladnik (Ur.)). National institute of public health Slovenia. chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/viewer.html?pdfurl=https%3A%2F%2Fwww.nij z.si%2Fsites%2Fwww.nijz.si%2Ffiles%2Fpublikacije-datoteke%2Fzdravje_v_sloveniji_eng_e-verzija.pdf&clen=3414637&chunk=true Novak, M. (2015). Neformalno delo: opredelitev javnopolitičnega problema. Fakulteta za družbene vede. https://respublications.eu/wp-content/uploads/2020/01/978-961-235-701-6.pdf Stran | 87 OECD/WHO/World Bank Group. (2018). Delivering quality health services. V World Health Organization (Številka July). http://apps.who.int/bookorders. OECD. (2013). OECD Health Policy Studies – Waiting Time Policies in the Health Sector: What Works? (Let. 3001, Številka June). OECD. (2019). Slovenija: Zdravstveni profil države 2019, State of Health in the EU. https://health.ec.europa.eu/system/files/2019-11/2019_chp_sl_slovene_0.pdf OECD. (2020). Waiting Times for Health Services: Next in Line, OECD Health Policy Studies, OECD. https://doi.org/https://doi.org/10.1787/242e3c8c-en Paez, A. (2017). Gray literature: An important resource in systematic reviews. Journal of Evidence-Based Medicine, 10(3), 233–240. https://doi.org/10.1111/jebm.12266 Paterson, W. G., Depew, W. T., Paré, P., Petrunia, D., Switzer, C., Veldhuyzen van Zanten, S. J., Daniels, S., Meddings, J., Barkun, A., Bridges, R., Dhalla, S., Flook, N., Gould, M., Gray, J., Hassoun, Z., Leddin, D., Lightfoot, P., Mackie, W., Marcon, P., … McGeough, L. (2006). Canadian consensus on medically acceptable wait times for digestive health care. Canadian Journal of Gastroenterology, 20(6), 411–423. https://doi.org/10.1155/2006/343686 Penchansky, R., & Thomas, J. W. (1981). The concept of access: Definition and relationship to consumer satisfaction. Medical Care, 19(2), 127–140. https://doi.org/10.1097/00005650-198102000-00001 Petković, K. (2008). Interpretacijska policy analiza i deliberacijska demokracija: treba li politizirati analizu? Politička misao, 45(2), 27–53. Polin, K., Hjortland, M., Maresso, A., van Ginneken, E., Busse, R., & Quentin, W. (2021). “Top-Three” health reforms in 31 high-income countries in 2018 and 2019: an expert informed overview. Health Policy, 125(7), 815–832. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2021.04.005 Pravilnik o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov. (2008). Uradni list Republike Slovenije, št. 91. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-listrs/vsebina/2008-01-3885?sop=2008-01-3885 Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. (2010). Uradni list Republike Slovenije, št. 63. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-3520?sop=2010-01-3520 Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. (2018). Uradni list Republike Slovenije, št. 3. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13238 Pravilnik o naročanju na specialistični pregled. (2000). Uradni list Republike Slovenije, št. 72. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-3402?sop=2000-01-3402 Prevolnik Rupel, V., & Marušič, D. (2021). Structure, Processes and Results in Healthcare System in Slovenia. V A. A & K. S (Ur.), Healthcare Access (str. 17). IntechOpen. https://doi.org/10.5772/intechopen.98608 Rant, mag. Ž., & Rant, Ž. (2018). Projekt e-zdravje v Sloveniji - vsebinski in zgodovinski pregled. 30 let Slovenskega društva za medicinsko informatiko, December, Str. 180-183. Reed, M. S., Ferré, M., Martin-Ortega, J., Blanche, R., Lawford-Rolfe, R., Dallimer, M., & Holden, J. (2021). Evaluating impact from research: A methodological framework. Research Policy, 50(4). https://doi.org/10.1016/j.respol.2020.104147 Stran | 88 Rupel, V. P., Kuhar, M., & Marušič, D. (2021). Decision-making in slovenian outpatient care: Can financial incentives reduce patient waiting lists? Medical Writing, 30(3), 28–31. Saurman, E. (2016). Improving access: Modifying penchansky and thomas’s theory of access. Journal of Health Services Research and Policy, 21(1), 36–39. https://doi.org/10.1177/1355819615600001 Shaw, S. E. (2010). Reaching the parts that other theories and methods can’t reach: How and why a policy-as-discourse approach can inform health-related policy. Health, 14(2), 196–212. https://doi.org/10.1177/1363459309353295 Siciliani, L. (2008). A note on the dynamic interaction between waiting times and waiting lists. Health Economics, 17(5), 639–647. https://doi.org/10.1002/hec.1286 Siciliani, L. (2014). Inequalities in waiting times by socioeconomic status. Israel Journal of Health Policy Research, 3(1), 4–6. https://doi.org/10.1186/2045-4015-3-38 Siciliani, L. (2019). Waiting Times: Evidence of Social Inequalities in Access for Care. 345–361. https://doi.org/10.1007/978-1-4939-8715-3_17 Siciliani, L., & Hurst, J. (2005). Tackling excessive waiting times for elective surgery: A comparative analysis of policies in 12 OECD countries. Health Policy, 72(2), 201–215. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2004.07.003 Siciliani, L., Moran, V., & Borowitz, M. (2014). Measuring and comparing health care waiting times in OECD countries. Health Policy, 118(3), 292–303. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2014.08.011 Simčič, B., Kuhar, M., & Marušič, D. (2018). Nedopustno čakajoči – dosežen je novi rekord! Dnevnik, Objektiv. https://www.dnevnik.si/1042842229/slovenija/nedopustno-cakajoci-dosezen-je-novi-rekord- Stevens, A. (2011). Telling policy stories: An Ethnographic study of the use of evidence in policy-making in the UK. Journal of Social Policy, 40(2), 237–255. https://doi.org/10.1017/S0047279410000723 The Centre for Spatial Economics. (2006). The Economic Cost of Wait Times in Canada The Centre for Spatial Economics Assessing past, present and future economic and demographic change in Canada. June. Thomas, S., Sagan, A., Larkin, J., Cylus, J., Figueras, J., & Karanikolos, M. (2020). Strengthening health systems resilience: Key concepts and strategies. European Observatory on Health Systems and Policies, 31. Toth, F. (2010). Healthcare policies over the last 20 years: Reforms and counter-reforms. Health Policy, 95(1), 82–89. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2009.11.006 Vajd, R., & Cerovečki, V. (2017). Referrals. Family medicine, 289–297. van Ginneken, E., Siciliani, L., Reed, S., Eriksen, A., Tille, F., & Zapata, T. (2022). Addressing backlogs and managing waiting lists during and beyond the COVID-19 pandemic. European Journal of Public Health, 32(Supplement_3). https://doi.org/10.1093/eurpub/ckac129.209 Viberg, N., Forsberg, B. C., Borowitz, M., & Molin, R. (2013). International comparisons of waiting times in health care - Limitations and prospects. Health Policy, 112(1–2), 53–61. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2013.06.013 Stran | 89 Walt, G., Shiffman, J., Schneider, H., Murray, S. F., Brugha, R., & Gilson, L. (2008). „Doing“ health policy analysis: Methodological and conceptual reflections and challenges. Health Policy and Planning, 23(5), 308–317. https://doi.org/10.1093/heapol/czn024 WHO. (2005). The Health for All policy framework for the WHO European Region: 2005 update. WHO Regional Office for Europe. https://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/health-for-all-policy-framework-for-the-who-european-region-the-2005-update Willcox, S., Seddon, M., Dunn, S., Edwards, R. T., Pearse, J., & Tu, J. V. (2007). Marketwatch - Measuring and reducing waiting times: A cross-national comparison of strategies. Health Affairs, 26(4), 1078–1087. https://doi.org/10.1377/hlthaff.26.4.1078 World Health Organization. (2019). Governance for strategic purchasing: An analytical framework to guide a country assessment. Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. (2022). Uradni list Republike Slovenije, št. 100. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-2511?sop=2022-01-2511 Zakon o pacientovih pravicah. (2008). Uradni list Republike Slovenije, št.15. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3111?sop=2020-01-3111 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah. (2017). Uradni list Republike Slovenije, št. 55. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. (2015). Uradni list Republike Slovenije, št. 47. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-listrs/vsebina/2015-01-1933?sop=2015-01-1933 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. (2018). Uradni liist Republike Slovenije, št. 31. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-listrs/vsebina/2018-01-1410?sop=2018-01-1410 Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. (2000). Uradni list Republike Slovenije, št. 65. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-2969?sop=2000-01-2969 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - UPB. (2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 72. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO213 Zakona o spremembah Zakona o pacientovih pravicah. (2020). Uradni list Republike Slovenije, št. 177. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3111?sop=2020-01-3111 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2010). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2009 (Boris Kramberger (Ur.)). https://www.zzzs.si/?id=126&detail=1B99C27FC5698AD2C12576EF0024A184 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2011). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2010. https://api.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/e89e07f4d96561dec1257856003fd7a8/$FILE/Poslov no poročilo za leto 2010_18.4.2011.pdf Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2012). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2011 (Let. 168). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2013). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2012. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2014). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2013. Stran | 90 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2015). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2014. http://api.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/9b52139ed62405f7c1257dfd00573af8/$FILE/Poslovn o poročilo ZZZS za leto 2014_april 2015.pdf Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2016). Letno poročilo ZZZS 2015. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2017). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2016. http://imss.dz-rs.si/imis/9fe47d749ce2f854f663.pdf Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2018). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2017. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2019). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2018. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2020). Poslovno poročilo ZZZS za leto 2019. https://api.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/968a5df3e47b29b4c125851c0035369d/$FILE/Poslo vno poročilo ZZZS za leto 2019_marec 2020.pdf Stran | 91 Priloga Število čakajočih pacientov strukturirano po primerljivih skupinah zdravstvenih storitev NaČas* na dan 1. januar 2019 Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Hitro Redno Skupaj Zelo hitro Hitro Redno Skupaj hitro 1396 Ambulantna histeroskopija 9 98 76 183 8 19 1 28 1397 Kolposkopija, vaginoskopija 4 173 166 343 3 22 17 42 Odvzem tkivnega vzorca za histopatološko diagnostiko 1400 predrakavih/rakavih sprememb 0 0 1 1 0 0 0 0 materničnega vratu (biopsija, odščip) Biopsija vulve, perineja in/ali 1402 nožnice 0 3 3 6 0 0 0 0 1004P Pregled ob neplodnosti -par - prvi 0 17 279 296 0 4 3 7 Ginekološki pregled (razen pregled 2182P nosečnic) na sekundarni ravni - 7 337 522 866 5 75 61 141 prvi Pregled ob neplodnosti - moški - 2183P 0 33 167 200 0 1 0 1 prvi Pregled ob neplodnosti - ženske - 2184P 0 63 205 268 0 6 0 6 prvi Ginekološka ambulanta - Skupaj 20 724 1.419 2.163 16 127 82 225 sek.nivo 1053P Diabetološki pregled - prvi 10 107 317 434 7 7 102 116 Skupaj Diabetološka ambulanta 10 107 317 434 7 7 102 116 1018P Kardiološki pregled - prvi 243 4.017 4.025 8.285 198 2.056 1.110 3.364 1057P Kardiološki pregled otroka - prvi 5 157 316 478 4 15 14 33 Pregled zaradi srcnega 2007P spodbujevalnika (pacemaker) - … … … … … … … … prvi Skupaj Kardiološka ambulanta 248 4.174 4.341 8.763 202 2.071 1.124 3.397 … Fizioterapija na primarni … … … … … … … … Skupaj Fizioterapija na primarni 0 0 0 0 0 0 0 0 Kriokauterizacija ali krioterapija 2072 … … … … … … … … (postopek v dermatologiji) 1010P Dermatološki pregled - prvi 562 5.423 7.564 13.549 354 3.078 3.927 7.359 1011P Venerološki pregled - prvi 39 133 124 296 13 6 96 115 1012P Flebološki pregled - prvi 23 412 999 1.434 9 333 744 1.086 1056P Alergološki pregled - prvi 16 410 1.049 1.475 9 255 508 772 1062P Alergološki pregled otroka - prvi 9 262 906 1.177 6 72 156 234 Pregled v ambulanti za zdravljenje 2328P parastomalne kože 0 1 0 1 0 0 0 0 - prvi Skupaj Dermatološka ambulanta 649 6.641 10.642 17.932 391 3.744 5.431 9.566 2395P Oromaksilofacialni pregled - prvi 27 982 2.848 3.857 18 20 611 649 Ambulanta za oralno in Skupaj 27 982 2.848 3.857 18 20 611 649 maksilofacialno kirurgijo 1026P Nevrološki pregled - prvi 401 3.319 2.755 6.475 351 2.284 1.153 3.788 1067P Nevrološki pregled otroka - prvi 18 196 157 371 10 14 4 28 Pregled v razvojni nevrologiji - 2008P … … … … … … … … prvi 2009P Pregled v nevrofiziologiji - prvi … … … … … … … … Skupaj Nevrološka ambulanta 419 3.515 2.912 6.846 361 2.298 1.157 3.816 1040P Psihiatrični pregled - prvi 43 587 420 1.050 33 229 34 296 Pregled ob odvajanju odvisnosti od 1042P … … … … … … … … prepovedanih drog - prvi Pregled ob odvajanju odvisnosti od 1044P 0 4 5 9 0 0 0 0 alkohola - prvi Skupaj Psihiatrična ambulanta 43 591 425 1.059 33 229 34 296 1033P Ortopedski pregled - prvi 513 8.988 7.352 16.853 447 5.428 3.300 9.175 Skupaj Ortopedska ambulanta 513 8.988 7.352 16.853 447 5.428 3.300 9.175 Okulistični pregled zaradi očal - 1930P 9 394 1.437 1.840 7 140 272 419 prvi Očesna ambulanta pregled vida Skupaj za očala 9 394 1.437 1.840 7 140 272 419 1050P Urološki pregled - prvi 211 1.542 1.485 3.238 180 569 273 1.022 2338P Urološki pregled otroka- prvi 5 87 165 257 4 10 0 14 Skupaj Urološka ambulanta 216 1.629 1.650 3.495 184 579 273 1.036 Stran | 92 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro 1045P Revmatološki pregled - prvi 48 1.128 1.786 2.962 31 161 1.116 1.308 Revmatološki pregled otroka - 1063P 0 33 14 47 0 0 0 0 prvi Skupaj Revmatološka ambulanta 48 1.161 1.800 3.009 31 161 1.116 1.308 1195 Operacija sive mrene (katarakte) 33 745 3.922 4.700 27 529 1.403 1.959 Operacija sive mrene Skupaj 33 745 3.922 4.700 27 529 1.403 1.959 (katarakta) 1310 sklerozacija krčnih žil 2 5 62 69 0 2 41 43 Skupaj Sklerozacijo krčnih žil 2 5 62 69 0 2 41 43 1342 operacija kile 2 106 798 906 1 24 560 585 Skupaj Operacije kile-odrasli 2 106 798 906 1 24 560 585 1342 Operacije kile-otroci … … … … … … … … Skupaj operacije kile-otroci 0 0 0 0 0 0 0 0 1149 Operacija karpalnega kanala 4 86 196 286 4 15 30 49 Operacija Dupuytrenove 1606 kontrakture (CD, fibromatoza 0 4 26 30 0 0 11 11 dlančne fascije) Skupaj operacija karpalnega kanala 4 90 222 316 4 15 41 60 1209 Biopsija zunanjega ušesa … … … … … … … … Kateterizacija Evstahijeve tube 1214 … (ušesne troblje) … … … … … … … 1215 Miringotomija 0 2 3 5 0 0 0 0 1216 Atikotomija 0 0 3 3 0 0 2 2 1219 Biopsija srednjega ušesa … … … … … … … … 1220 Miringoplastika … … … … … … … … 1225 Biopsija notranjega ušesa … … … … … … … … Biopsija nosne votline in/ali 1228 … zgornjega žrela … … … … … … … Aspiracija in lavaža nosnih 1231 … … … … … … … … sinusov 1232 Biopsija nosnih sinusov … … … … … … … … 1234 Biopsija jezika 0 0 1 1 0 0 0 0 1236 Biopsija žlez slinavk in izvodil 0 0 3 3 0 0 0 0 1238 Biopsija ustne votline 0 0 1 1 0 0 0 0 1239 Biopsija mandljev/žrelnice … … … … … … … … Incizija in drenaža 1240 … … … … … … … … peritonzilarnega abscesa 1241 Tonzilektomija/adenoidektomija 0 12 30 42 0 11 12 23 1244 Biopsija žrela … … … … … … … … Incizija in drenaža abscesov ali 1246 … … … … … … … … cist v ustni votlini 1264 Drugi oralni operativni posegi 17 242 983 1.242 11 95 456 562 1265 Posegi v grlu 1 17 122 140 1 5 94 100 1442 Poseg na žrelu … … … … … … … … 1443 Rekonstrukcija oblike obraza … … … … … … … … 1444 Korekcija shize … … … … … … … … 1662 Poseg na uhlju … … … … … … … … 1664 Posegi na jeziku … … … … … … … … 2077 Odstranitev polipov 1 5 11 17 1 3 1 5 Lažji posegi v otorinolaringologiji (ORL) in 2160 2 13 33 48 2 7 1 10 maksilofacialni kirurgiji v lokalni anesteziji Posegi na ušesu v lokalni 2161 7 38 12 57 7 6 0 13 anesteziji Posegi na bobniču ali srednjem 2162 ušesu v lokalni anesteziji 0 2 98 100 0 2 67 69 Posegi na notranjem ušesu v 2163 0 0 1 1 0 0 0 0 lokalni anesteziji Kostno usidran slušni 2164 pripomoček – BAHA v lokalni 0 0 3 3 0 0 3 3 anesteziji Posegi na mandljih v lokalni 2165 0 6 13 19 0 3 1 4 anesteziji Funkcionalni posegi v nosu v 2166 0 0 8 8 0 0 0 0 lokalni anesteziji Stran | 93 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro MIST (minimalno invazivna 2167 terapija sinusov) v lokalni 0 0 9 9 0 0 0 0 anesteziji Druge operacije nosu v lokalni 2168 1 29 348 378 0 24 284 308 anesteziji Mali posegi malignih sprememb v otorinolaringologiji (ORL) in 2170 17 25 27 69 15 1 0 16 maksilofacialni kirurgiji v lokalni anesteziji Lažji posegi v otorinolaringologiji (ORL) in 2171 0 2 22 24 0 2 12 14 maksilofacialni kirurgiji v splošni anesteziji Posegi na mandljih pri odrasli v 2172 splošni anesteziji 0 40 162 202 0 32 136 168 Posegi na mandljih in žrelnici 2173 pri otrocih v splošni anesteziji 0 41 206 247 0 29 126 155 Posegi na žrelnici pri otrocih v 2174 splošni anesteziji 0 6 27 33 0 0 23 23 Posegi na žrelnici in bobniču pri 2175 otrocih v splošni anesteziji 7 170 406 583 4 136 351 491 Operacije malignih tumorjev v otorinolaringologiji (ORL) in 2176 5 9 4 18 4 2 1 7 maksilofacialni kirurgiji v splošni anesteziji Funkcionalne estetske operacije 2177 nosu v splošni anesteziji 0 6 58 64 0 5 48 53 Endoskopske operacije obnosnih 2178 votlin v splošni anesteziji 1 40 173 214 1 31 142 174 Pansinusne operacije v splošni 2179 0 0 4 4 0 0 0 0 anesteziji Operacije tumorjev obnosnih 2180 … votlin v splošni anesteziji … … … … … … … Druge operacije obnosnih votlin 2181 v splošni anesteziji 2 3 46 51 2 1 40 43 2214 Vestibuloplastika 0 0 1 1 0 0 1 1 Terapija abscesa v dentalni 2215 0 1 4 5 0 1 4 5 medicini Zapora antrooralne 2217 … … … … … … … … komunikacije Ekscizija majhnih tumorjev v 2230 0 1 2 3 0 0 1 1 oralni kirurgiji Posegi na žlezah slinavkah in 2233 0 8 3 11 0 1 0 1 izvodilih 2237 Zdravljenje recesije dlesni 0 0 1 1 0 0 0 0 2309 Druge ušesne operacije 1 38 144 183 1 33 139 173 2372 Posegi v zunanjem ušesu … … … … … … … … Drugi posegi na bobniču in 2373 srednjem ušesu 0 6 64 70 0 6 55 61 Posegi na mastoidni in 2374 0 0 1 1 0 0 1 1 temporalni kosti 2375 Posegi na notranjem ušesu … … … … … … … … Posegi na koščicah srednjega 2376 … ušesa … … … … … … … Implantacija elektromagnetnega 2377 … slušnega pripomočka … … … … … … … Vstavitev/odstranitev 2378 0 1 3 4 0 0 3 3 kohlearnega implanta 2379 Operacija nosnega pretina 2 17 117 136 2 14 57 73 2380 Posegi v nosnih sinusih … … … … … … … … Radikalna ekscizija tumorja 2382 … … … … … … … … ustne votline Drugi posegi v ustih, na nebu ali 2383 jezišku 11 63 31 105 11 19 6 36 2384 Drugi posegi v nosu … … … … … … … … Operacije ušes, nosu, ust in Skupaj 75 843 3.188 4.106 62 469 2.067 2.598 grla 1284 Transplantacija srca … … … … … … … … 1285 aortokoronarni obvodi 0 7 6 13 0 7 6 13 Stran | 94 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro 1286 menjava srčne zaklopke 1 18 37 56 0 18 33 51 aortokoronarni obvodi z 1287 menjavo srčne zaklopke 0 4 6 10 0 4 6 10 1288 operacije prirojenih srčnih napak … … … … … … … … 1289 operacija torakalne anevrizme 0 1 0 1 0 1 0 1 1298 ostale operacije na srcu … … … … … … … … revizije po operacijah na srcu 1299 … (krvavitve, tamponade,…) … … … … … … … Kirurški posegi na srcu in/ali Skupaj pripadajočih velikih žilah pri 1 30 49 80 0 30 45 75 odprtem prsnem košu PTA (perkutana transluminalna 2329 2 8 0 10 2 0 0 2 angioplastika) Perkutani posegi na srcu, Skupaj srčnih zaklopkah, koronarnih 2 8 0 10 2 0 0 2 in drugih arterijah (PTA) 1301 Koronarna angiografija 19 522 167 708 12 166 42 220 Skupaj Koronarografija 19 522 167 708 12 166 42 220 1604 Ortopedska operacija rame 4 64 146 214 4 9 35 48 Endoproteza rame delna 1625 0 8 39 47 0 0 3 3 (PEP)/totalna (TEP) 1640 Osteosinteza rame … … … … … … … … 2106 Revizijska operacija ramena … … … … … … … … 2115 Artrodeza ramena … … … … … … … … Skupaj Ortopedska operacija rame 4 72 185 261 4 9 38 51 Operacija tireoglosalne 1167 … … … … … … … … ciste/fistule Operacije na ščitnici in 1176 obščitnici 0 3 4 7 0 1 3 4 Operacija ščitnice (tudi Skupaj obščitnice) 0 3 4 7 0 1 3 4 1151 fenestracija hrbtenice 0 1 1 2 0 0 1 1 1152 operacije tumorjev na hrbtenici … … … … … … … … Osteosinteze torakolumbalne 1154 … … … … … … … … hrbtenice 1164 Druge nevrokirurške operacije … … … … … … … … Operacija prirojenih anomalij hrbtenjače in hrbteničnega 1165 … … … … … … … … kanala (meningokela, mielomeningokela,…)? 1611 Operacija discus hernie 3 62 45 110 2 34 17 53 Osteosinteza cervikalne 1641 … … … … … … … … hrbtenice Osteosinteza torakolumbalne 1642 0 4 34 38 0 0 8 8 hrbtenice s "kletko - cage" Osteosinteza hrbtenice (drugi 1643 … … … … … … … … posegi) 2107 Vertebroplastika … … … … … … … … Operacija hrbtenice - 2108 0 12 66 78 0 3 25 28 dekompresija Operacija hrbtenice - 2109 0 46 92 138 0 34 78 112 spondilodeza 2111 Operacija skolioze … … … … … … … … 2401 Posegi na hrbtenici zaradi vnetja … … … … … … … … Skupaj Operacija hrbtenice 3 125 238 366 2 71 129 202 1607 Operacija nožnega palca (hallux) 0 154 896 1.050 0 38 604 642 Operacija na stopalu - hallux Skupaj 0 154 896 1.050 0 38 604 642 valgus operacija abdominalne aorte 1290 0 7 23 30 0 7 23 30 (anevrizma ali okluzija) 1291 femoro - poplitealni bypass … … … … … … … … 1292 tea ACI 0 9 0 9 0 9 0 9 Druge žilne operacije (razen 1293 1 1 206 208 1 1 198 200 arterije) revizije po žilnih operacijah 1294 … … … … … … … … (razen arterije) transkateterska embolizacija 1303 … krvnih žil … … … … … … … 1304 biopsija periferne arterije … … … … … … … … Stran | 95 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro 1305 Vstavitev venske valvule … … … … … … … … 1306 Odstranitev venske valvule … … … … … … … … 1308 Druge operacije na arterijah 0 6 10 16 0 6 9 15 revizije po operacijah na 1309 … … … … … … … … arterijah 1446 Plastični poseg na ožilju … … … … … … … … Operacija na ožilju - arterije Skupaj 1 23 239 263 1 23 230 254 in vene (brez PTA) 1311 operacije krčnih žil 26 452 2.542 3.020 7 305 2.172 2.484 Skupaj Operacija na ožilju - krčne žile 26 452 2.542 3.020 7 305 2.172 2.484 Angiografija (brez koronarne 1921 0 14 3 17 0 1 0 1 angiografije) Skupaj Angiografija 0 14 3 17 0 1 0 1 1327 operacija žolčnih kamnov 7 94 493 594 5 27 335 367 Skupaj Operacija žolčnih kamnov 7 94 493 594 5 27 335 367 Endoproteza kolka delna 1624 8 404 1.216 1.628 7 72 295 374 (PEP)/totalna (TEP) 2104 Revizijska operacija kolka 0 19 5 24 0 3 2 5 Skupaj Endoproteza kolka 8 423 1.221 1.652 7 75 297 379 1626 Endoproteza kolena 0 368 1.650 2.018 0 31 691 722 2105 Revizijska operacija kolena 0 9 5 14 0 1 0 1 Skupaj Endoproteza kolena 0 377 1.655 2.032 0 32 691 723 Artroskopija kolena 2006 (diagnostična in terapevtska) 6 190 640 836 2 37 136 175 Skupaj Artroskopska operacija 6 190 640 836 2 37 136 175 1608 Endoproteza gležnja 0 0 1 1 0 0 0 0 Druge ortopedske operacije 2407 gležnja in stopala 0 3 14 17 0 0 9 9 Skupaj Endoproteza gležnja 0 3 15 18 0 0 9 9 1471 Elektroencefalografija EEG 13 347 348 708 11 56 51 118 Skupaj Elektroencefalografija (EEG) 13 347 348 708 11 56 51 118 Nevromišična elektrodiagnostika 1472 119 3.351 3.244 6.714 106 927 683 1.716 (tudi elektromiografija EMG) Skupaj Elektromiografija (EMG) 119 3.351 3.244 6.714 106 927 683 1.716 1943 UZ dojk obojestransko 41 433 812 1.286 29 65 322 416 1944 UZ dojk enostransko 10 61 21 92 9 5 5 19 Skupaj UZ dojke 51 494 833 1.378 38 70 327 435 1948 Transtorakalna ehokardiografija 2 66 436 504 2 42 210 254 Delna transtorakalna 1949 … … … … … … … … ehokardiografija Zahtevna transtorakalna 1950 1 11 184 196 1 3 132 136 ehokardiografija Transtorakalna ehokardiografija 1951 0 0 6 6 0 0 1 1 s KS 1952 Usmerjen ali urgenten UZ srca 1 204 445 650 1 160 289 450 Skupaj UZ srca 4 281 1.071 1.356 4 205 632 841 1938 Doppler ehografija 7 86 189 282 6 44 66 116 1941 UZ vratnih žil 51 1.876 5.011 6.938 41 742 1.028 1.811 Skupaj UZ vratnih žil 58 1.962 5.200 7.220 47 786 1.094 1.927 1931 UZ vratu 23 282 464 769 15 48 90 153 1933 UZ otroške glave 1 2 3 6 1 0 0 1 1985 UZ kolka novorojenčkov 0 2 51 53 0 0 0 0 1986 UZ kolka dojenčkov 1 60 536 597 1 0 0 1 1991 UZ mehkih tkiv 47 740 488 1.275 44 307 154 505 UZ preiskava ene bezgavčne 1992 lože 0 3 14 17 0 0 2 2 2271 UZ skrotuma 24 144 328 496 15 22 32 69 Skupaj UZ mehkih tkiv 96 1.233 1.884 3.213 76 377 278 731 1983 UZ sklepa 11 386 230 627 9 285 115 409 Skupaj UZ skeleta 11 386 230 627 9 285 115 409 1669 CT glave brez KS 44 558 326 928 36 22 5 63 1670 CT orbit brez KS 0 4 1 5 0 0 1 1 1671 CT skeleta glave 0 1 3 4 0 0 0 0 CT srednjega ušesa in 1672 4 21 29 54 4 0 0 4 temporalke 1673 CT obraznih kosti 1 8 4 13 1 2 0 3 1674 CT obnosnih votlin brez KS 9 113 123 245 7 5 5 17 1675 CT vratu brez KS 2 6 3 11 0 1 0 1 Stran | 96 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro 1676 CT glave s KS 7 44 35 86 3 1 2 6 1677 CT orbit s KS 1 0 0 1 1 0 0 1 1678 CT skeleta glave s KS … … … … … … … … 1679 CT obnosnih votlin s KS 1 6 1 8 1 0 0 1 1680 CT vratu s KS 3 11 3 17 3 2 0 5 Skupaj CT glave in vratu 72 772 528 1.372 56 33 13 102 1747 CTA srca - prikaz kalcinacij … … … … … … … … CTA srca - prikaz morfoloških 1748 0 0 4 4 0 0 4 4 struktur 1749 CTA srca - prikaz funkcije 0 1 0 1 0 1 0 1 1750 CTA koronarnih arterij 2 92 64 158 2 89 42 133 2359 CT srca - prikaz kalcinacij 0 0 3 3 0 0 3 3 Skupaj CT srca 2 93 71 166 2 90 49 141 1732 CTA torakalne aorte 3 49 74 126 3 30 57 90 1733 CTA abdominalne aorte 2 32 67 101 2 20 36 58 1734 CTA pelvičnih žil 1 18 1 20 0 15 1 16 1735 CTA zgornjih okončin 0 2 1 3 0 1 0 1 1736 CTA pljučnih arterij 1 7 0 8 1 0 0 1 1737 CTA jeter 1 1 1 3 1 1 1 3 1738 CTA ledvic 0 2 0 2 0 1 0 1 1739 CTA selektivne angiografije 0 4 1 5 0 2 0 2 1740 CTA aorto- cervikalna 15 113 71 199 15 26 3 44 CTA pelvičnih a. in a. spodnjih 1741 okončin 21 144 63 228 20 68 24 112 CTA torakalne in abdominalne 1742 1 33 32 66 0 25 22 47 aorte 1743 CTA možganskih arterij 6 75 72 153 6 21 12 39 1744 CTA venografija možganov 0 0 2 2 0 0 0 0 1745 CTA venografija vratu 0 2 0 2 0 0 0 0 1746 CTA venografija drugo … … … … … … … … Skupaj CT angiografije - CTA 51 482 385 918 48 210 156 414 1681 CT skeleta okončin 9 22 7 38 6 0 0 6 1682 CT skeleta hrbtenice … … … … … … … … 1683 CT cervikalne hrbtenice 1 17 15 33 1 1 0 2 1684 CT torakalne hrbtenice 2 8 7 17 2 0 0 2 1685 CT lumbo-sakralne hrbtenice 5 47 29 81 4 0 0 4 1686 CT po mielografiji brez KS … … … … … … … … 1687 CT skeleta medenice 1 8 0 9 1 0 0 1 1688 CT kolkov 1 14 5 20 0 1 0 1 1689 CT SIS (sakroiliakalnega sklepa) 0 6 1 7 0 0 0 0 1690 CT artrografija rame brez KS 0 10 6 16 0 0 0 0 1691 CT kolena 4 32 13 49 3 0 0 3 1692 CT rame 5 19 8 32 5 0 0 5 1693 CT gležnja 6 31 11 48 6 0 0 6 1694 CT artrografija - drugo brez KS 0 1 3 4 0 0 0 0 1695 CT po lSR brez KS 0 1 0 1 0 0 0 0 1697 CT skeleta drugo - brez KS 2 8 3 13 2 0 0 2 1698 CT - dentalni … … … … … … … … 1699 CT pelvimetrija 0 1 0 1 0 0 0 0 1700 CT skeleta okončin s KS … … … … … … … … 1701 CT skeleta hrbtenice s KS … … … … … … … … 1702 CT cervikalne hrbtenice s KS 0 1 0 1 0 0 0 0 1703 CT torakalne hrbtenice s KS 0 1 0 1 0 0 0 0 CT lumbo-sakralne hrbtenice s 1704 0 1 0 1 0 0 0 0 KS 1705 CT po mielografiji s KS … … … … … … … … 1706 CT skeleta medenice s KS … … … … … … … … 1707 CT artrografija rame s KS 0 9 1 10 0 0 0 0 1708 CT artrografija - drugo s KS … … … … … … … … 1709 CT po lSR s KS … … … … … … … … CT hrbtenice z intratekalno 1710 … … … … … … … … aplik. KS 1712 CT skeleta drugo s KS … … … … … … … … 2356 CT zapestja 3 22 2 27 3 0 0 3 2357 CT komolca 2 7 1 10 2 0 0 2 Skupaj CT skeleta 41 266 112 419 35 2 0 37 1713 CT prsnih organov brez KS 23 167 163 353 14 32 21 67 1715 CT trebušnih organov brez KS 30 104 59 193 21 23 6 50 Stran | 97 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro 1716 CT zgornjega abdomna brez KS 1 6 6 13 1 2 0 3 1717 CT medeničnih organov brez KS 1 8 0 9 1 7 0 8 1718 CT prsnega koša - pljuč HRCT 7 220 123 350 3 51 6 60 1719 CT abdomna brez KS - drugo 28 91 39 158 23 20 0 43 1720 CT pljuč protokol lungcare 2 19 11 32 1 4 4 9 1721 CT urografija 3 27 7 37 1 7 0 8 1722 CT širokega črevesa brez KS 1 8 3 12 1 3 0 4 1723 CT ozkega črevesa brez KS … … … … … … … … 1724 CT prsnih organov s KS 86 334 164 584 63 48 25 136 1725 CT trebušnih organov s KS 127 507 150 784 96 171 9 276 1726 CT zgornjega abdomna s KS 3 33 16 52 2 12 3 17 1727 CT medeničnih organov s KS 1 4 1 6 1 2 0 3 1728 CT jeter s portalnim ojačanjem … … … … … … … … 1729 CT urografija - KS 17 77 17 111 16 23 0 39 1730 CT širokega črevesa s KS 1 7 5 13 1 3 0 4 1731 CT ozkega črevesa s KS 0 1 0 1 0 1 0 1 2358 CT jeter s KS - 4 faze 1 8 4 13 0 1 0 1 Skupaj CT toraksa in abdomna 332 1.621 768 2.721 245 410 74 729 1881 RTG glave 0 2 4 6 0 0 0 0 1882 RTG sinusov 1 12 7 20 0 0 0 0 1883 RTG nosa 0 1 2 3 0 0 0 0 1884 RTG po schullerju 0 2 0 2 0 0 0 0 1885 RTG ličnice … … … … … … … … 1886 RTG orbit 0 1 1 2 0 0 0 0 RTG spodnje čeljusti 1887 0 0 4 4 0 0 0 0 (mandibule) 1926 RTG solzevodov … … … … … … … … RTG prvega vratnega vretenca 1927 … … … … … … … … (dens) Skupaj RTG glave 1 18 18 37 0 0 0 0 1871 RTG cervikalne hrbtenice 6 127 188 321 4 0 0 4 1872 RTG torakalne hrbtenice 3 60 74 137 3 0 0 3 1873 RTG lumbosakralne hrbtenice 23 245 311 579 15 1 0 16 1874 RTG hrbetnice v predelu L5-S1 0 21 34 55 0 0 0 0 1875 RTG trtice 1 7 3 11 1 0 0 1 2284 RTG celotne hrbtenice 2 18 22 42 2 1 0 3 Skupaj RTG hrbtenice 35 478 632 1.145 25 2 0 27 Mamografija (vključuje 2017 odčitavanje slike, izključuje 5 90 276 371 2 8 51 61 preventivno presejanje) Skupaj RTG mamografija 5 90 276 371 2 8 51 61 1888 RTG pc 13 68 179 260 1 10 14 25 Skupaj RTG PC 13 68 179 260 1 10 14 25 1889 RTG abdomna 0 0 1 1 0 0 0 0 Skupaj RTG abdomna 0 0 1 1 0 0 0 0 1852 RTG prstov rok 3 22 45 70 2 1 0 3 1853 RTG dlani 0 37 40 77 0 0 0 0 1854 RTG zapestja 4 22 26 52 3 0 1 4 1855 RTG os naviculare … … … … … … … … 1856 RTG podlahti 1 0 1 2 1 0 0 1 1857 RTG komolca 0 8 21 29 0 0 0 0 1858 RTG nadlahti 0 2 1 3 0 0 0 0 1859 RTG rame 11 126 159 296 6 0 0 6 1860 RTG prstov nog 1 8 8 17 0 0 0 0 1861 RTG stopala 6 62 76 144 5 1 2 8 1862 RTG petnice 2 28 36 66 1 0 0 1 1863 RTG gležnja 3 25 21 49 1 0 0 1 1864 RTG goleni 1 8 8 17 1 0 0 1 1865 RTG kolena 16 163 311 490 14 3 7 24 1866 RTG pogačice 0 1 6 7 0 0 0 0 1867 RTG stegnenice 0 4 7 11 0 0 0 0 1868 RTG kolka 3 110 162 275 1 3 5 9 1869 RTG medenice 4 60 119 183 2 1 5 8 RTG sakroiliakalnega sklepa - 1870 3 24 14 41 2 0 0 2 SIS 1876 RTG ključnice 0 2 2 4 0 0 0 0 RTG sternoklavikularnega 1877 … … … … … … … … sklepa Stran | 98 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro 1878 RTG lopatice 0 0 1 1 0 0 0 0 1879 RTG reber 2 16 11 29 1 0 0 1 1880 RTG prsnice (sternuma) 2 0 6 8 1 0 0 1 Skupaj RTG skeleta 62 728 1.081 1.871 41 9 20 70 1893 Nativno slikanje ledvic … … … … … … … … 1894 Intravenska urografija - IVU 0 3 6 9 0 0 0 0 1895 Retrogradna pielografija … … … … … … … … 1896 Cistografija … … … … … … … … 1897 Mikcijska ureterocistografija … … … … … … … … Perkutana anterogradna 1898 … … … … … … … … pielografija Druge radiološke preiskave 1899 … ledvic in sečnega mehurja … … … … … … … RTG ledvic in sečnega Skupaj 0 3 6 9 0 0 0 0 mehurja 1755 MR glave brez kontrasta 67 1.148 901 2.116 57 418 262 737 1756 MR obraza in drugo brez KS 1 15 17 33 0 11 12 23 1757 MR vratu brez KS 0 27 14 41 0 11 5 16 1758 MR multipla skleroza brez KS 3 52 91 146 2 25 9 36 1759 MR glave s KS 27 413 921 1.361 22 238 432 692 1760 MR obraza in drugo s KS 0 4 4 8 0 3 3 6 1762 MR multipla skleroza s KS 2 63 72 137 2 30 26 58 1763 MR vratu s KS 0 13 11 24 0 8 2 10 2345 MR protokol epilepsija brez KS 1 12 6 19 1 0 2 3 2346 MR protokol epilepsija s KS 2 12 4 18 2 9 3 14 2347 MR multipla skleroza s KS s 3D 2 105 72 179 2 96 55 153 Skupaj MR glave in vratu 105 1.864 2.113 4.082 88 849 811 1.748 1764 MR cervikalne hrbtenice 26 614 538 1.178 21 148 92 261 1765 MR rame 12 372 133 517 11 73 10 94 1766 MR torakalne hrbtenice 15 144 121 280 13 30 17 60 1767 MR komolca 5 32 10 47 5 5 0 10 1768 MR lumbosakralne hrbtenice 65 1.453 1.116 2.634 39 301 97 437 1769 MR zapestja 9 59 25 93 9 18 7 34 1770 MR roke 5 10 13 28 5 3 3 11 1771 MR kolka 5 104 79 188 4 48 14 66 1772 MR kolena 63 927 646 1.636 44 101 53 198 1773 MR gležnja 10 104 63 177 10 15 6 31 1774 MR stopala 5 68 47 120 5 11 9 25 1776 MR skeleta brez KS - drugo 2 44 25 71 2 4 3 9 MR SIS (sakroliakalnega sklepa) 1777 0 86 48 134 0 26 15 41 brez KS 1778 MR cervikalne hrbtenice s KS 1 38 21 60 0 14 10 24 1779 MR torakalne hrbtenice s KS 2 28 14 44 2 14 2 18 1780 MR komolca s KS 0 2 1 3 0 1 1 2 MR lumbosakralne hrbtenice s 1781 8 82 49 139 5 26 13 44 KS 1782 MR rame s KS 4 39 8 51 4 10 1 15 1783 MR zapestja s KS 0 19 2 21 0 0 1 1 1784 MR roke s KS 0 3 4 7 0 2 1 3 1785 MR kolka s KS 1 19 2 22 1 6 0 7 1786 MR kolena s KS 0 15 4 19 0 4 0 4 1787 MR gležnja s KS 0 9 2 11 0 1 0 1 1788 MR stopala s KS 0 6 1 7 0 1 0 1 1789 MR skeleta s KS - drugo 0 17 5 22 0 8 1 9 MR SIS (sakroliakalnega sklepa) 1790 0 45 7 52 0 4 0 4 s KS 2348 MR celotne hrbtenice 1 18 8 27 0 14 2 16 Skupaj RTG skeleta 239 4.357 2.992 7.588 180 888 358 1.426 MR srca - prikaz morfoloških 1831 0 16 20 36 0 7 14 21 struktur brez KS MR srca - prikaz funkcije brez 1832 0 11 11 22 0 7 4 11 KS MR srca - prikaz morfoloških 1833 2 70 65 137 2 61 57 120 struktur s KS 1834 MR srca - prikaz funkcije s KS 2 36 21 59 2 26 20 48 1835 MR koronarnih arterij s KS … … … … … … … … MRA srca in velikih žil - prikaz 1836 0 5 5 10 0 1 5 6 pretoka s KS Stran | 99 Nadaljevanje Priloge. Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS Naziv storitve VZS Zelo Zelo Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro 2353 MR srca in velikih žil brez KS … … … … … … … … Skupaj MR srca 4 138 122 264 4 102 100 206 MRA možganskega žilja - 1805 6 159 158 323 5 79 85 169 arterije TOF MRA možganskega žilja - vene 1806 1 3 5 9 0 2 1 3 TOF 1807 MRA aorto- cervikalna TOF 1 15 4 20 1 5 2 8 1808 MRA torakalne aorte TOF 0 5 5 10 0 2 3 5 1809 MRA abdominalne aorte TOF … … … … … … … … 1810 MRA pljučnih arterij TOF 0 0 1 1 0 0 1 1 1811 MRA pelvično žilje TOF 0 0 1 1 0 0 0 0 MRA ekstremiteti ( vsaka 1812 okončina posebej ) TOF 0 0 1 1 0 0 0 0 1813 MRA renalno žilje TOF 0 0 1 1 0 0 0 0 1814 MRA TOF - drugo 0 10 0 10 0 1 0 1 MRA možganskega žilja - 1815 1 31 28 60 1 13 14 28 arterije KS MRA možganskega žilja - vene 1816 0 5 3 8 0 2 1 3 KS 1817 MRA aorto- cervikalna KS 1 6 2 9 1 4 1 6 1818 MRA torakalne aorte KS 0 3 46 49 0 3 31 34 1819 MRA abdominalne aorte KS 0 1 6 7 0 1 0 1 1820 MRA pljučnih arterij KS 0 0 1 1 0 0 1 1 1821 MRA pelvično žilje KS 0 1 2 3 0 0 0 0 MRA pelvičnih a. In arterij 1822 2 6 4 12 1 0 0 1 spodnjih udov 1823 MRA renalno žilje KS 0 0 3 3 0 0 0 0 1824 MRA zgornje okončine s KS … … … … … … … … 1825 MRA prsnega koša s KS 0 0 1 1 0 0 1 1 1826 MRA hrbtenice s KS … … … … … … … … 1827 MRA trebuha s KS … … … … … … … … 1828 MRA medenice s KS 0 1 0 1 0 0 0 0 1829 MRA drugih področij s KS 1 2 1 4 0 0 0 0 1830 MRA pljučnih ven s KS … … … … … … … … Skupaj MR angiografije - MRA 13 248 273 534 9 112 141 262 1791 MR prsnega koša 0 20 8 28 0 5 4 9 1792 MR trebušnih organov 5 29 34 68 4 5 0 9 1793 MR abdomna- drugo 9 96 20 125 9 4 0 13 1794 MR zgornjega abdomna 1 7 7 15 1 1 1 3 1795 MR medenice 9 76 31 116 5 20 3 28 1796 MR jeter 4 24 15 43 4 4 0 8 1797 MR dojke 1 8 26 35 1 1 0 2 1798 MR prsnega koša s KS 0 6 4 10 0 1 0 1 1799 MR trebušnih organov s KS 4 41 24 69 3 13 3 19 1800 MR abdomna s KS - drugo 1 13 6 20 1 3 0 4 1801 MR zgornjega abdomna s KS 1 18 7 26 1 9 1 11 1802 MR medenice s KS 5 50 20 75 4 23 2 29 1803 MR jeter s kontrastom 3 25 23 51 3 6 2 11 1804 MR dojke s KS 0 3 25 28 0 0 3 3 MRCP (pregled žolčnega 2349 7 79 52 138 5 45 1 51 sistema) 2350 MR enterografija 3 29 10 42 2 13 1 16 2351 MR male medenice 6 51 12 69 4 18 1 23 2352 MR male medenice s KS 4 121 29 154 2 31 5 38 Skupaj MR toraksa in abdomna 63 696 353 1.112 49 202 27 278 Skupaj vse storitve 3.785 53.161 74.402 131.348 2.909 22.291 27.339 52.539 Vir: Lastni izračun po podatkih Mesečno poročilo o čakalnih dobah na dan 1. januar 2019 (2019). Stran | 100