195f- Janf List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega- stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. gnal , Ma-. DELO GLASILO KOMUaZISTIČNL PARTIJE S.T.O. Prispevaj na čast IV. kongresa KP STO! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 223 TRST-SOBOTA, 7, FEBRUARJA 1953. CENA 20 UR ivi KO! PO NALOGU AMERIŠKIH IMPERIALISTOV IN PO TITOVEM PRISTANKU De Gasperi hoče poslali v Trst oddelek italijanskih karabinjerjev Tajinstveni obisk italijanskega generala in karabinj erskega polkovnika v Trstu - Titofašisti že iščejo opravičilo za dejansko priključitev Trsta Italiji - Titovske organizacije cone B bodo vključene v Titovo fašistično “Zvezo,, nteiJ0hn Poster Dulles sovraž- sen, so predstavniki italijan )linfk miru št. 1 in znani ekspo ionfnt ameriških vojnih netilcev, 'J10' imenu katerih je na svojem :s*cu v Koreji junija 1950. nalog za ameriški napad na - lJrno korejsko ljudstvo, je te na obisku v zahodnoevrop-ims‘{h prestolnicah. Njegov na-ma>en je, kot izhaja iz uradnih °nfro6il, da pregleda razpolo-, Qfnie atlantskih držav do a-l,lei':ških načrtov za vojne pri-ra‘Ve, zlasti še za ustanovitev l0hž °2vane «evropske voj.ske», luju okviru teh razgovorov je t -•'iskal najprej predstavnike DRfelijanske vlade z De Gaspe-. .jem jn vojnim ministrom , . eeiardijem na čelu. Na se-Ottanku, kateremu je prisostvo-tudi načelnik MSA, ame-ke vojaške pomoči atlant- ske vlade sprožil tudi vprašanje Svobodnega tržaškega o-zemlja. Po uradnih poročilih iz Rima izhaja, da je De Gasperi tržaško vprašanje vključil v okvir splošnih vprašanj atlantske oborožitve in vojnih priprav. ,S tem je ne samo skušal neposredno vplivati na Dullesa glede nujnosti rešitve vprašanja STO, marveč je hotel zlasti podčrtati pomen Trsta za vojne priprave in načrte atlantskega glavnega stana. Tudi tokrat se je nedvoumno potrdila trditev tovariša Vidalija, da imperialisti in njihovi sateliti govore o TSrstu vedno le v zvezi z vojnimi pripravami in predvidevajo za tržaško vprašanje le one «rešitve», ki služijo ziočin- 3ka'““ državam. Harold Stas-1 s k im načrtom ameriških voj- dda iet obz' ve( fašistični napad na slovensko šolo *ftsi cleniokrati obsojaj© Hiflll aieiiiat v Uorici !§| Slovensko demokratično pre-I fv,alstvo na Goriškem in Tr-^fškem navdušeno pozdravlja ^jcUo, ki jovodijo komunistič-ja * to socialistični poslanci v rettoskem parlamentu za užali o. jjtev slovenskih šol v Italiji. urliajt>olj pa se veselijo te akci-Prf. s'ovenski starši in vzgojtte-es1’ ki bodo dosegli z urešni-■ *nJem te pravične zahteve zagotovilo, da bo slovenska šo-C* obstajala v bodoče in da 0, odo učne moči stalno name-‘ene. ec' ^endar izgleda, da to ni ito^m p0 volji. noči med prvim in drugim 1 ^bruarjem je eksplodirala etarda ob vhodu slovenske =s,,c v ul. Randaccio v Gorici, ■# ie poškodovala glavna vra-a to razbila mnogo šip. S i ^Pravili so delavci pohiteli 5ih še isti dan dokončali. ^ Atentat je vzbudil veliko o-°rčenje vsega demokratične-,a Prebivalstva, -slovenskega čiin 'tolijanskega. Od ust do ust pjre vprašanje, kdo je napra-g,1 to zločinsko dejanje, ki nas j.Bonainja časov fašističnih Evader. Mnenje mnogih ljudi med Jitrii celo nekaterih .sloven-,, ‘b Profesorjev je, da so to I °rili fašisti, morebiti itali- ali pa tudi slovenski? , i čudno, da pade sum pred-na misine, ki so že v l-)ea°Sto slučajih pokazali svoj a napram Slovencem, -s po-^^anjem slovenskih knjig in ^ §e imovine na Goriškem. Oni kakor tudi titovci so ■;°ti uzakonitvi -slovenskih šol, II lini služijo predvsem v po-lcne špekulacije; kar ne bi . 0 več tako lahko v trenut-' ’ bi iste postale -stalne, v Italiji, t. j. proti sleparskemu volilnemu zakonu, ki ima namen oropati ljudske predstavnike čimveč sedežev v Parlamentu. Proti nesramnemu napadu na slovenske šole je Federacija KPI iz Gorice takoj povzela ukrepe in izdala obvestilo v obliki lepakov, v katerem o-g-orčeno obsoja to nesramno dejanje. Poslanik Beltrame je imel dne 3. februarja razgovor z Goriškim prefektom, od katerega je zahteval, -da se takoj prične z raziskovanjem krivcev ter za njih tudi zahteval kazen. thoy. Za podžiganje nacionali- sovr-aštva, za razdor med . stoom. Titovci imajo še t,Te..ni interes, da stoje na , ,,lsču .proti -stalnosti sloven-V. šol, kajti z dodelitvijo -oih plač v Jugoslaviji stal-nameščenemu osebju — ki na Goriškem pa začasno na-/avljeno ter dviga tako dvojic Blačo — ga držijo naveza-’6ga v svoj politični voz. kar r 2 ureditvijo- -stalnosti sionskih šol v Italiji, odpadlo bi tako ne mogli računati ao.lePo število intelektualnih zlti°ri°menieni krogi tudi ne ^ lučujejo možnosti, da so . e 1 povzročitelji eksplozije k0®rn dejanjem odtegniti javno ;e °ifn°5t 1Z najbolj važne bit-’ ki jo danes vodi ljudstvo Vaditeljem za L maj Telovadna komisija ZKM sporoča, da bo tečaj za telovadne vaditelje za I. maj 1953 vsak TOREK in PETEK od 18.30 do 20.30 v dvorani Kraljič — Dom pristaniških delav. cev. nih netilcev. Ce se mudi Titu in rimski vladi z -rešitvijo tržaškega vprašanja, da bi tako čim prej ugodila neprestanemu pritisku ameriških vojaških krogov, pa se v tem času še posebno mudi De Gasperiju. V Italiji bodo namreč spomladi volitve v rimski parlament in je spričo dejstva, da so -demokristjani izgubili od leta 1948. več milijonov glasov, nujno potreben sedanji vladi kak viden uspeh, da bi si zopet pridobila izgubljeno zaupanje svojih volivcev. V ta namen naj hi služil, če ne dejanski, pa vsaj navidezni uspeh glede Trsta, Demokristjani na vseh svojih zborovanjih poudarjajo nujnc-st kakšnega vidnega u-speha, s katerim bi mogli zaslepiti svoje volivce. Najbo-lj jim je pri srcu želja, naj bi prišel v Trst kak oddelek italijanskih -oboroženih sil, ber-sa-ljerjev ali morda celo kara-binerjev, ki naj bi -vsaj simbolično predstavljal italijansko zasedbo cone A. V tem pogledu je zelo značilno dejstvo, ki ga ne ZVU ne italijanska vlada nista preklicali, da sta pred približno 14 dnevi prišla v Trst neki general italijanske vojske in neki polkovnik karabinjerjev iz Padove, kjer je sedež karabinjerskega področja za Tri Benečije, Ta dva sta obiskala italijanskega političnega svetovalca Diega De Castra, s katerim sta imela daljši razgovor, o •katerem1 pa -se, naravno, ni moglo ničesar izvedeti. Za tem sta obiskala tudi conskega predsednika -Palutana ter nekatere oddelke Vojaške uprave, pri čemer sta se baje zanimala za ustroj nekaterih u-pravnlh področij, v Trstu. O teh razgovorih in obiskih ni ZVU izdala nobenega poročila, niti niso o njih pisali italijanski vladni listi. Pač pa je nadvse pomembno, da je te vesti prinesel -kot prvi radio Koper in nato dopisnik titovskega Tanjuga, kar je posnel titofašistični dnevnik. Kljub vsem agentom Udbe, ki' jih Ra.nk-c-vič plačuje na našem Ozemlju za njihovo zločinsko delovanje, je malo verjetno, da bi titofašisti sami iz- rej verjetno, da so jih dobili -od ameriške -odn. angleške a-genture v Trstu, -ki nista hoteli vzbuditi preveč prahu in vtisa, da je to pravzaprav njihovo maslo. Zato -so jo prepustili titovcem, ki so jo seveda uporabili v svoje namene. Titovcem, ki s-o- že pred časom pristali na razkosanje STO in na prepustitev Trsta in večjega dela cone A Italiji, služi ta novica za to, da pripravijo javno mnenje in odvrnejo od sebe -vsak sum, da so oni že v-naprej sporazumni s prihodom italijanskih karabinjerjev v Trst. Da pa -se v resnici tudi oni sami mrzlično pripravljajo na dokončno- dejansko razkosanje našega Ozemlja, pa dokazuje med drugim raztegnitev veljavnosti nadaljnjih 17 jugoslo- vanskih zakonov na c-cno B STO (o čemer smo pisa-li zadnjič) ter njihova odločitev, da vključijo svojo politično organizacijo v c-c-ni B v enoten okvir tit-ofašističnih organizacij v Jugoslaviji. Tako sta bili v tem tednu konferenci ‘itofaši-stične «fronte» v Bujah in njene posestrime «SIAU» v Kopru, na katerih -so navzoči «delegati» «soglasno zahtevali», naj se 1- -kalni fašistični organizaciji vključita v takozvano «socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije». Naravno, da je bila ta «soglasna želja» sprejeta. Obenem so izvolili tudi svoje delegate na kongres titovske «ljudske» fronte Jugo. slavije. S tem -so potrdili, -da smatrajo tržaško -vprašanje že za likvidirano in ceno B vključeno v Jugoslavijo. Pomagajmo prizadetim po strašnih poplavah Poziv Enotnih sindikatov delovnim ljudem Ob priliki silovitih poplav, ki so težko prizadele Holandsko, Belgijo in Anglijo, je Zveza enotnih sindikatov poslala delavskim organizacijam omenjenih dežel naslednjo brzojavko: «Zveza enotnih sindikatov Svobodnega tržaškega ozemlja izraža bratsko solidarnost vašemu narodu ob ogromni nesreči, ki je zadela vašo deželo». Istočasno je Z ES izdala vsem delavcem naslednji poziv za po-.moč prizadetim: «Delovni ljudje! Strahovita poplava je zadela te dni Holandsko, Belgijo in Anglijo. Žrtve gredo v tisoče; desetine tisočev družin je izgubilo svoje domove in plod dela generacij; stotine tisočev hektarjev zemlje je bilo poplavljenih od morja in postalo neplodno za leta. V trenutku, ko holandsko, bel- di, naj v dejanju dokažejo svojo solidarnost s tem, da nemudoma začnejo zbirati denarno pomoč za poplavljence. Naše tajništvo je že stopilo v stike z Delavsko zbornico v namenu, da se organizira enotna nabiralna akcija vseh delavcev.» Preureditev vlade C3R PRAGA — Na posebni seji vlade s-o- bili sprejeti sklepi glede reorganizacije ustroja vlade CSR. Po teh sklepih in v skladu z ustavo je bil ustanovljen prezidij vlade, sesto-ječ iz ministrskega predsednika in njegovih namestnikov, kateri bo vršil -vse tekoče posle v času med dvema zasedanjema vlade. Predsednik republike Klement Gottwal je imenoval namestnike ministrskega predsednika in sicer: gijsko in angleško ljudstvo, tako : minister državne varnosti Basiino preizkušeno od te nesreče, j cTek. državne obrambe C-epi-zbira svoje sile, da zajezi to čka, K-cpecki, Nejedli, Novotni, strašno katastrofo, mu izražamo Uger, Široki, Dolansky in Fier-globoko sočutje in bratsko soli- Unger. Za zunanjega ministra darnost tržaških delavcev. j je bil na mesto Širokega ime- Istočasno pozivamo delovne lju- novan V-aclav David. V OBRAMBO SLOVENSKE ENAKOPRAVNOSTI SHPZ SE JE OBRNILA NA ŠTIRI VELESILE Kot smo že v naših zadnjih številkah pisali, je SHPZ pred kratkim izdala spomenico v o-brambo nacionalnih pravic na Svobodnem tržaškem ozemlja. Spomenica je bila v francoskem prevodu s spremnim pismom, v katerem se objasnjuje njen namen, odposlana vladam štirih velesil, njihovim predstavnikom v Varnostnem Svetu ter predsedniku istega. Istočasno je SHPZ spomenico odposlala tudi tukajšnjim vojaškim in civilnim oblastem ter raznim kulturnim in drugim ustanovam in osebnostim. Spomenca, k se razdeljuje med Slovenci naše cone, je napravila zelo dober vtis in je sprejeta od ljudstva z zadovoljstvom in željo, da bi za uresničenje v s katerim naše prebivalstvo sledi razlaganju vsebine spomenice in njenega namena na raznovrstnih sestankih, ki se pod okriljem SHPZ vršijo v mestu in na podeželju. Vladam štirih velesil in njihovim predstavnikom v Varnostem svetu je SHPZ poslala pismo sledeče vsebine: Slovensko hrvatska prosvetna zveza Svobodnega tržaške-ka ozemlja je .sestavila sporne, nico. naslovljeno Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov, ki Vam jo v enem izvodu dostavljamo. Spomenica iznaša nevzdržno stanje, v katerem živi prebivalstvo STO, posebno zaradi stalnega zatiranja in zapostavljanja Slovencev anglo-ameri- ZL0Č1NSKE NAPOVEDI NOVEGA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV EISENHOWERJA Ameriški imperialisti hočejo razširiti napadalno vojno na Daljnem vzhodu ZDA nameravajo odpovedati dogovor v Jalti in Potsdamu in s tem podžgati nemški in japonski imperializem - S preklicem nevtralnosti Formoze ima Cangkajšek proste roke za napad na LR Kitajsko Niso se še polegli -komentarji na brutalni gov-or novega državnega tajnika ZDA Johna F. Dullesa, že je -vzbudil še mnogo več zaprepaščenja in -sovražnih komentarjev govor novega predsednika Združenih držav. gen. Eisenhowerja «O stanju Zveze». V svojem govoru, ki ga je imel novi predsednik v ponedeljek v ameriškem kongresu, je podal osnovne linije bodoče politike svoje vlade v zunanjih in notrajnih zadevah. Poudaril je, da bo -vodila vlada ZDA svetovno politiko, to je, da b-o posvečala vso pozornost tako evropskim kakor azijskim problemom. Napovedal je odpoved vseh tajnih -sporazumov, ki so jih Združene drža- ve sklenile v preteklosti. Pri vohali te vesti. Tem bolj je to- tem je namigoval predvsem na dogovor v Jalti, verjetno pa bo . čijo in Poljsko. Že -s tem je dosedanje nevtralnosti Formo. zahteval od kongresa eno-stran, sko -odpoved vseh dogovorov, ki so jih ZDA sklenile s Sovjetsko zvezo- za časa druge svetovne vojne, da bi pospešile uničenje nacizma in japonskega militarizma. Z odpovedjo dogovora v Jalti hoče E-isenhower jippet odpreti vprašanje Sabatina, -ki ga je ZSSR dobila -od Japonske nazaj po 40 letih, ter otočja Kurdov, ki so bili po tem dogovoru priznani ZSSR. Na ta način skuša vzbuditi japonskemu imperializmu pohlep po teh zemljah in ga tirati v nove pustolovščine. Zelo verjetno pa je, da bodo ZDA odpovedale tudi dogovor v Potsdamu, s čemer bi dale nemškim nacistom prosto roko, da zahtevajo -spremembo sedanje meje med Nem. Eisenhow-er jasno nakazal, da ze, na katero je bila vezana bo njegova vlada podpirala po- tak . Cangkajšekova ubežniška novno vstajenje nemškega in 1 viatja kot tudi VII. ameriška japonskega imperializma ter se ; tiota> ki se nahaja v vodah jih bo posluževala v svojih na. Formoze S tem svojim pre-padalnih namenih proti Sov- fca 0 katerem se je že ne. jetski zvezi in državam ljud- , . . . ..A.„ ske demokracije. j kauJ dni Sovonto v vseh P°htic' . . I nih krogih, je dal Cangkajše- V nadaljnjem govoru je po- . . . z val evropske satelite, naj o- 1 Qejan;KO prosle ro*e 25 puste medsebojna nesoglasja ter naj dosežejo enotnost, da bi tako -omogočili čim hitrejšo oborožitev in ustanovitev «evropske vojske», v katero bo vključena tudi nemška armada. Zahteval je tudi, naj evropske države na svojih tleh om-og-očijo ameriškemu kapitalu neovirano širjenje. Nedvomno najdalekosežnejša napoved novega predsednika je bila ta, da je odredil preklic GROZOVITA ELEMENTARNA NESREČA NA HOLANDSKEM, V ANGLIJI IN BELGIJI Silovito neurje in poplave so uničili v par urah plodove stoletnih naporov delovnih ljudi Morje je podrlo nasipe in zahlo nad 350 tisoč hektarov plodne zemlje - Število človeških žrtev gre v tisoče Sedaj grozi še nevarnost epidemij - Vse oblasti in ljudstvo je mobilizirano pri reševanju poplavljencev V nedeljo se je pričela velika šele začetek divjanja silnega or- narodov, ki žive v seliti Evropi ob obalah Se- tragadifa- t veršm verhéàà morja. Strahovit orkan, združen z viharji in snežnimi zameti je povzročil ogromne poplave, neprecenljivo materialno škodo in še neugotovljeno število človeških žrtev. Najbolj je prizadeta Holandska, sledijo Belgija, Anglija, Francija in deloma tudi zahodna Nemčija. Prva žrtev te strahovite nesreče je bila angleška ladja «Princess Victoria», ki jo je na njenem potovanju med severno Irsko ir Škotsko zajelo neurje in se je v kratkem času potopila, ne da bi kdo mogel priskočiti potnikom na pomoč. Z ladjo se je potopilo 133 potnikov in ves tovor. Rešilo se je le 46 oseb. Toda to je bil kana, ki ga zgodovina že stoletja ne pomni in ki je divjal potem še ves teden. Vsi jezovi in nasipi, ki so doslej branili holandske otoke in celino pred silo morskih valov in omogočali mirno obdelovanje zemlje, ki leži pod morsko gladino in je bila izsušena s stoletja prvem trenutku rešiti na strehe Vsi razpoložljivi parniki in ribi-, ponesrečence, rušiti poškodovane hiš in na drevesa. Pri tem jih je veliko število utonilo ali pa zmr- trajajočim trudom, so pred silo- hotel poleči in tragedija je po- vitostjo morskih slapov in o gr o m- j stojala, z vsakim dnem strašnejša, nih valov popustili na neštetih Na tisoče prostovoljcev se je mestih in voda je preplavila oto- takoj lotilo reševalnega dela, ki ke, mesta in vasi, rušila hiše in ga je slabo vreme silno oviralo. ške ladje so odplavili na mesto, ' hiše in popravljati nasipe, ker se da rešijo vsaj gola življenja lju- je bati novega neurja, znilo v teku noči, ker je tempe-[di, ker je njihovo imetje že itak v Belgiji je vihar zahteval 22 ratura padla na 15 stopinj pod izgubljeno. Holandska radijska smrtnih žrtev, 40 je pogrešanih postaja je že v nedeljo prekinila in g milijardi frankov škode. vsak spored in ves teden pozivala] Tudi tu grozijo epidemije bona pomoč in poročala zadnje no- lezni posebno D ostendu, kjer u-vice iz prizadetih krajev. Ljud- I ni(ujejQ ySQ pokvarjeno hran0 ln sivo iz oddaljenejših krajev, ki vodne fc. so preplavile me. ničlo. Nepopisni prizori so se odigravali povsod, kjer je voda pretila, da vsak čas preplavi in so ljudje v blaznem strahu iskali rešitve. Toda strašni orkan se ni celo odnašala s seboj cela poslopja. V trenutku je bilo na tisoče družin prepuščeno divjanju elementov, odrezano od suhe zemlje, V popolni temi, ker je vihar pre- ti o jaški zrakoplovi so začeli krožiti nad poplavljenimi kraji in metati ponesrečencem pnevmatične čolne in, kjer je bilo kaj tipanja na zajezitev, tudi vreče trgal vse električne vode, so se j peska, da bi se ljudje obvarovali skušali iz sna prebujeni ljudje v vsaj za nekaj časa pred vodo. Ne*hVtPNIK OŽIVLJEN? Vnra* te smo si zastavili to klerln ?-ie’ ko smo prebrali v članii nem «Katoliškem- glasu» cist fk o aretaciji nemških na-Pravnàu roditeljev, ki so pri-se J-1, 1 državni prevrat, da bi (tenS!?st-ili oblasti v Zahodni Zdi Jr1-!1- Človeku se skoro ne Po oogoče, da se v osmem letu ar W IM /1 Mm) t Al zločn, , en-iu nacizma še najde z a en,,.-1 Pisec, ki upa odkrito ob|ai„arj3ti nacistične zveri ter da « °vati njihovo aretacijo, češ šil <TnUPn>l^ò"MràbiJo_fran: cUa nh’„,kako se ravno Fran D°godbi mV*Jai ratiflcirati nh‘ obe ko 10naiistični krogi vsa- ?aUpani Znost’ da vzbudijo neto izč?£ napram Nemčiji.» Na-va izv-Hao. Prinaša Adenauerje-,uPravii?aaj,a v obrambo nacistov kanei«r n°č ga’ da «nemški p m mogel molčati.» Svoj članek v obrambo nacizma zaključuje glasilo slovenskih klerikalcev z ugotovitvijo, češ da «svetovni (beri filonacistični, vštevši «Katoliški glas» - op. ur.) tisk smatra, da je bila aretacija nemških nacistov vsaj v tem trenutku neumestna in ev-ropski(i) stvari bolj škodljiva kot koristna.» Namenoma smo citirali zločinsko nesramno pisanje «Katoliškega glasu», da vsi tržaški Slovenci spoznajo, kaj so slovenski klerikalci. Ta članek bi delal čast pro-slulemu «Slovenskemu domu», glasilu Hitlerjevih podrepnikov za časa okupacije Slovenije po nemških hordah. In napisati ga ni mogel drugi kot kak nacistom vdinjan belogardistični «stražar»; kajti ni ga poštenega Slovenca, ki bi upal zagova- rjati nacistične razbojnike, kateri so poklali na sto tisoče Slovencev ter požgali toliko naših domov. PRIZNANJE HLAPCEV V zvezi s polemiko, ki jo vodita med seboj liberalna in klerikalna veja tržaških livarjev glede nove «linije» na tržaškem radiu, po kateri je prepovedano napadati ameriškega najemnika Tita, je «Demokracija» v svoji zadnji številki dala zelo dragoceno priznanje, Na tretji strani objavlja pod naslovom «Naj ne ve levica, kaj dela desnica» dopis nekega 1. F., ki se na vse pretese trudi, da bi opravičil to novo /ilotitovsko linijo radijske postaje Trst II. V tej njegovi vnemi mu je ušlo tudi tole priznanje: «... da so za politiko te radijske postaje odgovorni predvsem zavezniki, ne pa njeno slovensko vodstvo, ki mora kot vsak drug zavezniški urad spoštovati dobljena navodila in predpisano politično linijo». To priznanje jemlje tej ustanovi še zadnji privid «slovenstva», za katerim skuša skriva-ti svojo protislovensko, proti-slovansko in protidemokratično propagando, ter jo nedvoumno razgalja kot sredstvo tujih im-temnih namenov na našem O-perialisiov za dosego njihovih zemlju. Prav zato, da te namene dosežejo, so spremenili svojo dosedanjo «Unijo» do svojega psa-krvaša Tita. In to novo «linijo» Demokracija na vso moč zagovarja. Se več! Med u-službenci radia Trst II, ki tako slepo slede ameriškim direktivam, so poleg nekaj zagrizenih titofašistov tudi številni pristaši in celo voditelji obeh iiparskih strank, klerikalcev in liberalcev. Po tem priznanju pač ne bo težko nobenemu tržaškemu Slovencu presoditi tudi politično «linijo» SDZ in SKSZ, v čigar vodstvu sede številni nameščenci radijske postaje Trst II in drugih zavezniških uradov, «ki morajo spoštovati dobljena navodila in predpisano politično linijo». njegove vojne pustolovščine proti LR Kitajski. Pri svoji odločitvi se je -skliceval, češ da «je z dosedanjo nevtralnostjo Form-oze ameriško vojno br-odovje pravzaprav ščitilo- komunistično Kitajsko». Sel pa je še daije -v svojih usodnih izvajanj h, ko je rekel, da vojna v Koreji «predstavlja samo del splošnega napada, ki ga izvaja sovražnik v Indokini- in v Malaji». Tako spada tudi Form-o-za v to veliko'bojno pozorišeč. S tem je na stežaj odprl vrata novim vojnim akcijam Cang-kajšeka in drugih ameriških najemnikov proti LR Kitajski, na mejah katere že delj časa čakajo razbojniške t-olpe Kuo-m.ngtanga ugodne prilike za napad. Ta izjava ameriškega predsednika jim bo signal, da izvedejo svoje zločinske naka. ne. Pri tem je značilno, da se VII. flota ZDA ne bo vrnila domov, marveč bo ostala še nadalje na Formozi ter bo podpirala Cangkajšekove ekspedicije. Brez njene pomoči pač ne bi mogel tvegati napada na kitajsko celino. Ta usodna -odločitev je vzbudila v vsem svetu največje presenečenje in en-edušen odpor, posebno, ker -so Združene države to napravile na lastno pest, ne da bi se prej posve- njej postavljenih zahtev prišlo ške cone in Italijanov jugoslo-do enotnega nastopa vseh pošte-1 vanske cone. Podrobno opisuje nih Slovencev. | kršitve mirovne pogodbe z Ita- To nam priča tudi zanimanje, [ Bjo, na podlagi katere je bilo ustanovljeno STO, kakor tudi teptanje demokratičnih in človečanskih pravic njenega prebivalstva. Namen je seznaniti države — članice OZN, predvsem še štiri velesile, o nevzdržnem stanju na tem Ozemlju, jih opozoriti tudi na njihovo odgovornost ter jih pozvati, da se temu -stanju napravi konec na podlagi določb mirovne po. godbe. Dostavljamo Vaši vladi izvod -spcmenice z željo, da bi resno vzela v pretres to pereče vprašanje ter po svojih močeh prispevala k njegovi rešitvi; kajti sedem let po končani drugi svetovni vojni je naše -ozemlje in naše ljudstvo — ki je v borbi proti fašizmu dalo ogromne žrtve — še vedno podvrženo vojaški okupaciji tujih čet in njenim kvarnim posledicam. Kot vsi narodi sveta, tako si- tudi naš; želijo živeti v miru, v -duhu bratstva in medsebojnega sodelovanja v deželi, kjer bodi oblast poverjena predstavnikom ljudstva, kjer naj vlada demokratični ustroj. T-o si naše ljudstvo želi in preko podpisane organizacije naproša Vašo vlado, da mu pripomore uresničiti te njegove utemeljene zahteve. Spomenica, ki Vam jo dostavljamo, je bila razmnožena v tisočih izvodov ter je bil vložil na predsednika vlade in zunanjega ministra De Gaspe-rija interpelacijo. V njej zahteva pojasnil, ali De Gasperi ne smatra za potrebno, da obvesti vlado ZDA, da ameriška vojno-hujskaška in napadalna politika proti velikemu kitajskemu narodu nasprotuje koristim Italije in da jo italijansko mnenje obsoja. Tudi kitajska ljudska .vlada je nastopila takoj pr-oti tem novim agresivnim ameriškim manevrom. Njen predsednik in zunanji minister Cu En Laj je -obsodil nakane ameriških imperialistov ter je nakazal, da je konec vojne v Koreji edina možnost doseči pomiritev na Daljnem -vzhodu. Pekinški radi-o pa je napovedal, da bodo ameriški napadalci z razši-1 njen namen obrazložen na sho-ritvijo vojne v Aziji doživeli dih našega prebivalstva cone samo še strahovitejši poraz. A STO. OD TEDNA PETEK, 30. januarja — Kancler Zahodne Nemčije Adenauer je doživel v kratkem času že drug težek poraz v ljudskem predstavništvu. Po porazu v parlamentu pred nekaj dnevi sta danes zakonodajna in notranja senatna komisija odbili vladni osnutek novega volilnega zakona, s pomočjo katerega si je Adenauer obetal, da bo še nadalje ostal na oblasti. SOBOTA, 31. januarja — Državni tajnik ZDA Dulles je v spremstvu načelnika MSA H. Stassena prispel v Rim. — Vlada LR Češkoslovaške je poslala v Washington protestno noto proti ameriškemu zakonu o dodeljevanju pomoči terorističnim in špijonskim tolpam, ki naj rušijo mir in ogražajo varnost v ljudskih demokracijah. — Na ko- , j rejski fronti so bila sestreljena tovale s svojimi zavezniki. Po- ! tri ameriška letala. — V Bom- sebno veliko je ogorčenje v baju visokošolci proglasili Angliji, kjer vsi časopisi obsojajo ta Eisenhowerjev korak. Britanska vlada je vložila -odločen protest v Washingtonu proti temu enostranskemu pre klicu nevtralnosti stavko proti zvišanju šolnin. NEDELJA, 1. februarja — V Atene sta prispela titovska ministra Djilas in Bebler da vodita razgovore z grško vlado glede sklenitve balkanskega vojnega pakta. — V Italiji je odlično mu je bila prihranjena ta grozna . st0 Sedem vasl je še vedno odre. preizkušnja, se je prostovoljno zaniK ker zaradi snežnih zame_ ionio zbiranja vseh mogočih ; toy mogoče do njih predmetov, od zdravil do orodja, za poplavljence, ki jih nepresta- sPilžo te strahovite nesreče, no dovažajo na zbirna mesta v ! ki Je Pretresla ves svet, so v :..licu nevtralnosti Formoze, I uspela stavka tramvajskih in av. nntrnn insf dežele i vseh državah začeli akcije za po- . , .. . i tobusmh nameščencev, v kateri notranjost aezeie. \ J' ki petnem nove, se težje vojne je sodelovalo 50.000 prizadetih Dočim se je v torek neurje' *„„3 1 . Obiash, zdru-1 zap]ete na Daljnem vzhodu. I uslužbencev, da si pribore bolj- , .... .. . . \ zenja 1,1 organizacije so poslale .... I še delovne pogoje. — Dulles je lahko ranjeni. nexo.ileo pomirilo, je v sredo zve- na tisoče brzojavk solidarnosti i ^ italijanskem parlamentu je na svojem potovanju po Evropi ČETRTEK, 5. februarja — Ko- čer začelo ponovno besneti in nesreinim irtvam razbesnelih -spričo nevarnosti razširitve dospel v Pariz, kjer je imel raz-, munisUčna partija v Ženevi je grozilo, da uniči vse napore zad- 1 prirodnih sil I „ 4,;u g0^°r,mTrfS?jaX,nilTl1.y.!adf;. , Predložijo_ peticyo s tisoči pod- njih dni za rešitev tisočev mož, njihovi odvetniki so to zahtevo odločno odbili kot protizakonito. — Socialdemokratski predstavniki so izjavili, da francoski kolonialisti uporabljajo za svojo vojno v Indokini med drugim tudi 80.000 nemških vojakov. TOREK, 3. februarja — Zaradi eksplozije na angleški letalonosilki «Indomitable», zasidrani na Malti, so trije mornarji izgubili življenje, 40 pa jih je bilo ranjenih. — Belgijski državni svet je izjavil, da ustanovitev «evropske vojske» naprotuje določbam belgijske ustave. — General Taylor je dospel na Korejo, da prevzame poveljstvo 8. ameriške armade namesto dosedanjega generale Van Fleeta. SREDA. 4. februarja — Adenauer je izjavil, da ne smatra za sprejemljiv dogovor med ZDA, ZSSR in Veliko Britanijo v Potsdamu; dalje je rekel, da je njegov program «kolonizirati Vzhod». Te provokacijske izjave je dal v zavesti, da uživa brezpogojno podporo ameriških imperialistov. — Na meji med Izraelom in Jordanijo je prišlo do več incidentov, ki so še bolj zaostrili napete odnose med obema državama. — V Franciji se je iztiril ekspres Genova-Amsterdam; ni bilo smrtnih žrtev, le trije žena in otrok, ki so še vedno čakali na rešitev v poplavljenih krajih. Številni so še osamljeni kraji, ki jih ni bilo mogoče doseči in kjer so ljudje izpostavljeni nevarnosti, da poginejo od mraza, brez pitne vode, plina in elektrike, brez hrane in zdravil. V drugih krajih grozijo epidemije raznih bolezni in oblasti so dale ukaz, da je treba ubiti vse pse, in miši. ki s ose v tisočih pojavili po mestih in prenašajo klice bolezni. Do srede je bilo naštetih okrog 2.000 mrtvih. Najhujše pa je to, da so bile te številke le začasne, ker so se od ure do ure večale in nihče ne ve, kdaj bo mogoče ugotoviti točno število izgubljenih življenj. Sestina površine Holandske je poplavljena in zemlja bo ostala leta neplodna, ker je prepojena z morsko vodo. V Angliji je bilo doslej 546 mrtvih in 2.500 pogrešanih; poplavljenih je bilo okrog 100 tisoč ha zemlje in 50.000 ljudi je ostalo brez strehe, čim se je orkan nekoliko pomiril, so z vso naglico začeli reševati številne osamljene Jutri, v nedeljo, 8. februarja ob 10. uri v Kinu ob morju ZBOROVANJE Zveze komunistične mladine STO n vprašanju: UGODITI ZAHTEVAM TRŽAŠKE MLADINE z organiziranjem njenih borb za boljše življenjske pogoje in z razvijanjem širokega kulturnega, športnega in razvedrilnega delovanja. Sledilo bo predvajanje filma. Zborovanju bo prisostvovala delegacija Izvršnega komiteja KP STO. Vabljeni so vsi člani sekcijskih in celičnih komitejev kakor tudi vsi mladi komunisti, ki se zanimajo za ta vprašanja. Vsiop s člansko izkaznico. PONEDELJEK, 2. februarja — Ob norveški obali sta trčila ribiška barka in trgovska ladja, zaradi česar je utonilo osem o-seb. — Ameriško sodišče, ki sodi 13 voditeljem Komunistične par- pisov proti nameravano zgraditvi mednarodnega instituta za atomska raziskovanja. Zato bo oblast morala razpisati ljudski referendum. — V New Yorku sb našli zaklanega atomskega učenjaka tije ZDA, je stavilo obtožencem Jamesa Doylea. — Na Kitajskem na izbiro, ali naj se izselijo v - je bil dokončan prvi odsek ce-Sovjetsko zvezo ali pa jih bodo : ste, ki bo vezala Kitajsko s Ti-obsodili na ječo. Obtoženci in betom in bo dolga 1000 km. Stric iz Amerike: «Evo vama plačila za zvesto -službo. Vzemita si vsak svoj košček, da bosta zadovoljna!» ORODJE V BORBI PROTI BARANTANJU RAZŠIRIMO MED LJUDSTVOM DISKUSIJO 0 V1DALIJEVEM PREDLOGU GLEDE S.T.O. Kongres naše Partije se bo vršil v posebno resnem trenutku za Trst, morda celo na predvečer zelo resnih dogod kov v zvezi z načrti za razkosanje STO, katerih obstoj in celo neizogibnost danes priznavajo. Kongres tržaških komunistov bo zato poklican, da -se izjavi o stanju in -o borbi za preprečitev, da bi se te. barantanje izvršilo. Ni slučaj, da se v listini, ki jo je odobril Centralni komite za sklicanje kongresa, na partijskem aktivu in na drugih sestankih p > sebno poudarja Vidalije-v predlog za enotno civilno upravo-na STO, predlog, ki je postavljen kot eno glavnih vprašanj predkongresne diskusije. Predlog, ki ga je 30. oktobra postavil tovariš Vi-dali v občinskem svetu, ni danes -sarru nadvse aktualen zaradi stanja in nevarnosti, ki grozi Trstu in coni B, temveč postaja o-rodje za akcijo proti barantanju. V tej akciji morajo biti zainteresirani vsi državljan', Clan partije, ki pravilno razločuje svoje zaseb. ne interese, interese partije, sebične in take interese, ki nimajo nič skupnega s partijo, ima temeljne lastnosti, da postane res dober komunist. Slovenci, Hrvati in Italijani, vseh strank in socialnega položaja, cone A in cone B, -ki so proti razkosanju. Iz tega izhaja potreba, razširiti diskusijo okrog predloga, popularizirati ga na vse načine, z raznimi pobudami razpravljati -o njem ne samo v tisku, temveč vsepovsod, kjer koli se tovariš nahaja s prijatelji ali delovnimi tovariši, s simpatizerjem ali nasprotnikom. Polemika se ne sme omejevati -le na tisk, kajti ne či-tajo vsi naših časopisov, mnogi pa rajši prezrejo tovrstne članke, temveč jo je treba prenesti med množice v najboli priprosti obliki, z vso resnostjo, na podlagi prepričevalne obrazložitve. Nekatere sekcije Partije so -se že postavile na to pot in začele razne pobude za popularizacijo- Vidalijevega predloga in so s tem dale dobro politično vsebino pripravam kongresa. Kaj je, v kratkem, Vidalijev predlog? Predpostavljajoč značaj začasnosti zaupne uprave ooeh con STO in predpostavljajoč, da se to začasno stanje zavlačuje že pet let s skrajno težkimi posledicami za prebivalstvo obeh con STO, dečim se vedno bolj poglablja delitev obeh con, «moramo zahtevati od Varnostnega sveta OZN naj se do dokončne rešitve vprašanja STO, sedanji režim dvojne vojaške zaupne uprave obeh con nadomesti z enotno civilno u-pravo, ki naj jo vodi komisija imenovana od Varnostnega sveta, katera naj poskrbi za nadomestitev sedanjih okupacijskih čet na STO z morebitnimi drugimi -silami reda. določenimi v ta namen od samega Varnostnega sveta». Tovariš Vidali je takole ob-razožil predlog na občinskem svetu: «Začasna civilna uprava imenovana od Varnostnega -sveta OZN za obe združeni coni, vzpostavitev vseh demokratičnih svoboščin in spoštovanja človečanskih pravic, občinska’ avtonomija v najširšem pomenu besede, spoštovanje narodnih pravic, ki naj bo podlaga mirnega sožitja različnih narodnosti: to je začasni režim, ki nam ga nihče ne more od reči, medtem ko pričakujemo, v coni B. Vidalijev predlog da se vprašanje našega Ozemlja dokončno reši in -se vsak zase borimo za rešitev, iki se nam zdi najbolj primerna za mir in -v interesu našega prebivalstva in sosednih narodov. «To bi bila prehodna rešitev, v pričakovanju dokončne, katere druge stranke ne bi mogle odbiti z utemeljenimi razlogi in vsekakor ne da bi po kazale, da imajo -svoje skrivne namene.» Kako so dejansko odgovo rile druge stranke preko svojih voditeljev in svojega tiska? Demokristjani Vodja skupine svetovalcev d. c. prof. Gregoretti je 30. oktobra v občinskem svetu dejal: «Naj gre za komisije ali guvernerje, ničesar nočemo več slišati o tujih upraviteljih. Hočemo Italijo». Voditelj d. c. Franzil, na kongresu svoje stranke, kot piše list «Prora» z dne 14. novembra: «podčrtal je zahrbtni predlog komunistov v občinskem svetu, v katerem je bil poskus, priti do sporazuma med raznimi krajevnimi strankami, v pričakovanju končne rešitve, za nadomestitev sedanjih upravnikov, tako v coni A kot -v coni B, z drugimi tujci, ki so po volji Rusiji.» Franzil je tudi izjavil: «Odgovoril je takoj vodja skupine svetovalcev prof. Gregoretti in poudaril neizvedljivo-st predlaganega predvsem zato, ker bi se s ten-moral baviti Varnostni svet OZN (so li kdaj koli prišli dc najmanjšega sporazuma?)». Iste stvari je ponovil nacionalni svetovalec d. c. Bologna ki je v zvezi z Vidalijevim Prelogom dodal: «Nauk, ki nam izhaja iz izkustva, nam narekuje s tem v zveži sledeče zaključke: 1.) da je za- man izgubljati čas v praznem iskanju začasnih rešitev, ki ničesar ne rešijo; 2.) da je treba rešitev najti v -okviru zahodnega bloka; 3.) da je potrebno ne puščati -vprašanje nerešeno še za dolgo časa, ker je odpor Istranov pri kraju.» Iz teh odgovorov je možno sklepati, da demokristjani nočejo, da se Varnostni svet bavi s tržaškim vprašanjem; nočejo začasnih rešitev, temveč e-dino le rešitev v okvira atlantske politike. Kar se pa tiče domnevne neizvedljivosti predloga je treba poudariti, da bi odločna akcija vseh združenih strank, vsega prebival-st-va ali tudi samo grožnja take akcije pritegnila pozornost velesil na tržaško vprašanje, na naš položaj tako v coni A kot predpostavlja vprav takšno e-nergično enotno akcijo, da opozori Varnostni svet na njegove odgovornosti. Tistim, ki pravijo «nočemo več tujih u-praviteljev, hočemo Italijo», je treba odgovoriti, da sprejem predloga ne predpostavlja odpoved: lastnim pozicijam. Komunisti se ne odpovedujejo borbi za uveljavitev mrovne. pogodbe; nasprotno! Tudi tisti, ki «hočejo Italijo» lahko sprejmejo predlog za začasno rešitev, ki bi pomenila preprečiti priključitev cone B k Jugoslaviji zaradi razkosanja, za katerega demokristjan-ski voditelji -vedo, da je že odločeno, To razkosanje je prav rešitev «v okviru zahodnega bloka», o kateri govori d. c. Bologna čeprav ve, da so istrski begunci, vključno z demokristjani, proti razkosanju in so v neki -svoji resoluciji poudarili, da so londonski sklepi poslabšali stanje v coni B in da bi ga «razširitev italijanskih oblasti v coni A» še nadalje nepopravljivo poslabšala. Izjaviti, da noče «izgubljati časa» v iskanju začasnih re-šitev, pomeni pustiti, naj se razkosanje izvrši brez upiranja, prepustivši co no B Titu, dočim bi cona A ostala vojna baza zasedena po Angl o - američanih. Nadaljnji italijanski funkcionarji, ki bi prišli v Trst po «no-vi izdaji» londonskih sklepov za politične volitve v Italiji, bi bili le hlapci ZVU, dočim bi morebitna skupina italijanskih bersa-glierov, o kateri govorijo voditelji d. c. tudi na svojih zborovanjih, imela le... simboličen pomen. Rezultat bi bil ta, da bi bila le oblast titovcev v coni B stvarno razširjena z dokončno priključitvijo cone k Jugoslaviji. Republikanci Svetovalec PRI, Vittorio Furlani, je v nekem pismu listu «Giornale di Trieste» dne 1. novembra 1952, izjavil: «Ne moremo -sprejeti teze, ki. je vključena v indipendentistični teoriji in ki je razvidna tudi iz predloga komunistične skupine, to je, pravica Varnostne, ga sveta OZN, da ščiti našo pokrajino, kar bi bilo isto kot priznati mirovno pogodbo in če že ne praktični, pa pravni obstoj STO». To naj bj bila vnaprej zavzeta opozicija predsodkov, po kateri naj bi sprejeti Vidalijev predlog pomenilo odreči se svojim načelnim pozicijam, dočim v predlogu ni postavljen ta pogoj in je celo izrecno izključen. Naj se prizna ali ne, mirovna pogodba je e- dina polnoveljavna listina, ko se govori o tržaškem vprašanju. Toliko je res, da je celo De Gasperijeva vlada prisiljena pozivati se nanjo, ko na primer protestira proti Titovi vladi in obratno. Ne hoteti u-deležiti se enotne akcije iz «načelnih» razlogov, pomeni v konkretnem primeru, ničesar ne storiti proti razkosanju STO in postati tako sokrivec tistih, ki ga pripravljajo. Socialdemokrati in liberalci Prof. Paladin od PSVG je na -seji občinskega -sveta, kjer je bil predložen Vidalijev predlog, izjavil, da si njegova stranka pridržuje pravico pozorno preučiti predlog pretino se izrazi, čeprav je socialdemokratska skupina volila proti predlogu. Isto stališče je zavzel prof. Collotti od PLI. Od tedaj nista ti dve stranki zavzeli nobenega določenega MARIO KOLENC (Nadaljevanje na 4. strani) «PARTIJA OBSTOJA, PARTIJA BOLJSEVIKOV!» (Iz govora tov. Lenina na prvem kongresu Komunistične partije vse Rusije, junija 1917) S Risba E. Kibrika Pasivnost v naši Partiji je vprašanje, katerega se je treba lotiti v predkongresni diskusiji. Diskutirati o njem pomeni -odkriti -vzroke in -najti sredstv-o za odpravo te hibe, to je najti način za aktivizira-nje večjega števila tovarišev, kot jih je sedaj aktivnih. Moremo morda reči, da Partija ni aktivna? Ne. Naša Partija je aktivna, še več, ona je edina aktivna stranka v Trstu ki reagira na vse politične do? godke, stoji na čelo borb delovnega ljudstva za boljše življenjske pogoje, za mir in napredek. Kljub temu imamo del manj aktivnih -ali pasivnih tovarišev, medtem ko je drugi del tovarišev zelo delaven. Na splošno smatrajo celice za aktivne one tovariše, ki so prisotni na vseh zborovanjih celic. To pojmovanje je ozko. Moremo mi merda smatrati za neaktivnega tovariša, ki deluje, na primer v sindikalni organizaciji, v organizaciji demokratičnih žena, v odboru miru itd., ki pa iz različnih razlogov ne more stalno obl- KOMUNISTI-ZADRUZNIKI MORAJO BRANITI Delavske zadruge pred vsemi nevarnostmi Položaj Delavskih zadrug se je v zadnjih dveh letih bistveno poslabšal v vsakem pogledu. Skli- učnejših sredstev. Edini korak 'ilavskih zadrug; majhno število canje občnega zbora ne izgleda naprej je bila ustanovitev odbora zadružnih kadrov na vrhu in nji- se skličejo zborovanja, ter se je .za zadružna vprašanja na splošno v ta namen posluževal najraz-\in posebno še za vprašanja De-Edini korak ilavskih zadrug; majhno nič bližje, kot je bilo pred dve- ustanovnih ma letoma; nasprotno, danes se nahajamo v še bolj zamotanem položaju, ker imajo titovske oblasti cone B zaradi ukrepov Nad-zorstvenega odbora resne možnosti preprečiti njegovo sklicanje. Vzajemna pomoč ni pokazala v tem času prijemljivih izboljšanj; značilno zanjo je, da se izvaja birokratično, brez aktivnega so delovanja članov ter v obsegu, ki še zdaleč ne odgovarja važnosti te zadružne ustanove, posebno še, če jo primerjamo z drugimi zadružnimi organizacijami, kot je na pr. Železničarska zadruga. Nadzorstveni odbor se ni prav nič potrudil, da bi določil odnose do članov na demokratični osnovi; ni sklical zborovanj posameznih prodajaln, nič ni storil za imenovanje nadzor nikov~~proda-jaln, ni ugodil zahtevam, ki so jih postavile skupine članov, naj Važnost upravnega delovanja v Partiji Tudi tovariši, ki vršijo u-pravno delo v sekcijah in celicah morajo aktivno sodelovati v predkongresni diskusiji in prinesti svo-je izkušnje. Potrebno je da se -v diskusijah globoko preuči upravno delova nje od zadnjega kongresa do danes, tako da bomo na kon-resu lahko poročali o konkretnem delu, ki je bilo izvršeno na tem polju. V diskusijah, ki bodo sledile, se ne bomo smeli omejevati le na pregled uspehov in neuspehov in na kritike, temveč je potrebno predvsem, da se na podlag-i izkušenj začrta delovni plan, ki mu je -v bodočnosti slediti, Tajništva morajo vztrajati na tem, da odgovorni za upravno delo dajo svoj doprinos pri diskusijah. Imamo še številne sekcije, v katerih pregleduje c-rganov zaradi slabe politične delovanje upravnika. Zato je njegovo delo birokratično, brez politične orientacije, ki naj bi bila izdelana v sporazumu s tajništvom sekcije ali celice. Opaža se malo zanimanja, da se tovariši prepričajo, če se to delovanje v celicah vrši s političnim kriterijem, če je mogoče napravit-i še več in da vidijo, če vsi člani Partije plačujejo redno članarino-. Potem, ko smo proučili te navidezno majhne pomanjkljivosti upravnega značaja bomo za njimi našli veliko važnejše po-manjkljvosti, ki nastajajo pred. vsem zaradi pomanjkanja kontrole, .kako se praktično delo izvršuje. Cesto najdemo -slabo organizacijo, temu delu neprimerne kadre, pomanjkanje orientacije s strani vodilnih Titovski aktivist: sedaj na le na dan s kritiko.. občutljivosti, -ki ne upošteva kraja, kjer celice delujejo. Zato je potrebno, da se v tajništvih sekcij in celic postavi v preučitev delovanje u-pravnikov in vodij skupin ko-lektorjeV, da -se dvigne ideološka raven teh bodočih voditeljev, ki imajo stalne stike z vsemi člani Partije in ki morajo znati prepričati vse tovariše in simpatizerje o nujni potrebi finančnega podpiranja Partije s članarino in raznimi prispevki. Vsakemu tovarišu mora biti popolnoma jasno, da ima Partija za -svo-je nadaljnje borbe potrebo pomoči delavcev, kmetov, malih trgovcev in tistega dela srednjega sloja, ki -soglaša z našimi idejami in ki zelo rad dà svoj prispevek. V naših tovariših ostaja še vedno gotovo- sektaštvo, iki prihaja do izraza, ko se je treba približati trgovcu ali intelektualcu. Imamo nekatere -sekcije, ki so izšle iz tega kroga, ostale se morajo truditi, da to storijo, da bi tako prispevki n etežili vedno na istih osebah, katerih požrtvovalni duh je večji od njihovih gospodarskih možnosti, Kljub pomanjkljivostim, ki jih še vedno -opažamo v upravnem delu, je leto 1952. dalo boljše uspehe kot prejšnja leta v pogledu prispevkov. Leto 1953. otvarjamo z zbiranjem prispevkov za IV. kon gres. To delo je potrebno, do bro pripraviti, sestaviti dobro organiziran načrt s točnimi na vodili vodjem skupim kolekto rjem, poučiti, kako je treba razviti to kampanjo-, popula-ri zirati jo posebno- med nepartij ci. «Skušali bc-mo povečati število darovalcev, da izboljšamo f-inančno stanje naše Partije v letošnj*em letu in v bodočnosti», to je obljuba, k; jo moramo uresničiti na čast IV. kongresu. AVRELIJ in starih članov, ki se je večkrat sestal s komisarji, in pa pravica, ki je bila dosežena na zahtevo navedega odbora, da se objavljajo pisma članov na ravnateljstvo in pa da dobe člani tudi odgovor nanje. V teh dveh letih zaznamujemo postopno poslabšanje politike nizkih cen. Vedno pogosteje čuje-mo pritožbe “zaradi dejstva, da imajo Delavske zadruge višje cene kot zasebne trgovine, bodisi na predmete najširše potrošnje bodisi na nasladila. Tudi odnosi med ravnateljstvom in nameščenci so se poslabšali predvsem zaradi dejstva, da je brez predhodnega razpravljanja s sindikalnimi organizacijami skušalo prisiliti vodje prodajaln, naj bi prevzeli na svoj račun vodenje prodajaln. Tržaški trgovski krogi so odločno proti demokratizaciji Delavskih zadrug; Krščanska demokracija, titovci in še kakšna druga stranka upoštevajo to vztrajno zahtevo veletrgovcev; večina komisarjev ni gluha za zahteve teh protizadružnih strank in za želje veletrgovcev. V okviru teh dejstev se je zelo bati, da bi — morda skupno z nekaterimi komisarji — napravili poskus, naj se Delavske zadruge spremene v «pravno osebo» (na pr. delniško družbo ali podobno). Poslabšanje položaja Delavskih zadrug je premem sorazmerju z nezanimanjem članstva za njihovo organizacijo. V teh dveh letih je bilo malo akcij članov okrog Delavskih zadrug. Res je, da je delovanje komisarjev ~~v~~ vseh pogledih povzročilo malodušje tudi med najbolj aktivnimi in navdušenimi člani. Toda z druge strani pa je, žal, tudi res, da je za rešitev Delavskih zadrug mogoče računati le na enotnost in trdnost članov in vseh zadružnikov. Nezadostnost akcij v obrambo Delavskih zadrug je mogoče pripisati tudi majhni delavnosti komunističnih zadružnikov. Reči moramo celo, da komunistični zadružniki niso znali zbrati in tolmačiti veliko nezadovoljstvo, ki vlada med mnogimi stotinami članov, in da niso znali prenesti tega nezadovoljstva v organizsane oblike protesta proti ravnateljstvu in Nadzorstvenemu odboru, če izvzamemo kampanjo po tisku, ki pa se je tudi vršila preveč v obrokih. Pri pomanjkljivostih komunističnih zadružnikov v akcijah lahko poudarimo dva glavna vzroka; majhno razumevanje komunističnih zadružnikov na bazi in osnovnih partijskih organizacij hova nepopolna uporaba. Iz tega izvira majhno delovanje komisije za zadružništvo in nezadostna sposobnost te komisije, da bi usmerjala komunistične zadružnike na bazi. Kar se tiče bodočnosti, delovno ljudstvo ne bo moglo dopustiti, da bi bile Delavske zadruge spremenjene v trgovsko družbo in da bi se komisarji še nadalje igrali «slepe miši». Na enak način in iz istih razlogov si morajo komunistični zadružniki v vseh partij. skih organizmih odločno zastaviti dolžnost, da rešijo Delavske zadruge neslavnega pogina. Dolžnost komunističnih zadružnikov mora biti torej, da smatrajo obrambo Delavskih zadrug pred nevarnostmi, ki jim prete, za svojo častno dolžnost. Oni morajo postati tolmači vseh tokov kritike in nezadovoljstva, ki prevevajo stotine in tisoče čla- nov; znati morajo pretvoriti to nezadovoljstvo v protestne akcije, v zahteve, v obsodbo. Komunistični zadružniki morajo znati razložiti, kako lahko Delavske zadruge pomagajo delovnemu ljudstvu v njegovi borbi v obrambo kupne moči; morajo pokazati oblike vzajemne pomoči, ki jo morajo Delavske zadruge izvajati na podlagi svojega statuta; morajo znati pojasniti pravice in dolžnosti članov. Da bi mogli vse to izvesti, je treba uresničiti kadrovsko politiko, ki naj poveča vodstvene sposobnosti naše Partije med zadružniki; treba je ustvariti organizacijske pogoje, da bi se znali komunisti na bazi gibati ob poznavanju stvari. Rešitev Delavskih zadrug pred nevarnostjo, ki ji preti, je odvisna od tega, koliko 'bodo znali napraviti v njihovo obrambo zadružniki pod vodstvom komunističnih zadružnikov. skovati celičnih sestankov? Nikakor ne, ker je ta tovariš mobiliziran pri uresničevanju enega cieia politične linije naše Partije. Mislim, da moramo prav v tem smislu usmeriti našo akcijo za aktiviziranje večjega števila tovarišev. To -se pravi, da moramo stremeti za tem, da damo vsakemu tovarišu po eno naiOg' eno a e lo v Partiji ali izven Partije, v množičnih organizacijah in združenjih. Ze samo zadovoljstvo nad rezultati, ki jih bo tovariš dosegel Pri svojem delu, ga bo vzpodbujalo, da -se ude.eži celičnega zborovanja, bodisi da poroča o svojem delu ali pa da razpravlja, kako uresničiti nove pobude. To pa še ne pomeni, da s tem preneha obveznost posedanja celice: pomeni pa znati na najboljši način uporabiti vse -tovariše po njihovih sposobnostih in možnostih za uresničenje politične linije Partije v kraju, kjer celica deluje. Vzroki pasivnosti in odsotnosti na celičnih sestankih so različni. Nekateri so čisto neogibnega značaja (bolezni, starost, žene z otroki, ki jih nimajo komu dati v varstvo itd), zaradi katerih je nemogoče zahtevati, da bi bili vsi tovariši prisotni v celici. Imamo pa tudi vzroke, ki izhajajo iz naših pomanjkljivosti in se jim je zato mogoče izogniti. Nekateri tovariši svetujejo, da je treba za odstranitev teh vzrokov vzpostaviti «trdo disciplino, kot je bila pod titovci». Pod titovci ni bilo komunistične discipline, obstajala je ena disciplina za voditelje in druga za podrejene. Res je, disciplina mora biti železna, kot nas uči tovariš Stalin, toda disciplina je lahko železna pod pogojem, da je zavesina, prostovoljno sprejeta in ne vsiljena. V kolikor bodo tovariši razumeli, kako je njihova aktivnost potrebna, v toliko jih bo- Na nekem celičnem se5a,erc ku je neki tovariš omenil,3(18,1 odkar se vršijo sestanki, fi * * *t,rc nikoli imeli dnevnega reda11« •! je resna pomanjkljivost. bper prava sestanka in njegova ^koi bina sta zelo resni zadevi8"101 ko zaradi samega partijsP621, dela kot za vzpodbujanje" bi varišev k udeležbi. Kakšno00«! rist, kakšno vzgojo, kaPr,U navdušenje more dobiti lIzia riš pri sestanku, ki nima d38«0, nega reda, kjer se ne razp,e<01 lja o določenem političrr- ki organizacijskem, -socialnenfa(,u upravnem vprašanju, kjer!fc''i! diskusija enostavno prepuE0sr-na spontanosti? 0Ja,s Celični sestanki morajo dobro in skrbno pripravijo ' To nalogo ima celično t^.0. štvo s pomočjo 'sekcij-sl, j1 komiteja. r. ' Druga pomanjkljivost, laico , mogoča pasivnost je tendfrito delovati skoro izključno v a jZ; ranjosti Partije, kar -se p«mi. vlja v številnih celicah in Rea cijah. Tu manjka političnosti lo med ljudskimi množiciartiz Nekateri tovariši opravičuj sv to pomanjkljivost, češ da°l, a je premalo, zaradi česar je ar j _____________________________«em- ori «C, Prav gotovo ni stvar postati dober koitiest(] nist. Za to so predvs mi množicami bo omogdoje« tudi aktivizacijo pasivnih« v varišev. Istočasno bo ta n>ci j .__, . _______ ....__da mobilizirala množice v -tesni mo lahko aktivizirali. Najbolj- - bah, ki j ih Partija vodi. Otevii še sredstvo- za uspeh je poli- 1 nem bomo mogli pridobit;^48- tično ideološka vzgoja članov 1 vih članov naši Partiji ali-089 in posebna skrb do novih to- 1 vsaj pripraviti teren, dala b varišev. pozneje pridobimo. iem U. SAJOVITZ Ali se pasivno-st pojavlja v enaki meri v vseh celicah? Ne. imamo celice, v katerih je pasivnost veliko- manjša kot v drugih. Zakaj? Ker se v prvih celicah bolje dela. Nekatere sekcije so uvedle «eksperimente za odstranitev pasivnosti». Uspehi -so bili pre. sen-etlji-vi, uspeli -so celo do 100-odstotno. Napaka je bila le v tem, da se ti «eksperimenti» niso obdržali kot stalna me toda. USTVARIMO ŠIROKO, AKTIVNO GIBANJE DEMOKRATIČNIH ŽENA Največji dokaz komuni, stične morale obstoja v žrtvovanju interesov in celo življenja brez vsakega oklevanja, z odločnostjo in ponosom, za stvar partije. To je torej izraz čistosti pravega komunista. Usmerjati komunistične žene v delovanju, ki ga morajo vršiti med ženskimi množicami, je naloga, za katero se mora Partija resno zavzeti, s ciljem, da ostvari široko množično gibanje ter pridobi demokratičnemu delovanju še na tisoče drugich žena. Za uresničenje tega moramo povečati napor v delovanju na tem področju, premostiti te- cenjevane ;n zato postanejo s-am-o še materialne izvrševalke partijskega dela, čeprav je mnogo tovarišic, ki imajo znat. ne sposobnosti, da bi postale dobre voditeljice na ženskem področju, če bi jih dobro vedili in jim pomagali. Ne smemo pozabiti, da število žena prekaša število mož na našem Ozemlju, in je torej očividno, da imajo že- cijski ne celični komiteji, ki morajo nuditi vso svojo pomoč posebno tam, kjer se o-pazijo pomanjkljivosti. Dobro smo napredovali v ženski organizaciji, bodisi številčno kakor tudi glede kakovosti, to je kadrov; s tem se Pa ne smemo- zadovoljiti. V že začeti predkongresni kampanji je pridobivanje novih članov ena najvažnejših na- Skupina demokratičnih žena razpravlja na sestanku o važnih vprašanjih. Na marljive tovarišice, ki se zlasti odlikujejo pri delu v mestu. sliki vidimo žave, odpraviti pomanjkljivosti in nekatere zgrešene zasnove dela med ženami. Tovariši ne smejo pozabiti, da je Partija sestavljena iz mož in žena, ki so -oboji po drejeni enotnemu vodstvu, ter da partijska linija velja tako za tovariše kot za tovarišice. V nekaterih sekcijah se o pa ža, da -se ne zanimajo vsi tovariši na primeren način bodisi za žensko gibanje na -spio šno, kakor tudi ne posebno za ženske celice in mislijo, da je to naloga drugih organizacij. Zaradi tega prèmalega zanimanja do tistega dela Partije, ki ga predstavljajo vprav žen-ske celice, se žene čutijo poti- ne velik pomen tudi v političnem življenju. Ravno zato so naloge komunističnih žena polne odgovornosti, ker morajo delovati med temi ženskimi množicami ter jih usmerjati po pravi poti politične, gospodarske in kulturne borbe. Zato je potrebno, da se komunistične žene bolj posvetijo proučevanju ženskih vprašanj, ki se pojavljajo v -območju njih delovanja, ter da stvarno prilagodijo delovne metode ob-toječemu po-ložaju. V tej akciji — ki je, nazadnje, akcija za kvalitetno izboljšanje komunističnih žena kot voditeljic in propagandistk Partije —- ne smejo izostati ne sek- log, ki si jih je zadala vsaka sekcija. Zato se morajo iz te diskusije porodti pobude in vsaka mogoča oblika delovanja za razširitev naše Partije z re-krutacijp številnih tovarišic v veliko večji meri, kot je bilo to do sedaj storjeno. Prepričani smo, da kot v vseh drugih kampanjah naše Partije, tako tudi v tej, ne bodo tovariši in tovarišice prezrli nalog, ki jih imajo- za izboljšanje našega delovanja, da damo ženskemu gibanju -sposobne vodilne kadre, politično pripravljene na borbe v o-brambo teženi delovnega ljud. st-va. ARMIDA ZOBEC Nekateri celični sestanki.,,^1" zdijo pripravljeni samo >erjfi praznjenje žepov tovarišev.,,^ te.cu sestanka pobirajo člt,0)(;° rino~, za časop.se, prostgvo da jg števii0 političnih ob-bgdojencev sorazmerno majhno, ter liha u ta namen navedel številke, rt>ci pa zdaleka ne odgovarjajo v fesniei, pa čeprav so že tudi te . Qteviike precej visoke (od leta lit;* 1®«, do tedaj 11.118 obsojenih, ali -0^9 spuščenih na svobodo, tako da *a bi ostalo na «socialno koristim delu» še 4.089 oseb; civilna , jb Vojaška sodišča pa naj bi ob-‘Odila dotlej 2.572 oseb, od ka-™Jerih naj bi jih 492 že odsedelo S®'c°io kazen). Toda te številke se C eolcažejo kot očitna laž, če po-!v_0bislinto na vse komuniste in de-1 .°Hrate, v skupnem številu 250 ni-isoč, ki so v beograjskih in dru-i. Bih jefan, predvsem pa na oto-D(lh izpostavljeni najstrahotnej-na}rt mučenjem. Tako v nekem ta-ipI"orišeu nedaleč od madžarske o ^^e slečejo ponoči v najhujšem n birazu tam zaprte ženske ter jih Pastauijo okrog goreče grmade. osebka da jih z ene strani žge vro- niza grmade, z druge pa jim ■azfar mraz reže v kosti. Gorje ijJIrri Pa, če bi se le zganile; ta-nJ°j začno nanje streljati. Naj za-bt(°SfUje samo to o fizičnem mu-enJu. da sploh ne govorimo o 0 ’pralnem mučenju, kateremu so ' lZpostavljeni politični jetniki ob ,3 (Priliki takozvanih «revizij». . Policija, ki je pravi nosilec ™b'asti, je pričujoča povsod s nJ u°iimi možmi in z ovaduhi, ka- če tere Podtika povsod, v tovarnah v vsakem oddelku, v naselbi-en™b, uradih, v šolah, v poljedel-oc*kih obratih. Sindikati so delav-n ^e,b že davno znana in osovraže-j® ^Postava Udbe. i . °kor organizirajo in vežbajo alo ojsko kot oddelek imperialisti- 3 be armade, tako usužnjujejo tulli riškemu izkoriščanju, ki pretvarja Jugoslavijo v zaostalo kmetijsko polkolonialno deželo, ki naj bi proizvajala in izvažala samo surovine. Tak osovražen in preziran režim je, naravno, tudi zatiralec narodnosti in še posebno narodnih manjšin. Dovolj je, da omenimo Italijane, ki so še ostali v Istri, na Reki in v Dalmaciji, katere na vse načine silijo, da bi se odpovedali svoji narodnosti. Da bi uspela v svoji nizkotni nameri usužnjili Jugoslavijo tujemu imperializmu, skuša beograjska klika odvzeti jugoslovanskemu ljudstvu njegov ponos, njegovo voljo do borbe in do odpora. Toda kljub vsem manevrom in nasiljem je ljudstvo ohranilo svojo borbenost, ostalo je navezano na proletarski internaciona-lizem, kot to dokazujejo številne aretacije, natrpani zapori in neprestane likvidacije komunistov po titovskih biričih. To izpričujeta dve nadvse značilni dogod-bi: Prva; Politični jetniki na Golem otoku, taborišču žalostne slave. so kljub obupnemu stanju zaradi lakote in mučenj še imeli moči in poguma, da so v duhu proletarskega internacionalizma vzklikali Prvemu maju. Druga: Neka mati, ki ima dva svoja sinova zaprta v Ljubljani zaradi komunizma, se je obrnila do svojih sinov s svarilom, da jih ne bi hotela več priznati, če bi se iz bojazljivosti ali pa pod mučenjem odpovedala svojim idealom. Dolžnost vsakega pravega demokrata našega Ozemlja je, da podpira borbo teh vrlih borcev proti beograjskim morilcem in proti titovski agenturi na našem Ozemlju. Ce bomo delali na ta način, bomo pripomogli k rešitvi toliko nedolžnih ljudi, doprinesii bomo k stvari miru s tem, da bomo iztrgali to ljudstvo iz krempljev netilcev vojne. JADRANKA Miting za mir Pred nedavnim je bil v Londonu velik miting, na katerem so govorili o delu in 'Sklepih mednarodnega kongresa miru, ki je bil decembra na Dunaju. Na mitingu je Monika Fel-ton, odlikovanka s Stalinovo nagrado predlagala resolucijo, ki poziva vse organizacije in vse prebivalce Londona, naj energično zahtevajo od članov parlamenta, da se zavzamejo za sklenitev premirja na Koreji in za sklicanje konference petih velesil, na kateri naj bi uredili obstoječa sporna vprašanja. Resolucijo Monike Felton je pozdravilo vse navzoče občinstvo z velikim a-plavzom. Včlanjevanje v KPI Po vsej Italiji se nadaljuje kampanja za obnovitev članskih izkaznic članov KPI in za pridobitev novih članov zanjo. Do 10. januarja t. 1. so obnovili 92,3% izkaznic. Do omenjenga dne je bilo letos izdanih 129.411 izkaznic več kot leta 1952. Prešeren - naš vodnik v borbi za narodne pravice Dva velika prijatelja: Prešeren in Smole (Risba E. Justina) V mesecu februarju, ko obhajamo obletnico Prešernove smrti in se zatopimo v pesnikove misli, k: nam jih je zapustil s svojo pesniško zbirko Poezij, se nehote zamislimo v zgodovinski razvoj slovenskega in ostalih narodov v svetu. Spremljamo svoj narod iz dobe mračnjaštva, ko je kljub vsem zatiranjem od strani tujih graščakov in vladarjev, kljub bojem .s Turki in Franki, kljub nacionalnemu zatiranju, kljub vsem nadlogam, ki so trie predvsem revne sloje, delavstvo, obrtnika in kmeta, ohranilo svojo besedo, svoje običaje, svoje bistvo. Prešeren, ki je pesnik-videc, je v svojih pesmih povedal to, kar je njegov, v resnico in pravico verujoči narod čutil, za čimer je hrepenel in kar se šele v sedanji dobi v svetu uresničuje. Zato je Prešeren tako ves naš, tako razumljiv, zato je v najtežjih politično zgodovinskih dneh naš vodnik. On ni bil samo borec za brat- stvo med vsemi slovanskimi narodi, ko je dejal: Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot. kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave... temveč je šel v svoji veliki misli dalje: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Združil je torej ne samo bratstvo med vsemi Slovani, temveč tudi bratstvo med vsemi narodi sveta ter pridružil še veliko napredno misel, ki je danes po več kot sto letih še vedno prav tako aktualna kakor tedaj, in to je: borba za mir. Seveda je bilo Prešernu v tedanji, še malo prosvitljeni dobi. ko so bili le redki Slovenci, ki so znali pisati in brati, zelo otežkočeno širiti med SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE SO SPREMENJLI V NEZAKONITO VOJAŠKO OPORIŠČE flnglo- ameriški okupatorji neprestano uničujejo naše kmetijstvo Nadaljujejo se rekvizicije in razlastitve - Kdaj bodo izplačali odškodnino za razlaščena zemljišča pri Opčinah in pri Briščkih? - Zakaj nočejo poenostaviti formalnosti pri izplačevanju odškodnine ? - litovci so sokrivi, da okupatorji uničujejo našo zemljo, zato njihova “Kmečka zveza" ne more govoriti o borbi za zaščito kmetov! Kamor koli gremo, po bliž-1 Zgodovina ve povedati, da so nji tržaški okolici ali po oddaljenejšem podeželju, bodisi po Krasu, ali po' Bregu, ali po Miljskih hribih, povsod se nam nudi ena in ista slika: hiranje našega kmetijstva. Povsod kmetje tožijo: «Naše kmetijstvo je obsojeno na propast. včasih pokončevale poljedelstvo jate kobilic, ki so priletele bog ve od kod. Danes kobilic ni več, pač pa so tanki, topovi, kamioni in druga motorna vozila angloameriških okupatorjev, ki so se na nezakonit način vsidrali na na- Počitniška kolonija pri Banih je še vedno rekvirirana Popoln neuspeh titovskega “Slovenskega športnega društva“ Stadion “I. maj" dajejo na razpolago italijanskim iredentističnim in fašističnim športnim organizacijam ter celo okupatorskim četam - Poskusi, da bi ustanovili nogometne ekipe v Bazovici, Lonjerju in na Opčinah, so popolnoma propadli a Poljedelstvo, industrijo in ce-ioiotho bV zpi gospodarstvo države ame- ih' ltič Vlnogradnik z Goriškega. —-:ài Letos moram nujno pognojiti vi-oMiogra d, toda nimam hlevskega sti gnoja. Zato bom prisiljen kupiti ‘.snUmetna gnojila. Katera umetna ■ 'en°Hla bi bila primerna za gno-diVeiJje omenim še, da je zemlja in vinogradu ilovnata in zelo pu-ati a tud i zato, ker ni ’bila že dol-t° °_Je£ Pognojena. ~~ Superfosfat in apneni cia-va bi bila najprimernejša. tivn°da ker je zemlja zelo pusta, s2aJn° potrebuje nekaj humusa, ti čeradi če5ar nasta-la vprašanje, ih g t5o^° sploh koristila umetna 1 ®čob'la B°jimo se’ da bodo pu-natraij 56 ril1, l ug j m tega povečala. Zato bi mo-gledati na to, da pognojite 5 hlevskim gnojem. Ce pa - r zaenkrat v resnici ne mo-e storiti, potem vam svetuje-° y °’ da vsejete poleti med trte PI( p v'jo «inkarnatko», katero bi 1 r,h°dnjo pomlad (aprila ali • ( aja) Podkopali. ' V. Trst: — Mnogokrat sli- 1 ’ Ve 6Secio darwinizem, toda ne kaj pomeni. i n Darwinizem pomeni Darwi-P ,,aJ nauk o gledanju na živo nani Po °' Ta nauk se imenuje tako ar:vai Vel'kem angleškem razisko-i f nu Cu _ Charlesu Robertu Darvvi le» te, :oV vrst > 1 2em iZ> ku na k' njetJ . znanstveni podlagi. Po a,j( jeit) ie človek prenehal biti iz- vi§,a v naravi in je postal naj- jj rigi č,en v dolgi razvojni ve- en-°^etu m°derne descendenčne ‘1Je> t. j. nauka o razvoju ■n izvora človeka. Darwini-je Postavil temelje napred- veže ves živi svet. Nismo se motili, ko smo pisali, da se v titovskih organizacijah nekaj krha. V vsakem primeru smo bili prepričani in kakor smo tudi danes, da se bo v kratkem vse razsulo. Isto usodo smo prerokovali tudi za titovsko športno organizacijo in res, prišel je čas, ko se je razblinila u nič. Čeprav so v avgustu in septembru lanskega leta skušali na vse načine skrpucati skupaj kako moštvo, jim stvar ni uspela niti v krajih, kjer je prejšnjo sezono obstajalo nogometno moštvo, kot na pr. v Bazovici in na Opčinah. Izgubili so tudi v Lonjerju, kjer so iz potrebe prišli iskat z avtomobilom reci in piši dva igralca, lesarske dirke so se posluževali fakih ljudi. Np. to so se približevali starejšim slovenskim športnikom in mislili so, da bodo skupno z mlajšim i kaj dosegli. Vse jim. je spodletelo in sedaj lahko govorimo o popolni zrušitvi titovske športne organizacije na našem Ozemlju. Počasi so se poglabljali v brezno, iz katerega ne morejo ven. Začeli so dajati na razpolago CONI-ju svoj stadion pri Sv. Ivanu, katerega se poslužujejo moštva najbolj zagrizenih šovinističnih struj, kot n. pr. fašistična «Fiamma», «Fiaccola», «Edera Cavana» in dr. V zadnjih časih pa ga dajejo celo na razpolago okupatorskim četam za njihovo športno udejstvovanje. Pri raznih športnih nastopih po Jugoslaviji pa so vabili prave fašistične elemente, katerim so mastno plačevali in tako odjedali kruh sestradanemu jugoslovanskemu ljudstvu. Vse tako njihovo početje jih je do kraja razkrinkalo tudi še pri tistih Slovencih, ki so jim v športu še v dobri veri sledili. Niti v eni slovenski vasi jim ni uspelo spraviti vkup enajstorico in nameravano «Slovensko športno društvo» v Trstu, v katerem naj bi bilo več panog, se sploh ni ustanovilo, čeprav so bili razni kolovodje za to mobilizirani ter so nekaterim športnikom zagotavljali znatno odškodnino in luksuzne avtomobile za potovanja ob priliki nastopov. Po popolnem razsulu titovske športne aktivnosti se postavlja pred nas naloga, da še bolj oživimo v naših vaseh ljubezen do športnega udejstvovanja ter da stremo vsakršne pojave tltovstva v naših društvih. Kaj nam je storiti, da bomo kos svoji nalogi? Ustanavljati moramo športne krožke po vseh naših vaseh, Z dobro organizacijo lahko za- jamemo skoro vso mladino ter z ne prevelikimi stroški lahko o-stvarimo zelo priljubljene panoge športa; n. pr. v lahki atletiki, ki zajame celo vrsto raznih u-dejstvovanj, lahko mobiliziramo in v te pripravimo tekmovanje ene vasi proti sosednji vasi. Po naših vaseh obstajajo vse možnosti za široko razvijanje športnega udejstvovanja. V vaseh kot so Opčine, Dolina, Ricmanje, Trebče in dr., je možno postaviti odlične motoristične skupine ter Uh zediniti v pravi ljudski moto-klub. Najvažnejše množično športno udejstvovanje pa je nedvomno v planinsko-izletniški panogi. V tem se človeku nudi mnogo zdravega razvedrila in spoznavanje novih lepih krajev. V tem primeru bi morali krajevni športni krožki od časa do časa prirejati primerne izlete, za katere bi mogli vzbuditi zanimanje najširših množic. Potrebno je tudi, da se športni krožki pozanimajo za letni oddih članov krožka in ljudi okoli tega ter da nudijo v vsakem primeru najrazličnejša in delovnim ljudem dostopna športna razvedrila. V takem širokem obsegu, v gojenju tistih Spornih panog, ki so dostopne slehernemu delavcu, s približevanjem vseh ljudi, z našim dobro urejenim delom, brez zahrbtnosti, ki se je poslužujejo razne nacionalistične struje bomo res uživali zaupanje in z veseljem uresničevali naloge, ki smo si jih postavili, ter onemogočili vsakršno športno organizacijo ti-tofašistov po naših vaseh. šem Ozemlju in, kakor vse kaže, nimajo najmanjšega namena oditi z njega. In ta vozila uničujejo naše kmetijstvo.» Kot da bi Angioameričanom ne bile dovolj številne kasarne, ki so jih na raznih krajih našega področja zgradili italijanski fašisti, so zasedli še številne šole in druge zgradbe, ki so bile postavljene v miro ljubne ali celo človekoljubne namene, zgradili so si celo vrsto hiš, vojašnic, skladišč in garaž, igrišč in zabavišč ter podobnih objektov. Ni bilo dovolj, da so razlastili številne kmete, da so jih takorekoč s pomočjo zakona spodili s svojih polj in travnikov, katere so tako skrbno obdelovali in čistili iz leta v leto in iz katerih so črpali, to kar so nujno potrebovali za svoj življenjski obstoj. Rekvi-rirali so tudi iširck pas zemlje, ki se razprostira preko vsega Krasa od Nabrežine do Bazovice in še dalje. Malokje so doslej izplačali odškodnino bodisi za razlaščena, kakor tudi za rekvirirana zemljišča. Za dosego izplačila si morajo prizadeti kmetje nabaviti najrazličnejše dokumente od katastralnih do zem-ljeknjižnih izpiskov intavolaci itd. Pomisliti moramo, da je vse to združeno z občutnimi stroški. V neštetih primerih zbirajo tozadevne podatke razni «izvedenci», katere seveda interesenti dokaj mastno plačajo. Mnogo je primerov, ko sploh prizadeti ne morejo dvigniti odškodnine, zato, ker niso v redu vpisi v zemljiško knjigo in druge podobne formalnosti. Seveda se v teh primerih nihče od gospodov, ki načelujejo Vojaški upravi, ne zgane za to, da bi prišel prizadetim kmetom na pomoč, V zadnjem času so ponekod znižali odškodnino za rekvirirana zemljišča. ' Nam še niso znani razlogi, s katerimi utemeljujejo ta-le ukrep. To je naredila vojaška oblast, odredila je kljub temu, da stalno naraščajo cene življenjskim potrebščinam, kakor tudi krmi za živino. Tako so n. pr. nekaterim prizadetim kmetom v Trebčah znižali odškodnino za več kot polovico. Nekemu kmetu iz Briščkov so potem, ko je moral trikrat v Trst za to, da je pripravil vse potrebne dokumente, izplačali 1.200 lir odškodnine! Navadno se dogaja, da prihaja cenilec, ki ga imenuje vojaška oblast na kraj, ki je bil poškodovan po vojaških vozilih več tednov in včasih celo mesece za tem, ko je bila škoda povzročena. Tako pozno pride kljub temu, da je bil merodajni urad za odškodnino pravočasno obveščen. Povsem razumljivo je, da razadi tega ne more pravilno in pravično oceniti povzročene škode. V mnogih primerih vojaška vozila pomandrajo mlada drevesca in grmovje, katera nato bodisi lastniki, v večini primerov pa drugi ljudje posekajo in odnesejo stran. V mnogih primerih odnesejo celo korenine, tako da ni več nobenega izgle-da za to, da bo na opustoše-nem kraju še kdaj zraslo grmovje odnosno drevo. Povsem razumljivo- je, da vsega tega cenilec ne vidi in, da zaradi tega ne more pravično oceniti. Prav zato pa je utemeljena naša trditev, da povzročene škode niso nikoli pravilno ocenili in izplačali dejanske od. škodnine. Na Opčinah so že več kot pred enim letom razlastili številne kmete. S pomočjo nekega zastarelega kraljevega zakona so openskim kmetom odvzeli nad 7 hektarov zemlje ter na njej zgradili ameriško športno igrišče. Se danes jim ni nihče izplačal odškodnine. Nekoliko- kasneje so s pomočjo istega zakona — ki bi na našem Ozemlju ne -smel veljati — razlastili tudi številne kmete iz Briščkov. Vzeli so jim o-krog 6 hektarov zemlje. Tam sedaj gradijo razna skladišča in garaže za vojsko. Tudi tem prizadetim kmetom ni še nihče izplačal odškodnine. Marsikaj bi se lažje doseglo, če bi bili vsi kmetje organi-rani -v svoji -stanovski organizaciji. O tem ni nikakšnega dvoma. Nemogoče je pričakovati od titovske «Kmečke zveze», da bi se uspešno in brezkompromisno borila za koristi kmetov. Dejstvo je, da so titovci sokrivi položaja, ki vlada na našem Ozemlju. Oni skupno z De Ga-sperijem trgajo mirovno pogodbo. Oni, skupno z De Ga-sperijem, so krivi, da so še -vedno pri nas okupacijske čete. Ce bi vladajoči kliki v Rimu in Beogradu spoštovali mirovno pogodbo, bi prav gotovo bilo v celoti uresničeno Svobodno tržaško ozemlje in bi ga zato angloameriške okupacijske čete morale že zdavnaj zapustiti. Prav zato ne smejo naši kmetje nasedati lažnivim prerokom, ki se jim približujejo v najrazličnejših oblačilih. Ne smejo verjeti slepilnim geslom «Kmečke zveze», kajti ta gesla so že v kali lažniva in škodljiva resničnim interes-om kme. tov. svojim ljudstvom napredno miselnost. Ostale pa so njegove besede-vodnice tudi poznejšim rodovom. In danes, ko kapita-iistično-fašistični sistem v sve. tu, pod okriljem angl-c-ameri-šk.li imperialistov in' s pomočjo podrepnih hlapcev, kot so De Gasperi, Franco, Tito in drugi, napenja -vse sile, da bi spravil v sovraštvo slovanske narode ter preprečil prijateljstvo med vsemi narodi, je Prešeren zopet naš veliki vodnik. Ko prirejamo Prešernove proslave, je to naša manifestacija njegove velike prerokbe: bratstva med narodi v borbi za mir. Noben narod v svetu ne želi vojne: niti amerikan-ski, niti španski, niti jugoslovanski. Zato so se po vsem svetu pobirali tudi podpisi za mir. Kdo bi ne podpisal proti vojni, pro. ti vsem ti-stim strahotam, ki so še vedno tako živ-c- pred našim; očmi, da ti kar zagomazi, ko se jih domisliš. In vendar so se našle tudi take zverine, ki so s terorjem preprečile svojemu narodu, da bi se pridružil tako človečanski borbi. Dvoje imen je, ki ju bo vsakdo za vselej imenoval le z mržnjo: Franco in Tito. Se celo v Ameriki, kjer so sicer delali vsemogoče, niso prepovedali nabiranje teh podpisov, -kot se je to zgodilo v Španiji in Jugoslaviji, kjer vlada danes najhujši fašistični režim na svetu, kjer danes umirajo po ječah pisatelji, znanstveniki in napredni kulturni in politični delavci. Neodpustljivo je, da si drznejo danes, ko javno blatijo ter se obenem oborožujejo proti slovanskim in vsem naprednim narodom, titofaši-sti še proslavljati Prešerna. Kako more izdajalec prednašati Prešernovo Zdravljico, ko je vse njegovo bistvo- prepojeno z zlobo, moralno pokvarjenostjo ter v popolnem nasprotju z veliko napredno mislijo, ki preveva vsa napredna ljudstva, ki preveva tudi španski, jugoslovanski in -ostale narode. Kot so si vladajoče kaste vseh dob prisvajale ter sebi v prid prilagojevale vse velike misli svojih velmož, tako tudi danes titofaši-sti ob raznih prilikah citirajo poleg ostalih naprednih pesnikov in pisateljev tudi Prešerna. Največja obsodba proti takim zločinom pa so prav - Prešernove poezije same. Z. K. KOVCEG FRANCA1S LAFAGE Francoski partizan-invalid, ki se ne more več boriti v partizanskih vrstah proti Nemcem, se posveti ilegalnemu delu. Prvič je dobil nalogo, naj prenese v kov-čegu večjo količino letakov z zahtevo, da francoski delavci ustavijo proizvodnjo za nemške okupatorje. Kovčeg postaja vsak trenutek težji. Vendar v splošnem ni težek, jaz pa si ne morem kaj, da ne bi nenehoma mislil nanj. Na to, n. pr., da mi je ovratnik pretesen, sploh ne mi-slim, kakor mi ne hodi na misel to, da me čevlji tiščijo, in da se mi nogavice neprestano spuščajo. Ce bi mislil na te stvari, bi si moral nepretrgoma popravljati nogavice in sezuvati čevlje, kar mi pa še na misel ne 'pride. Kovčeg pa me nekako -stalno teži in se čudim, kako tega nihče ne opazi. Pred pc-stajo stoje trije vojaki. Dolgo me gledajo, zdi se mi, da imajo oči uprte naravnost v kovčeg. Jaz pa se ne ustavljam, marveč stopam dalje, postavljam eno nogo pred drugo in imam občutek, da šepam bolj nerodno kakor pc-navadi. Pet tisoč 'letakov leži zdaj v mreži nad vagonskim sedežem. Visijo mi tako rek-c-č, nad glavo, jaz pa se bolj umikam v kot. Nasproti mi sedi star gospod s čepico, na kateri vidim nekakšno značko. Mož ima brke kakor Petain in mi ni nič všeč. Huduje se name, ker mu je moja iztegnjena noga v spotiko. Enkrat j-o- je sunil v.stran, se presedel, mene pa je ošinil z jeznimi očmi. Potem -se je nekako pomiril, razgrnil pred seboj «Combats», zoprni -organ milice v vsej njegovi nobuhlosti. Od časa do ča-s-a razgrne list, pa ga zopet zgane. In bulji vame... N-a-s. oddelek je poln potnikov. Blizu mene sedijo trije mladeniči mojih let in zbijajo šale. Poteg te družbe sedi debela gospa, ob nji pa zaljubljen par. Med Laonom- in -St. Etiennom se je iztiril vlak, To je bil nemški vlak. Moramo čakati. Zvočniki vpijejo: «Achtung, Achtung!» Nato zopet: «Pozor na Givors, Rue-de-Gier, Saint Chamond, St. Etienne!» Lokomotiva žvižga... vlak pa se ne premakne z mesta. To traja zdaj že približno debelo uro. K sreči sem računal z zamudo. Moj vis-à-vis udarja nestrpno z nogo po tleh. Debelušna gospa postaja nervozna-. Mladeniči so ubrali popevko v troje. Samo zaljubljenca sta ostala, kakor sta bila. Ne briga ju to, kar se dogaja -okoli njiju. T-o- traja dolgo, dolgo predolgo. Naposled: paf! Udrihati začno po maquijih, francoskih partizanih. «C a s je, da bi nam že dali mir! Cernu vse to! Jaz-imam danes t-o-liko sestankov... Moji opravki». Preteklo noč so bili ustreljeni trije mladeniči, ljudje pa ne razumejo tega, nočejo čakati, mudi se jim, še uro zamude prenašajo s težavo. To upiranje je bedasto in ne-prikladno. Zdajci se je moj vis-à-vis vmešal v pogovor. Težko je začel, ali odkar je odpri usta, ga ne more nihče več ustaviti. Izraža se zelo natančno... Splošno odobravanje. Celo zaljubljenca mu prikimujeta, čeprav ju ne zanima politika niti kaj drugega. Mene natančno motri in govori z naraščajočo vnemo. Imam vtis, kakor da meri s svojimi besedami name. «Kadar nisi v zadnji -svetovni vojni hotel iti na bojišče, kaj si bil?» «???». «Dezerter, seveda. A kaj so danes tisti, ki se otepajo Nemčije, tisti, ki beže k partizanom, kjer jih mi k -sreči polovimo, kaj so danes ti? Dezerterji, seveda' Z njimi je treba 'tudi ravnati, kakor se ravna z dezerterji. Treba jih je ustreliti!» «iRes je, kar go-vorite, dragi gospodi», pritrjuje debela ženska. (Nadaljevanje sledi) NOVA VELIKA ZMAGA V ZSSR: PREKORAČEN NAČRT ZA LETO 1952 Centralni statistični urad v ZSSR je objavil podatke o realizaciji načrta za razvoj državnega gospodarstva v ZSSR v letu 1952. Iz teh podatkov je razvidno -sledeče: Načrt za industrijsko proizvodnjo je bil izvršen za 101%. Proizvodnja je za 11% večja od leta 1951. Tudi po kakovosti je na boljšem. Proizvajal-nost dela dela-vcev v industriji se je povišala za 7%; stroški proizvajanje pa so se znižali za 8%. Iz podatkov, ki se nanašajo na socialistično kmetijstvo pa je razvidno- sledeče: Površina obdelanega polja se je v letu 1952 povečala za 2.765.000 ha v primeri z letom 1951. V letu 1952 so posejali z žitom 3.320.000 ha več kot leta 1951. V preteklem letu so v ZSSR pridelali 8 milijard pudov žita. KOREJSKI PISATELJI IN Ll. KOVNI UMETNIKI USTVARJAJO UMETNINE Kljub vojni in pogostemu bombardiranju so korejski likovni umetniki in literati ustvarili umetnine velike vrednosti. Po večini se te umetnine nanašajo na borbo proti a-meriškim interventistom in singmanrijevcem. Po podatkih, ki jih je objavilo Udruženje likovnih umetnikov in 'literatov je bilo v preteklem letu objavljenih nad 1.300 literarnih del. Ob priliki kongresa narodov za mir so korejski pesniki objavili veliko zbirko pesmi o miru. Slikarji in kiparji so v letu 1952 izdelali o-krog 1.800 del; skladatelji so uglasbili 400 pesmi; dramaturgi so priredili 60 odrskih del; mlada korejska kinematografija pa je izdelala 40 različnih filmov. POVEČANJE PETROLEJSKE PROIZVODNJE V L. R. MADŽARSKI Pred letom 1945. je Madžarska izkoriščala 6 izvirkov nafte odnosno ležišč podzemnega plina. Od leta 1948 izkorišča še drugih 6 ležišč. Nadaljnja raziskavanja -so odkrila nova tovrstna bogastva v podzemlju. POVIŠANJE POLJSKI PLAČ V L. R. Z odlokom z dne 3. januarja t. 1. so bile povišane osnovne plače delavcem in sicer od 12 do 40%, razne doklade pa sò povišane za 20 odst. Tudi pokojnine socialnega zavarovanja so bile povišane in -sicer za povprečno 46%; štipendije za dijake srednjih in višjih šol ter družinske doklade pa so povišane za povprečno 25%. Romunski narodni plesi, noše. Ljudska oblast Na sliki vidimo slikovite narodne skrbi za razvoj narodnih tradicij SpieUod NABREŽINA Pretekli teden je ob glavni cesti, ki vodi skozi Nabrežino, cestna uprava USVS postavila nove tablice-kaži-pote, ki so seveda pisani samo v italijanščini. To je ponovna zloraba načela spoštovanja dvojezičnosti, ki bi moralo veljati v nab.režinski ob. čini. Italijanski šovinisti in njihovi navdihovale! pri ZVU so najprej zagnali vik in krik proti tablam, ki jih je postavila nabrežinska občinska uprava, kar je dovedlo do znanih nabrežinskih dogodkov in do odstranitve o-menjenih napisov. Danes gre. do isti šovinisti še dalje: postavljajo nove napise (tokrat obcestne), in to v popolnoma slovenskih krajih, pisane samo v italijanščini. To je vse obsodbe vredno. In prav zaradi tega se zgraža vsa demokratična javnost. DEVIN — 7 or . o x % V spodnjih vaseh nabrezm-ske občine, t. j. v Devinu, Sesljanu in Stivanu, razni politični pustolovci in' dobičkarji še vedno nadaljujejo s kampanjo za razdelitev na-brež-:nske občine. Posebno aktivni so nekateri titovski ak. tivisti, ki vneto pomagajo italijanskim šovinistom. Ti ljudje imajo potem še pogum govoriti o nekakšni «borbi» za zaščit-o- interesov slovenskih občanov. V bistvu so ti pustolovci na popolnoma isti liniji kot italijanski šovinisti, s katerimi marljivo tekmujejo v -kampanji za razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja. TRKOVICA Ze pred več kot enim letom je občina popravljala cesto, ki veže našo vas z glavno cesto, toda dela še vedno niso dokončana. Pri širjenju ceste so podrli obcestne zid .ve. ia-krat so obljubili — in to bi morali tudi v resnici napraviti — da bodo ob cesti zgradili nove zidove. Toda o teh ni še nobenega sledu. Zaradi tega so vaščani zelo nezadovoljni. To bi morala občinska uprava tudi upoštevati in čim prej poskrbeti za ureditev ceste in za zgraditev omenjenih zidov. OB OBLETNICI NJEGOVE SMRTI PUŠKIN pesnik svobode 10. februarja 1837. je umrl ruski narodni pesnik A. S. Puškin. Študiral je v Carskem selu in bil po maturi tudi tam nameščen. Ravno zato je poznal vso gnilobo takratnega samodrštva in se proti temu tudi boril. Leninu je bil Puškin najbolj priljubljen pesnik, ker je njegov revolucionarni duh v pesništvu obsojal nasilje, tlačanstvo, zatiranje, carski absolutizem ter takratno vladajočo družbo. Puškin je bil tudi navdlhovalec nove mlade napredne družbe, katera je začela borbo za strmoglavljenje carskega absolutizma. Zato je bil mladini zelo priljubljen, s strani vladnih krogov pa zasovražen. Neizmerno je ljubil rusko kulturo, njene tradicije in njeno literaturo. Predvsem pa je ljubil svobodo. Vse to je zlasti lepo izpričal v pesmi «Lep spomenik sem si zgradil...», kjer pravi med drugim: «Ne, ves ne bom umrl. Telo segnile v jami, a v pesmih bo moj duh preživel mnogo let... In dolgo bo moj rod ljubeče me pozdravljal, ker sem svobodo pel v okrutnih dneh verig, ker s svojo pesmijo dobroto sem proslavljal in padlim bii sem priprošnjik». Kako jasno je videl bodoče boljše *tlni, je razvidno iz tega, da je kljub cenzuri sporočal zati-rancem sledeče: «Vaie trpljenje ne bo zaman, vaših misli vzvišeno prizadevanje ne bo propadlo, Itrdno verujte v boljše čase, prišla be zaželene dete.» Orodje v borbi proti barantanju (Nadaljevanje z 2. strani) stališča do Vidalijevega predloga. Pred nevarnostjo razkosanja se socialdemokrati sklicujejo na akcijo, ki naj bi jo imela v teku socialdemokratska Internacionala, ki je imenovala komisijo za «preučevanje tržaškega vprašanja». Komisija se misli posvetovati tudi s titovci in je sestavljena iz strank, ki odkrito podpirajo beograjsko kliko. Kar se tiče PLI, so se ob priliki znanih ameriških odkritij iz Beograda o načrtu za razkosanje izjavili za trajno bivanje ameriških čet v Trstu z izgovorom, da morajo braniti Trst pred nenadnim napadom Tita, kot da Američani ne bi bili v Trstu prav za to, da podpirajo beograjsko kliko. Titovci V Uvodniku, objavljenem dne 29. novembra v titovskem glasilu «Il Progresso» in 30. novembra v «Primorskem dnevniku» je bilo v zvezi z Vi-dalijevim predlogom rečeno, da «govori sedanji predlog o neposredni začasni upravi Varnostnega sveta v STO še mnogo bolj neprikrito o namenu Rusije, da se neposredno vmeša v tržaško vprašanje...» Nekoliko dalje pa, da ima ta predlog namen «povečati trenja med Italijo in Jugoslaviji ». dočim bi bilo mogoče rešiti tržaško vprašanje z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Titovci s e upirajo Vidalije-vemu predlogu, kot so se upi rali vsakemu koraku za uveljavitev mirovne pogodbe, za združitev obeh con, kajti oni so zapustili pozicijo STO in zavzeli ono o neposrednem sporazumu med Titom in De Gasperijem. o «kondominiju» in sedaj o razkosanju s katerim se kljub nasprotnim de-magoškim krikom Beograd strinja, kar nam dokazuje vsa njegova politika v coni B, kjer so praktično uvedli vse one ukrepe, ki so bili sprejeti v Londonu za cono A. «Indipendentisti» «Trieste-Sera», glasilo Fronte za neodvisnost, je dne 24. januarja 1953. pisal sledeče: «...takšen plagiat in drznost ne smeta biti zamolčana. Vidali je prepisal, in slabo prepisal našo pobudo. Prepisal jo je slabo, ker jo je napravil težavnejšo in praktično nemogočo za izvedbo...» Predlog «Fronte», ki naj bi ga bil Vidali prepisal, naj bi bil tisti, v katerem so «indipendentisti» zahtevali dogovorno in vzporedno upravo obeh con, z neizpremenjeno vojaško zasedbo Tu je jasno razvidno, da Vi-dalijev predlog nima nič skupnega s čudno zahtevo «Fronte». Čudno zato, ker vzporedna :'n dogovorno uprava že obstaja; kajti med gen. Wintertonom in polk. Stamatovičem vladajo najboljši odnosi. Nobenega plagiata torej. Toda. če b; tudi bil, bi «indipen-dentistični» voditelji morali biti zadovoljni, da so si drugi usvojili njihov predlog. To bi moral biti celo razlog več, da bi ga sprejeli. Dejstvo pa je, da Vidalijev predlog meša načrte titoveev, katerih politiko služijo teitopendentistični voditelji. Pošten indipendentist ne more ne strinjati se z Vida-lijevim predlogom, ki je danes edini izhod za vse, ki ljubijo Trst, ki želijo videti cono B združeno s cono A. In prav zaradi tega «indipenden-tistični» voditelji in njihov tisk, skupno s «Corriere di Trieste», nočejo o tem ničesar slišati; postali; so v resnici vedno bolj cdkrito titovci. Tistim, ki zlonamerno tako mislijo, je treba odgovoriti, da vse nevarnosti za Trst izhajajo iz dejstva, da je bilo naše mesto spremenjeno v vojno bazo in dobavno pristanišče za Tita v prmieru poostrene mednarodne napetosti. Titovski general Kveder je že zahteval za Jugoslavijo pravico da «brani» (to je zasede) Trst v primeru vojne. Američani se s tem strinjajo. To se pa ne bi mo- VELIK USPEH NEDELJSKEGA ZBOROVANJA V KINU “FENICE" in proli razkosanju tržaškega ozemlja Govori tov. Vidalija, Teinerja in Marije Bernetičeve - Prisrčen sprejem italijanskega socialističnega poslanca Tolloya - Solidarnost tržaških Slovencev z italijanskim ljudstvom, ki so bori za ohranitev republiške ustave in demokratičnih svoboščin Ogromno število ljudi se je udeležilo nedeljskega zborovanja v kinu «Fenice». Bila je to velika protestna demonstracija in solidarnost našega ljud. st.va-, Slovencev in Italijanov z italijanskim delovnim ljudstvom, ki se bori proti sleparskemu volilnemu zakonu. To zborovanje je bilo tudi demonstrativni odpor proti vsakemu razkosanju STO, ki bi ga lažje Izvedli zainteresirani demokr-ščanski elementi in njihovi pajdaši, če bi jim uspelo zatreti demokratično republiško ustavo. Vodila je zborovanje tovarišica Bernetič Marija-Marina. Predsedstvo so sestavljali gori najavljeni govorniki, nekateri člani Izvršilnega komiteja naše Partije, tov. Benini, sekretar tržaške federacije PSI, ter zelo prisrčno pozdravljeni tov, Giusto Tolloy, socialistični poslanec v italijanskem parlamentu. Po nastopu godbe Rinaldi je tovarišica Marina otvorila zborovanje. Opisala je na kratko njegov velik pomen in nato podala besedo tov. Teinerju, ki je med drugim podčrtal zlonamernost italijanskih vladnih krogov, ki skušajo na vsak način zatreti vse pridobitve delavskih sil. Hoteli bi streti zavezništvo med PSI in PCI, ki enotno nastopata v borbi za obrambo demokracije in pravic delovnega ljudstva. Naša enotnost ne more biti strta, je podčrtal govornik, ker se borimo enotno’ s tistim delom ljudstva, ki je jedro prave domovine in ki s svojim delom predstavlja bistveni faktor njenega obstoja. Nadalje je dokazal, da je danes De Gasperi faktično pripravljen na razkosanje STO ter na prepustitev cone B Titovi Jugoslaviji. Tovarišica Marina je spregovorila v slovenščini in izjavila, da so številni Slovenci, ki so se udeležili zborovanja, dokaz široke solidarnosti z italijanskim ljudstvom, ki se danes bori za ohranitev demokratičnih pravic. Vso našo podporo bomo dali italijanskemu ljudstvu v njegovi' sedanji težki borbi, ker so uspehi italijanskega ljudstva tudi naši uspehi Tov. Vidali je pozdravil in se zahvalil za res veliko udeležbo in razumevanje našega delovnega ljudstva za solidarnost Slovencev in Italijanov STO, ki bodo vsestransko pod. prli borbo italijanskega ljudstva. Ko je govoril o Balkanskem sporazumu je Vidali poudaril da bo De Gasperi imel dostop v Balkanski blok kot manjvredni član tega atlanskega priveska, le pod pogojem, da bo hlapec hlapca Tita. Govornik je dal točen pregled o pripravah vojne ter podčrtal poostritev sedanjega položaja. Danes menjavajo ustave po raznih deželah atlantskega pakta z namenom, da bi izločili soodločanje ljudstva ter tako pripravili novo vojno. Tudi pri nas hočej-o zatreti ljudsko voljo, da bi zadušili odpor pro nam bo zagotovljen mir in si bomo- lahko ustvarili boljše pogoje življenja. Odpravljeno bo na našem Ozemlju vojno o-porišče in s tem tudi velika vojna nevarnost. Ta . predlog ne more odkloniti nihče, ki je j nimatj vse, ki1 so resnično za-resnično- za mir, ne glede na j skrbljeni za usodo Ozemlja, to, kakšno končno rešitev si želi za Tržaško ozemlje. Ponesti je treba naš predlog do najširših slojev, poza- ter jih pridobiti za konkretno akcijo, da s tem preprečimo barantanje in vsako nevarnost za naše Ozemlje. Delavci GRDA nadaljujejo borbo za zaščito kolektivne pogodbe Od 3. februarja je ukinjeno vsako izredno delo v ladjedelnicah Borba nameščencev Javnih skladišč - Odpusti z dela v Konopljarni Tržaški delavci' so gledali in še gledajo na težke -spore v ladjedelnicah GRDA in v javnih skladiščih kot na vprašanja, ki se ne omejujejo le na omenjena podjetja, temveč zadevajo neposredno ves tržaški proletariat. Surov napad delodajalcev — industrijcev v ladjedelnicah jn pcsluževalcev pristaniških naprav ter tujih vojaških funcionarjev v javnih skladiščih — predstavlja v obeh primerih poizkus, kako bi ovrgli delovne pogodbe, ki so v veljavi, regulamentacijo dela, mezdne sporazume in obstoj predstav n šte-v delavcev in nameščencev v podjetjih, skratka, kak , bi oskrunili celo človeško . dostojanstvo delavcev. C e bi se bili ti prvi poskusi uresničili, bi bilo V bodoče mnogo težje preprečiti nove tovrstne in podobne atentate, omejiti rastočo samovoljo delodajalcev —• ki so močni zlasti po zaslugi podpore, ki jim jo nudijo vladne oblasti — v omejevanju pravic, ki so si jih delavci priborili. Težko bi se bilo. boriti za jchranitev delovnih pogodb, norm in odnosov do dela; kajti delodajalci bi bili deloma že uvedli v podjetjih zatiralne pogoje fašističnega tipa. Te nevarno-st so kaj kmalu uvideli delavci in nameščenci in je bila čistilnica v Zavljah bodisi v ladjedelnicah kakor popolnima mrtva. Le uradniki tudi v javnih skladiščih brez so igrali vlogo stavkokazov. razlike na sindikalno ali politično pripadnost. Odločno so se postavili po robu samovolji delodajalcev. 2e s prvega, početka pa je bilo jasno, da se skriva za disciplinarnimi odredbami glede zakasnitev v ladjedelnicah in za vprašanji stalnosti v javnih skladišč.h tudi volja po prekomernemu izkoriščanju, s katero so navdihnjene odgovarjajoče direkcije, Posebnega podčrtanja je vre. dna enotnost, V tržaški konopljarni so v zadnjem tednu odpustili z dela 11 delavcev in delavk. Zveza enotnih sindikatov je napravila potrebne korake za zaščito prizadetih. v -ar" Obvestilo ES ^ in Zveze malih posestnikov Opozarjamo vse člane Zveze malih posestnikov, člane ki vlada v vr- j Zveze enotnih sindikatov, in stah zainteresiranih delavcev, vse male ter srednje posestni-in solidarnost, ki jo do pri- ke, najemnike, kolone in polo- zadetih izražajo vsi tržaški de- | vinarje, kakor tudi delavce in lavci, posebno pa pristani- ; uradnike, da morajo na pod- ščniki. Ze od 3. februarja je ukinjena -vsako izredno delo v vseh ladjedelnicah. C e ne bo prišlo do zadovoljive rešitve, bo borba delavcev prav gotovo zajela še širši obseg. 31. januarja je bila 24urna protestna stavka petrolejskih delavcev zaradi tega, ker petrolejski mogotci odločno zavračajo vse predloge za rešitev spora. Tržaška Delavska zbornica se ni odzvala pozivu Fnotnih sindikatov. Kljub temu so stavkali skoraj vsi delavci SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI VSI SVETOVALCi OBSOJAJO TERORISTIČNI ATENTAT Tov. Poletto protestiral pri predsedniku pokrajinskega sveta, poslanec Beltrame pri prefektu GORICA — V torek, 3. fe bruarja je bila prva redna seja mestnega občinskega sveta po izvolitvi ožjega odbora in župana. Za to sejo je vladalo veliko zanimanje, zlasti še zato, ker je bilo znano, da se bo na njej govorilo o podlem terorističnem napadu na sloven. sko v ulici Randac- cio 22. Ze v uvodu svojega govora je župan dr. Bernardis obsodil bombni napad na to slovensko ustanovo ter poudaril, da je imel 'c-čividno namen motiti javni red in mir v mestu ter podžgati narodnostno nestrpnost med slovenskm in italijanskim prebivalstvom v Gorici. Kljub temu da predstavlja omenjeni napad resno nevarnost zlasti za nemoten razvoj slovenske manjšine v Gorici, ga je skušal župan v svojem govoru nekako omiliti s tem, da je govoril o «papirnati bombi», ki v resnici ni povzročila velike škode, katera je «pravzaprav že popravljena». Takoj za županom so govorili svetovalci titovske fronte in SDZ. Bodisi eni kakor tudi drugi so kaj kmalu zdrknili na opolzka šovinistična tla. Nikakor pa niso kategorično obsodili politike, ki jo vodi De Gasparijeva vlada do slovenske manjšine, kar bi bili morali storiti. Obsoditi bi bili morali dejstvo, da sedanja italijanska vlada noče spoštovati 6. člena republiške ustave, ki ščiti interese prebivalcev manjšin. Zlasti titovska predstavni- Ijevanje, predvsem zato, ker so tudi v preteklosti Slovenci mnogo trpeli Tov. Reiètto, sekretar federacije 'in član pokrajinskega sveta je šel osebno k predsedniku pokrajinskega sveta Cu-lotu, kjer je protestiral zaradi napada. Poslanec tov. Beltrame pa je protestiral pri gori-škem prefektu, pri katerem je zahteval, naj oblasti napravijo potrebne korake zato, da sledijo napadalce Občinska uprava naj posreduje za rešitev spora v Javnih skladiščih Solidarnost tržaškega občinskega sveta s poplavljene! na Holandskem, v Belgiji in Angliji - Intervencije o vprašanjih socialnega skrbstva V s ~ . je bila redna seja i Dulci.Med drugim je povedal, tržaškega občinskega sveta. Na da prebiva okrog 80 družin v njej so razpravljali predvsem hišah, ki so od higijens-kega o upravnih zadevah občine. ’ urada priznane za nevarne in Nekateri svetovalci so se tudi I torej neprimerne za bivanje v tokrat dotaknili perečega vpra- njih. sanj socialnega skrbstva in be de, ki vlada v našem mestu. Zupan je poročal, da se bo v kratkem pričelo z razpravljanjem o Avtonomni turistični ustanovi in o proračunu Ace-gata za leto 1953. Svetovalec iz-tov. Rogassi je vprašal za pojasnilo, kako je z vprašanjem Naknadno smo izvedeli, da je ! Poživitve ljudskih gradenj Na torkovi seji so načeli Vprašanje Avtonomne turistične ustanove ter finančnega načrta, ki se nanaša na grad Sv. Justa. Svetovalec tovariš Gombač je ožigosal dejstvo, da so -večinske -skupine onemogočile manjšini, da bi bila soudeležena pri upravljanju omenjene Ustanove, odnosno, da bi -J’ '•“'•«i J'- j Ud Idil , VC, UUilUallU, Ud Ul v noči med 1. in 2. februarjem, ’ smislu zahteve, ki so jo posta- j imela točnejši pregled nad nje- okrog 3. ponoči eksplodirala druga bomba na dvorišču lesnega skladišča Hvala v ulici Bgt. Pavia 30. Zelo čudno je, da o tej eksploziji ni poročal noben časopis, saj ga je pri- vili komunistični svetovalci že nim delovanjem. Ožigosal je marca preteklega leta. Mislil je na poživitev gradenj ljudskih stanovanj. Zupan je obljubil, da se: bo o tem vprašanju razpravljalo v bližnji pisovati enakemu namenu kot - b docnosti1, eksplozijo pred slovensko šolo. j Za tem je poročal odbornik tudi dejstvo, da so ta in podobne ustanove brez potrebe nerentabilne, odnosno, da celo povzročajo deficit občinski upravi. Grad Sv. Justa bi prav lahko nudil upravi dokaj koristi. To velja bodisi za SEJA OBČINSKEGA SVETA NA REPENTABRU Poziv svetovalcem SDZ naj ne nasedajo titovskim naklepom «Bottega del vino», kakor tudi za «Bastione Fiorito», kuhinjo in razne bifeje. Isti svetovalec se je dotaknil tudi vprašanja namestitev osebja v omenjenih lokalih. Občinski odbor je vprašal, katerega načina se poslužuje pri namestitvah. Tudi kulturnih prireditev na gradu Sv. Justa se je dotaknil tov. Gombač. Občinski upravi, odnosno odboru, ki vodi omenjene prireditve je priporočal, naj bi v bodoče jemal v poštev le tiste prireditve, ki so primerne za grad. Priporočal je tudi, naj bi malo bolje gledali na kvaliteto prireditev. Take nastope, ki nimajo zadostne kvalitetne ravni, naj bi enostavno izločili. lag; veljavnih uredb, prijaviti dohodke, ki so jih imeli v letu. 1952. To morajo napraviti do 31. marca t. 1. Ta zakon, ki je bil uveden preteklo leto tudi na našem Ozemlju ( Vanonijev zakon) določa, da mora vsak posameznik vsako leto prijaviti finančnemu uradu svoje dohodke. Ze lani je Zveza malih posestnikov imela izvedenca, ki je dajal vsa potrebna navodila. Ta je izpopolnjeval tudi o-brazce za prijavo. Tudi letos je Zveza malih posestnikov poskrbela za to. Isti izvedenec bo na razpolago zainteresiranim strankam tudi letos. Uradoval bo na sedežu Zveze v ulici Zonta 2, I. Opozarjamo tudi vse male in srednje kmete ter druge za-interesirance, da Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje, (Federazione provinciale coltivatori diretti), ki ima svoj sedež v ulici Roma 20, razpošilja kmetom vabila, naj prijavijo svoje dohodke pri njej. Toda znano je, da ta organiza. cija ščiti interese veleposestni. kov in kapitalistov, zato ne bo nikoli ščitila interesov malega in srednjega kmeta. Vse tiste kmete in delavce, ki so lani prijavili svoje dohodke v našem uradu vabimo, naj to store tudi letos. Le tako so lahko gotovi, da bo prijava pravilno izvršena. Vsak interesent, ki pride v naš urad z namenom, da prijavi dohodke, naj prinese s seboj tudi davčne kartele za leto 1952. Zveza malih posestnikov Zveza enotnih sindikatov Sprejele postavke volilnega programo KP - Občina bo nabavila traktor za poljedelstvo Preteklo, soboto je bila zad- brilo v celoti kredite za zgra- ka sta si prizadevala, da bi ti razkosanju našega Ozemlja. I izzvala pri Slovencih ireden-Za dobrobit našega Ozemlja. stični duh, namesto, da bi je danes edina pravilna in možna rešitev, da se pri nas postavi po našem predlogu zahtevana civilna uprava, enotna za obe con; ter odgovorna Varnostnemu svetu. Oz N. To Slo zgoditi, če bi se za STO j moramo zahtevati, da dokaže določila rešitev miru, mednarodnega pomirjenja, tudi če začasna rešitev, kot je ona, ki jo predlaga naša Partija. mo velesilam, da je tržaško in istrsko ljudstvo proti vsakršnemu razkosanju in barantanju za naše Ozemlje. S tem pozivala k borbi za pravice, ki jamčijo nemoten razvoj bo disi na političnem, socialnem ali na kulturnem poprišču, pomočjo demokratičnih ljudskih množic, ki se v Italiji borijo za iste vzvišene cilje. Komunistični svetovalec tov. Batti je posebno ostro obsodil napad ter podčrtal, da je nepravilno kakršno koli omi- Prireditev pri «Cebulcu» Danes, v soboto, 7. februarja priredi PD «Cebulec» v svojem Prosvetnem domu pri Magdaleni kulturno prireditev z nastopom svoje dramske skupine, kj ie naštudirala Nušičevo zabavno igro «Analfabet». Gosto, val bo pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer. ki bo pod vodstvom tov. D. Pertota zapel nekaj lepih pesmi. Začetek ob 20. Magdalene! in okdličani, pridite! pa bo pod vodstvom tov. Čoka, v četrtek, 12. t. m. v Sancino- Prešernova oroslava v Trebčah Prav tako danes, v soboto, 7. t. m. bo v Trebčah v Prosvetnem domu proslava obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Nastopila bosta domači pevski zbor in godba. O Prešernu bo govoril tov. Košuta, domači otroci pa bodo nastopili z najpomembnejšimi recitacijami. Začetek ob 20. uri. Gostovanje v Trebčah V Prosvetnem domu v Trebčah bo gostovalo jutri, v nedeljo 8. t. m. PD «Lonjer-Ka-' n ra» ter nastopilo s svojim zapel svoje lepe pesmi. Presenečenje za Trebče bo obenem nastop novega knjerskega mia. dinskega pevskega zbora, ki bo s tem doživel svoj krstni nastop. Obeta se torej zanimiva kulturna prireditev, na katero vab mo vse domačine in oko ličane. Pozdravil bo za SHPZ tov. Kapelj. Začetek ob 16. uri. Kulturna prireditev v Gabrovcu V društveni dvorani v Gabrovcu bo jutri v nedeljo, 8. t. m. kulturna prireditev s sodelovanjem pevskega zbora «Sa’ež-*Zgon:k-M. Repen» pod vodstvom tov. Miliča in dram ske skupine iz Sv Ivana, ki bo nastopila s šaljivo igro v treh dejanjih «Trije snubci». Gabrovčani, pridite in se boste zabavali ob veseli igri gostov. Tov. Pegan iz Saleža bo ob tej priliki pozdravil in govoril o pomenu slovenske ljudske prosvete. Začetek ob 16. uri. Prešernova proslava v Boljuncu Prosvetno društvo v Boljun- vi dvorani. Domaci otroci bodo . recitirali najlepša pesnikova dela in sledilo bo kratko priložnostno predavanje. Nastopila bosta domači pevski zbor pod vodstvom tov. Draga Žerjala in godba pod vodstvom Stanka Žerjala. Začetek ob 20 Udeležite se polnoštevilno! «Ddeča kapica» na Opčinah Prejšnjo nedeljo, J. t. m. so nam openski najmlajši pod vodstvom tov. Stanke lepo prikazali pravljično tridejanko «Rdeča kapica». Igra je privabila obilo gledalcev, mlajših in starejših, ki so z zanimanjem sledili igri in petju Rdeče kapice in njene mamice, lovca in babice, volka zajčka, gobice in vseh, ki so pripomogli k lepemu uspehu igre. Vsi so bili prav zabavni ter lepo odrigali svoje vloge. Tudi oba baleta sta ugajala, posebno Ie navdušil tirolski, ki so ga na zahtevo morali ponoviti. Med de. Janji je prijetno zabaval domači orkester pod vodstvom tov. Wer-nerja. Ob zaključku je bila v imenu nastopajočih prečitana pro-testna brzojavka proti obsodbi --- ----....... .. —..... | cu, ki nosi ponosni naslov naj-, *wuv«.u bogatim sporedom. Dramska i večjega slovenskega pesnika Rosenbergovih, kar so navzoči, ki skupina bo uprizorila tridejan- ; Franceta Prešerna, bo prosla- • so do kraja napolnili opensko ko «Ppvodni mož», pevski zbor vilo obletnico njegove smrti dvorano, navdušeno odobrili. nja seja jesenskega zasedanja Repentabrskega občinskega sveta. Po prečitanju zapisnika se je oglasil tov. Guštin Veljko in postavil svoje predloge glede notranjega občinskega pravilnika, ki je bil po nasvetih na ših svetovalcev v večini tudi popravljen. Kljub pravilni ob-jasnitvi tov. Guština Veljka v pogledu člena v pravilniku, da je premalo 5 nrnut za glasovalno izjavo in da se je v prvem trenutku strinjala tudi večina svetovalcev, sta morala naša svetovalca glasovati proti odobrenju pravilnika; in sicer iz razloga, ker je povzel besedo občinski tajnik. Sklicujoč se na zakone in paragrafe je vplival na nekatere svetovalce, ki so svoje pomisleke v tem pogledu umaknili. (Mislimo, da kar se tiče notranjega občinskega pravilnika ne bi zapadli v nobeno kršitev zakonika, tudi če bi bilo odobrenih 7 minut za glasovalno izjavo, za katero se je v diskusiji strinjala že večina sveta). Po nekaterih formalnih poroči'ih, ki so se -nanašali na jusarske zadeve in tudi na zahtevo občanov iz Ferneti-čev, ki se sklicujejo na jusarske pravice in sicer iz razloga, da so tudi njim naložena vsa davčna bremena, je občinski svet izglasoval točko našega ditev občinskega kopališča in tu se uresničuje tudi točka na. šega volilnega programa, za katero so se naši svetovalci dosledno zavzemali. Od zadnji točki je povzel besedo tov. Raubar Viktor in obsojal dejstvo, da je občinska uprava brez vsakega vzroka odpustila od S.ELAD dva mladinca, ki sta sedaj brezposelna, ter mesto njiju zaposlila občinskega svetovalca Silvestra Škabarja. Omenil je tudi, da se govori po občini, da je občina za pevski nastop ob priliki blagoslovitve zvonov potrosila 25.000 lir ter da je ta denar šel verjetno v korist neke politične struje. Tu je občinski tajnik pokazal pobotnico omenjenih 25.000 lir in omenil, da ožji odbor po zakonu lahko potrosi do 250.000 lir ta. Gotovo pa je, da bi občinska uprava tega ne smela de-brez odobritve občinskega svelati brez odobritve občinskega sveta. Nato je povzel besedo tov. Guštin Veljko jn pozval svetovalce SDZ, naj ne nasedajo titovskim vabam, ker jir bodo dovedli do tega, da bodo opustili tudi najosnovnejša načela demokracije in na dejstvo, da preti nevarnost, da jih titovci omrežijo s svojo nasilno diktaturo. Miljskl občinski svet proti razkosanju S.T.O. Za razkosanje je glasoval samo titovski svetovalec Vatovec V nedeljo se je sestal milj skl občinski svet, ki je predvsem razpravljal o resoluciji, predloženi na pobudo komunistične skupine svetovalcev, v kateri se občinski svet izraža proti razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja med Titom in De Gasperijem in zahteva volilnega programa, ki je bila j združitev obeh con pod enotno že večkrat predlagana s strani j civilno upravo, imenovano od n n c i Vi c xroV.n xz-o lnou Vn H i xr n »o i - 1 t r ......... .. . - i... m i .. _ n naših svetovalcev tudi v prej- j Varnostnega sveta OZN ter od šnji poslovni dobi. Gre za ob- ! hnu titovske in anelo. činski traktor, ki bo . stal 1.900.000 lir. Tov. Guštin Veljko je opomnil, da se ne bi smele dogajati v pogledu uporabe traktorja morebitne diskriminacije. ker bo ta plačan iz jusarskega fonda. Glede lovske pogodbe naj menimo, da bi lahko dobivali večje dohodke, če bi se u-prava ob pravem času zanimala za potek roka pogodbe, katero ob pravem času lahko odpove, če ne pristane stranka na pravilne zahteve. Consko predsedstvo je »do- hod sedanje titovske in anglo-ameriške vojaške uprave. Kot je znano odpira ta predlog možnosti boljšega življenja in večje svobode vseh državljanov STO ter boljše pogoje borbe vseh strank za dokončno rešitev,'ki se jim zdi najbolj primerna. Obenem bi bilo uresni. čenje tega predloga velik prispevek miru in bratskemu sožitju tu živečih narodov, ker bi izginila nevarna vojna baza, ki jo predstavlja Trst in z njo Zato' bi moral vsak pošteno misleč človek pozdraviti ta predlog in ga brez pridržka o-dobriti. Temu pa ni tako. Prvi del resolucije, ki protestira proti razkosanju je bil odobren od vseh svetovalcev, z izjemo titovskega svetovalca, ki je s tem brez dvoma dokazal, da se strinja z razkosanjem in da ga kot «narodnjaka» nič ne briga, kaj bo s Slovenci cone A, če bi morali biti žrtovovani De Gasperiju. Pri glasovanju drugega dela resolucije, ki zahteva civilno upravo, so se titov-cu pridružili svetovale; tako-zvanih italijanskih strank, ki so privlekli na dan svoje sta- Nazadnje je tov. Gombač predlagal, naj bi sedeže odnosno stojišča primerneje ure dili. Poudaril je, da so čestokrat sedeži prvega in drugega razreda napol prazni medtem ko so stojišča prenatrpana. Zato jè predlagal, naj bi v bodoče skrčili število prvih in povečali prostor slednjih ter tako omogočili številni množici, da bi z večjim užitkom sledila izvajanju prireditev. Ker je manjšina popolnoma izločena od uprave Avtonomne ustanove za turizem, je glasovala proti sklepom, ki jih je v tem pogledu predlagala in sprejela večina. Na tej seji je imela velik odmev borba, ki jo vodijo delavci in nameščenci ladjelnic GRDA in javnih skladišč. Na njej so ožigosali zadržanje de lodajalcev in vojaških okupacijskih oblasti do pravičnih zahtev delavcev in nameščencev. Tov. Radich je še enkrat poudaril dejstvo1, da če bodo še nadalje oblasti in delodajalci uporabljali silo, bodo delavci odgovarjali temu primerno. Svet je nato zahteval od občinske uprave, naj se zavzame za vprašanje in naj intervenira za njegovo čimprejšnjo ugodno rešitev. Na - tej seji je tov. Marina postavila zahtevo po napeljavi vodovoda na Trs te ni k. Za tem je župan govoril o velikih poplavah na Holandskem, v Belgiji in v Veliki Britaniji. Občinski svet je za tem soglasno izrazi1! svojo solidarnost s težko prizadetim prebivalstvom ter obljubil, da se bo zavzel za čim širšo akcijo v njegovo pomoč. Poziv SHPZ za pomoč poplavljencem Prispevki za kongres KP STO Objavljamo prvi seznam prispevkov za kritje stroškov IV. kongresa Komunistične partije STO. Kot prva je prispevala sekcija Sv. Vida in sicer 15.000 lir; sledijo: tov. Goloniese Arrigo 1.000 lir, sekcijski komite pri Sv. Vidu 3.100 lir; člani 1. celice pristaniščnikov: Milocco 100, Sartoreto 100, Bieker 200. Buffolini 500, Bar- Za teden ---dni — Sobota, 7. Rihard (Prvi kraji Nedelja, 8. Janez; Ponedeljek, 9. Apolonija; Torek, 10. Viljem; ---- Sreda, 11. Marija (lurška);-------- Četrtek. 12. Evlalija; IBN Petek, 13. Katarina. --- ZGODOVINSKI DNEVI 7. 1809 se je rodil Majar-Z ski, narodni buditelj Slov cev na Koroškem in pisat umrl je leta 1892. 8. 1849 je umrl v Kranju tl večji slovenski pesnik Frai Prešeren. Na ta dan prati je slovenski narod svoj 11 turni praznik. 9. 1921 so fašistične škvadre padle, orooale in zažž uredništvi listov «DELO» «LAVORATORE». 10. 1837 ie umrl največji riL pesnik A. S. Puškin. Rojeifl I bil leta 1796. P il 1 11. 1809 se je rodil veliki bicK O b n h! n n n n »... t T T . j B Charles Darwin. Umrl ie ta 1882. 12. 19/17 je izbruhnila v P.u meščansko-demokratična volucija. iifliMilkii i tii -res. Dii ci trst II. Val, dol, 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvintet,! 5 pevski duet - 13.30 Kulturni Vo) zornik - 19. Pogovor z ženo - 2.'e 1 a Koncert violinista Alberta Dt s melja. , 3 NEDELJA: 8.45 Kmetijska daja - 11.30 Oddaja za najml^ši še - «Čudežna škatlica» - lice Od melodije do melodije - - Glasba po željah - 15. Naša rr s lina pred mikrofonom - 195 n.a filmskega sveta - 21.30 Izbrhost lirika - 21.40 Verdi: «Otello».«; in 2. dej. ”l 1 PONEDELJEK: 13. Vokman duet in harmonika - 13.30 Kutm turni obzornik - 19. Mamica Im; poveduje - 20. Koncert pianis Silve Krašovec - 21 KnjiževH^i. m umetnost - 22. Verdi: «Oteli 0 3. in 4. dej. 3k TOREK: 13. Glasba po željCd’ 19. Tehnika in gospodarstvoaUri 20. Slovenski motivi - 21 du i mo za vas - 22. Čajkovski: SpUst fonija st. 5. , 1 SREDA: 13.30 Kulturni ob/°Va nik - 18.15 Koncert bariton: Marjana Kosa - 19. Zdravnte~ vedež - 20.30 Sola in vzgoji 21.30 Vokalni kvartet - 22 K cert violinista Ljudevita bol »yja. ČETRTEK: 19. Slovenščina Slovence - 21. Radijski ode Hemequin: «Moje dete», vesi Igra v 3 dej. — nato Glasba revij. PETEK: 13. Glasba po želji 19. Kraji in ljudje - 20.30 Tf ški kulturni razgledi - 21 K cert pianista Gabrijela bevi ka - 21.20 Zgodovina pomorst! 22.45 Slovenski zbori. 3)8 :fl i b b S P O R lo NOGOMET Se I. kategorija: Opčina - Roko v Trebčah ob 15: Costalunglpon, Pristaniščiki v Boljuncu ob A, Sv. Marko - Picchettini v Tretila °b 10.30: Vesna - Frausin v Pžife brežini ob 10.30; Arzenal - S jn , Je n j v Boljuncu ob 14.30 TeK Rožandra - Primorje P K je F nesena. II. kategorija: Cebulec - Nat; „ žina v Trebčah ob 13.15; St| Za toka - Trebče v Boliuncu Mfca 10.30: Aurora - Opčine B v b0 1 juncu ob 12.30 Rojan B - Un j . v Nabrežini ob 12 30 Potuien Greta. kate woka Kulturna prireditev v Božiči01"1 velika množica domačinov okoličanov je v nedeljo naI mia dvorano ljudskega do