-----    201-----
Dopisi.
Iz Notranjskega 13, junija. A. — Tabori imajo res neprecenljivo korist za naš slovenski narod v tem, da se ndrodna zavest mej našim ukaželjnim ljudstvom očividno širi. Na taborih vidijo se rodoljubi iz daljnih krajev; tu ti je, dragi bralec, bratovskega pozdravljanja, zdravic itd., da je veselje, čeravno je tudi mnogo pozdravov in se čuje mnozih zdravic le — na videz. Prav taka je bila tudi na cerkniškem taboru. Tabori pa ponujajo mirnemu opazovalcu tudi jako ugodno priliko za spoznavanje značajev v tistih momentih, ko si človek sukno odpne in se vezanega ne čuti na stroge forme. Na cerkniškem taboru se je po končanih razpravah pri zdravicah posebno  dr. Tine Zamik — tako  so ga
imenovali — izkazoval, al, kakor mu jezik dobro teče, tako dobro se mu — zateče. Gospod dohtar Tine je mej drugim jasno rekel, da z duhovščino v političnih zborih on ni zadovoljen; potem je naše slovenske prvake dobro obiral, sebe pa hvalil, kar se je dalo, rekši, da njemu so ljubši „Dežmanovci" nego tako pr-vaštvo kot je sedanje slovensko, in da od danes (12. junija 1870.) naprej on ni več tisti, kije doslč bil, nego je popolen „liberalec". V naša srca je mladi g. dohtar dosti dvombe vtisnil s tem, da se je po takem skoro da Dežmanovemu in Kljunovemu „liberalizmu" v naročje vrgel. Kako neki se more dr. Zamik le tako spozabiti, da dandanes v svoje govore ne jemlje več duhovščine s tistim čutjem, kterega je njegovo srce kipelo leta 1867. leta, ko je v 11. listu „Novic" pod naslovom „naša duhovščina in volitve", pisal duhovščini na čast tako hvalo, da bi ga bil „Tagblatt", ko bi bil takrat že izhajal, v tri pekla zarotil kot najhujega klerikalca". „Liberalizem" je dandanes res dober kup kot lešniki; da bi nam le pogubivna veša ne bil!
Iz Ipave 14. rožnika. — Povedale so že „Novice", kako se nam ipavskim kmetom v uradnijah godi. Tudi jaz naslednje dogodbe zamolčati ne morem. Ravno tisti dan, o kterem so „Novice" govorile, da je mogel J. V. 5 gold. stroškov plačati, je bila cenitev tudi pri J. M. na Gočah. Njega ni bilo domd. Ko zvečer domii pride, mu povedo, kaj se je zgodilo. Kmet se prestraši, in drugi dan hiti v trg naravnost v davkarijo prašat, kaj da včerajšnja „šacenga" pomeni? Izvedel je, da zavoljo pomankljivosti štempeljnov je 80 soldov plačati dolžan, in zato toliko stroškov! Revež se pritoži, da se mu krivica godi, da ni tega vedel, ker njemu poslanih listov ni razumel, zato ker nemški ne zna. Dolg poplačati je bil sicer pripravljen, stroškov eksekucijnih se pa brani, ker se jih ni zakrivil. Grede iz pisarnice premišljuje, kaj mu je storiti. Medpotoma sreča svojega duhovnega pastirja, mu potoži svojo stisko in prosi sveta. Le-td mu svetuje, naj potrpi in plača. Kmet uboga, se vrne v pisarnico, in hoče vse poplačati, pa g. K. se zadere: „zdaj ni več cajta".... bilo je pa ravno okoli poldne. Ubogi kmet mora tedaj še drugi dan to pot storiti, da dolg odrajta, in si misli, da je poravnano. Al motil se je! Na binkoštni pondeljek, to je, 6. dan t. m. se spet sodniški hlapec v njegovi hiši oglasi in mu pomoli listek; slovensko natisnjena plat je bila prazna, na drugi, nemški, je bil napis, kterega spet ni mogel brati. Za Božjo voljo! kaj je spet kaka „šacenga"! Sodniški sluga se vendar poniža in reče: „8. junija morate priti v rihtno kancelijo. Tamkaj je izvedel, da ga je davkarski uradnik tožil zavolj razžaljenja časti, in — zakaj? Zato, ker je v davkarski pisarnici odločno rekel, da za nemška pisma ne mara. — In to je bilo ona pregreha, da je bil ubogi kmet pod krilom §. 19. od sodnika gosp. S— po nemško obsojen za dva dni v zapor ali pa na 10 gold. globe, — To je dogodba, ki sem jo slišal iz ust unega reveža. Kaj pa tako ravnanje pomeni? Druzega ne, kakor da postava mora biti ostra in odločna za to, da je slovenski jezik pri nas jezik uradni, in da vse ministrove besedovanje, da to spada v eksekutivno vladno oblast, kaže po taci h izgledih le to, da vlada noče slovenskega jezika v kancelijah. Čemu so nekteri listi tudi po slovensko natisnjeni? Ali znabiti samo zavolj večih stroškov? O §. 19.!!! Slovenci! glejte, koga bote za svoje zastopnike v deželni in državni zbor volili, ali prijatle, #ali sovražnike ljudstva! Tudi bi radi izvedeli, koliko dnino služiti ima pravico davkarsk uradnik, ko pride na Goče, pičlo uro hodd, kjer ima več opravil, pa od enega po 5 gold. stroškov tirja?                    Revež.
------    202    ------
Iz Vipave.
Tabor v Vipavi
je dovoljen.   Tik vipavskega  trga  bode  29. junija (na sv. Petra in Pavla dan) ob 4. uri popoldne.
To Vam, mili bratje Slovenci! naznanjamo ter Vas iz vseh slovenskih pokrajin vabimo, da pridete in nam toliko glasov prinesete, da se bo Nanos potresal, kedar bodemo glasovali za to, kar po pravici in postavno tir-jati smemo. Predmete tabora našega so Vam »Novice" že naznanile. Dobro došli tedaj danes teden v kranj-sko-slovenskem „raji"!
Odbor (z 98 podpisi.)
Iz Kamnika 18. junija. (Volitve dan se bliža); v naaem mestu je vse živo. Dr. Gauster, nemškutarski kandidat, spet kakor pri poprejšnjih volitvah, leta sem ter tje po hišah in berači za glasove, ima pa tudi še neke druge najemnike, da mu pomagajo, najbolj si pa prizadeva iz Schrey-ovega poboja znani M. Prhavec, ki gostilničarjem preti, da ne bode več k njim hodil pit, ako ne gred6 Gausterja volit. 14. dne t. m. so šli v Tržeč na misijon dr. Gauster, Kecel (čujte Kecel, župan kamniški!) in pa okrajni sodnik Elzner, al slišali smo, da niso kaj posebno srečni bili. Ko je bil dr. Gauster pred več leti, ko domačih rojakov ni bilo, za zdravnika ob koleri k nam prišel, mislili so ljudje, da je judovskega rodu; to menda ni, vendar nature je blizo take, da že v tretjič tišči v stvar, ki mu je že dvakrat tako očitno spodletela! V „Novicah" smo brali, da v Kamniku ne bode več okrajnega zdravnika; po takem bode kmalu nas zapustil, in JBog vedi, kamo pride; čemu se nam tedaj ponuja? Čudno se nam zdi, ker smo po Časnikih brali, da uradniki ne smejo za nobeno stranko agitirati, da se g. Elzner in Perhavec, sosebno pa zadnji, upata tako živo poganjati za-nj! Veseli nas pa to, da vse koledovanje nasprotnikov naših našim vrlim mestjanom kar nič k srcu ne gre. Nasproti pa radi poslušajo svete narodnih mož, njih resničnih prijatlov, toraj ni dvombe, da ne bi naša narodna reč zmogla. In tudi Vi, rodoljubi v Radoljci in Tržiču, kterim podajamo bratovsko roko, glasujte vsi z nami za narodnega kandidata, kterega nam „Slovenija", društvo za brambo ljudskih pravic, nasvetuje. Naj pri tako važnih volitvah nikdo ne gleda samo na osebo, ampak na stvar, za princip; toraj složno, enoglasno volimo! Kdor se pa zdaj, ko so volitve tako važne, izneveri svojemu narodu in ne glasuje z nami, jezik mu usahni! Kakor nekdaj Kajn, naj tudi on v mestu našem ne najde več miru!
Iz Škofje Loke 17. jun. — Nekteri ljudje imajo najraji s takimi rečmi največ opraviti, za ktere jih nihče naprosil ni. Naš apotekar Fabjani, ki se je iz Do-lenskega k nam preselil, ima zdaj z volitvijo deželnega poslanca našega več opraviti kakor s celo svojo apoteko! Iz Loke dirja vsak hip v Kranj, kjer nemškutarji duh-tajo» in duhtajo, koga bi za poslanca vrinili narodnemu krainjskemu in loškemu mestu. Ko so videli, da za sina glasovitega tržiškega Pogačnika nobeden ne mara, prijeli so se za bivšega vojaka, zdaj poštarja Skaria, in ko so videli, da tudi s tem ne gre, so gosp. viteza Hofern-a gotovo brez njegove volje privzeli za kandidata. Kakor mi spoštovanega moža poznamo, moral bi pač; razžaljen biti, ako ga nemčurska koterija okliče za isvojega kandidata! Gosp. L. Jugovic, neodvisen mož in posestnik velikega mlina in velike kupčije, ktera je gotovo gorenski strani na dobiček, se je v deželnem zboru tako obnašal, da je popolnoma naše zaupanje za* služil. In kdor ima zasluge, naj ima tudi čast. Njega bomo zdaj še raji volili kot prvikrat.
Iz Cerknice. (Naznanilo in prošnja,) Med tem, ko
so bili ljudje danes v Cerknici in v Begnah pri sveti maši, je pri silne j sapi nastal v Martin j aku požar. 20 gospodarjem je zgorelo 17 hiš, 21 hlevov, 12 sked-njev, 6 kozelcev in 1 kašča. Skoda je toliko veča, ker je v tej vasi v 10 letih sedaj vže tretjikrat gorelo in ker so ljudje le kake male reči oteti mogli. V Cerk-niškej okolici prebivajo siromaški ljudje, tedaj je vnajna pomoč silno potrebna. Podpisano županstvo prosi tedaj vljudno milodarov; naj se siromakov usmili kdor koli more!
Cerkniško županstvo 19. junija 1870.
Obreza, župan. Iz Cerknice 20. jun. Mr. — Velika nesreča je zopet zadelav naši županiji vasMartinjak. V četrt uri bila so vsa poslopja v plamenu; zavarovanih je osem. Revščina je strašna. Usmilite se siromakov! — Neki Kunšič, ki je že povsod bil, zdaj pa je pri nas. posebno rogovili za dr. Zamika pri nas, al blamiral se bode grozno. Mi popolnoma zaupamo našima skušenima poslancema in nočemo druzih!
Iz Ljubljane. (Postava zarad učnega jezika v Šolah na Kranjskem), ki jo je deželni zbor lanski z nekte-rimi premembami že trikrat sklenil in po kteri bi slovenski jezik moral dobiti pravice, ki mu gred6, kakor nemškemu in vsacemu drugemu v šolah, spet ni potrjena. Minister, ki to naznanja c. k. deželni vladi, da pove deželnemu odboru, še razlogov ne pove, zakaj da te postave ni priporočilo Njegovemu Veličanstvu v potrjenje; prav kot v trdi absolutistični državi ne reče voditelj ministerstva za bogočastje in nauk nič druzega kot: vaša postava pa nič! In tako se godi pod ministerstvom Potočkov i m, ktero se zove „minister-stvo sprave"! Saj tudi G iskra ni bil drugač, in od njega vsaj nismo nič pričakovali.
—   (Poskusna volitev deželnih poslancev) za mesto ljubljansko v nedeljo popoldne v dvorani čitalnični je vsa-cega pravega domačina navdala z velicim veseljem od ene strani zato, da se je na poklic volilnega odbora ,,Slovenije" udeležilo prav veliko število volilcev (141), med kterimi smo videli mnogo častitljivih starčkov čez 70 let starih, in od druge strani zato, da je poskusna volitev tako soglasno se izvršila, da sta g. Jan. Horak in gosp. Jož. Debevec dobila blizo vse glasove. Vodil je podpredsednik „Slovenije" dr. Costa to skupščino, ki je dvorano zapustila z živahnimiživioklici na meščana, ki so jo v poskusni volitvi izvolili narodni meščani. Obilno udeležtvo pri tej volitvi nam je porok, da vsi mestjani naši, ki se niso izneverili narodu našemu, bodo prihodnji torek prišli volit in da vsi enoglasno volijo imenovana moža. Boj bode hud, ako primarširajo vsi vojaki, cela garda dosluženih uradnikov, železničarjev itd. k volitvi, zato naj nihče naših ne izostane, ko bode šlo zato, da zmaga meščanstvo. — Kako pa ta volitev boli spet „Tagblattovce", kaže popis njihov naše skupščine. ,,Tagblatt", ki požira taborite na tisoče, požrl je spet menda kakih 100naših meščanov pri tej skupščini, svoje pa, kterih je komaj 100 bilo, je pomnožil na debelo! Dr. Coste govor imenuje ,.geharnischt", kako to? vsaj v meščanskem zboru niti ni „ vitezov" niti „harnišev" kakor v konsti-tucijskem v uradniškem zboru, kteremu sta se koman-dirala vitez Kaltenegger indr. Suppan za poslanca. Po takem vendar dr. Suppan ne bode kot župan predsedoval volilni komisiji kakor nekdaj kandidat gosp. Gutman, ki je svinčnek na nos pritiskal in sebe kazal ?
—   (Volilci ljubljanskega mesta!) V svojem razglasu do volilcev našega vojvodstva Kranjskega je volitveni odbor društva ^Slovenije" že razložil, kako važne, kako pomenljive  za   državo  in narode avstrijske so sedanje
------203------
volitve za deželni zbor. Dovolite, da jih ob kratkem tudi mi pojasnimo s posebnim ozirom na naše glavno mesto, njegove okoliščine in koristi.
„Jaz čem mir imeti s svojimi narodi", — tako se glase velikodušne besede Njegovega Veličanstva, našega premilostljivega cesarja. Al ne potrebujemo tudi mi mirti v središču naše dežele in našega naroda, v našem prijaznem mestu, kije zavolj svoje ugodne lege, svoje prekrasne okolice in zlasti zavolj razumnih in delavnih svojih prebivalcev za najlepši razvitek ustvarjeno? Gotovo, tudi v Ljubljani potrebu-jemu mirti in edinosti, ki je prvi pogoj nje blagostanja, nje dušnega in materijalnega napredka. Vsi meščani sploh to potrebo živo čutijo.
Dozdaj se je željam in zahtevam nase dežele in velike večine ljubljanskega mesta nasproti stavila ena stranka, ki v narodu nima svoje korenine, ampak jo je v prejšnjih časih slovenskemu narodu neprijazna vlada umetno ustvarila in z vsemi vladnimi in policijskimi pomočki podpirala kot orodje proti svoji lastni deželi, proti svojim lastnim rojakom. Pomislite ie na pritiskanje, ki je bilo pri volitvah; na silovitosti, ki so se godile, da bi se tej stranki po sili premoč naklonila ; pomislite na nevredne pomočke, s kterimi se ta stranka pri življenji ohranjuje: narodnim možem ona pritiče, da nasprotujejo svobodi, — možem, ki se že veliko let poganjajo za svobodo, za ravnopravnost svojega naroda! — pritiče se jim, da nočejo ustave in svobodnih državljanskih pravic, — možem, kterim je ustavno življenje, kterim so v resnici svobodne državljanske pravice potrebne, kakor ribi voda! Obrekljivo se raznaša, da narodni možje rivajo ljudstvo v neumnost in duhovno temo, — možje, ki so v najtesnejših okoliščinah , in vkljub vsemu nasprotovanju in preganjanju prejšnjih vlad neprenehoma in brez strahti delali in delajo dandanes za podučenje in omiko slovenskega naroda, za razvitek narodnih pravic, za napredek splošni! Po krivem se dolže, da hočejo nemščino iz šol popolnoma pregnati, — oni, ki je nikdar niso odrivali in je ne odrivajo tam, kjer je na svojem pravem mestu. S takimi in enakimi lažnjivimi marnji skušajo manj zvedene meščane premotiti in njih dobrovoijnost porabiti za svoje strankovske namene.
Da bi narod razcepili in njegovo moč razdjali, segajo s predrzno roko še cel6 v verske reči, spodkopavajo spoštovanje do duhovščine, čeravno bi morali vedeti, da rušijo s tem stebrovje, na kterem sloni družinsko življenje, in edino poroštvo državljanskega reda.
In kako so se spoštovale Vaše ustavne pravice? V tem, ko so se širokoustno ,»liberalce" in „ustavover-nike" imenovali, so Vašo volilno svobodo, najdražjo in najvažnejšo pravico ustavnega državljana, z nogami teptali, segali so s silovito roko v Vaše domače zadeve, v Vaše delo, Vas zaslužek, in Vas tako pritiskavali, da ste nehote morali ^voliti proti svoji volji in proti svojemu prepričanju. Se bolnim in po starosti onemoglim niso dali mirti; vozili, vlekli, nosili so jih k volitvi.
Te obžalovanja vredne okoliščine, ki nas vse tišče, ki so mestu in njegovim prebivalcem v veliko škodo, morajo enkrat minuti; tej zdražbi med meščani, ki ni druzega, ko umetno delo prejšnje krive vladne politike, mora konec biti.
In to, dragi volilci! imate Vi zdaj v svojih rokah.
Glejte! omenjena stranka ta pot nima tiste zdatne podpore od vlade, ko prejšnje krati. Ministerstva predsednik grof Potočki je odločno rekel, da volilne svobode nikomur neče kratiti. Recite tudi Vi zdaj tej stranki s svojim volilnim glasom, da hočete mir imeti, mir v mestu in deželi, da mora borba z lastnimi rojaki nehati. Pod domačo našo zastavo zberite se
vsi, Slovenci in Nemci, domači in tuji, — oni zastavi, ki je zastava cele dežele, ki nosi napis: „vsem enake pravice!" Naj se ne boje naši deželani neslovenskega rodti, da bi se jim, ko zmaga naša reč, hotela njih pravica v najmanjši reči kratiti. Naj bodo zagotovljeni, da Slovenec, kakor se je goreče in vestno potezal za svoje pravice, bode ravno tako spoštoval in branil tudi njihove, kakor je vselej spoštoval in spoznaval tiste poštene Nemce, ki so imeli srce za njegove pravice.
Moža, ktera Vam volitveni odbor društva „Slove-nije" za deželno poslanstvo priporoča, sta vaša some* šcana, ki vaše težave na tanko poznata, ker jih z vami vred čutita in trpita. Navdahnjena sta tistih misli, kakor nas narod sploh, to je, spoštovanja do vere, zvestobe do cesarja in resnične želje, da bi se naša država utrdila in okrepčala s tem, da se pravične zahteve narodov in dežel po obširni avtonomiji in narodni enakopravnosti dopolnijo. Brez dvombe, bi se po taki spravi in pomiritvi narodov tudi državni stroški zdatno zmanjšali, davki in nakladi bi se znižali in nastopil bi čas prave svobode.
To so gotovo tudi Vaše misli, Vaše želje. Sprejmite tedaj ta dva moža — gospoda Janeza Horaka in Jožefa Debevca za svojega poslanca tem bolj, ker se je zelo številni zbor, v kterem so se 19. dne t. m. zbrali ljubljanski volilci, za nju izrekel. Dajte jima svoje glasove vsi, tudi tisti, kterih osebni želji bi morebiti kteri drugi možje bili bolj po volji. Zdaj velja, naši pravični reči zmago pribojevati; zdaj velja, nesrečnim domačim razprtijam konec storiti. Za ta namen ne bode Vam nobena žrtva prevelika. Zdaj, ko se cela dežela in polovica Avstrije tako živo giblje, bela Ljubljana ne sme zaostajati! Le v edinosti pa je naša moč.
—  {Iz seje odborove društva »Slovenije"), ki je bila zarad volitev včeraj zvečer, poročamo sledeče: Predsednik dr. Bleiweis je bral došla pisma iz vseh volilnih okrajev, kteri 3 poslance volijo v Trebnem. Iz 12 pisem je bilo razvidno, da največ glasov v teh pismih namesto popred nasvetovanega dr. Toman-a je za župana Zužemberškega g. Ve h ovca. Ker pa na ta prejeta sporočila se volilni odbor ni drznil že odločno staviti kandidata, čeravno je mnogo veljavnih mož mu v to popolno zaupanje izreklo, je odbor po predlogu gosp. Koblerja iz Litije sklenil, da k volitvi v Trebno gresta dva odbornika kot pooblastenca in posredovalca društva „Slovenije", nadjaje se popolnoma, da se po prijaznem porazumljenji srečno izvrši volitev. — Na vprašanje častitega gosp. G: kaj početi tam, kjer so volitve volilnih mož se godile tako, da več ljudi, ki imajo pravico za to, še vedelo ni za volitev? je sklenil odbor razglasiti po „Novicah" to, naj možje, ki imajo volilno pravico, pa niso bili k volitvi volilnih mož poklicani, kar brž pri okrajni gosposki zahtevajo, da se taka polovičarska volitev zavrže in nova razpiše, in če se to ne zgodi, naj gredo na dan volitve k volilni komisiji in ondi protestujejo zoper tako volitev in zahtevajo, da se ta protest zapiše v volilni zapisnik. Tako naj store, kjer so se take napake godile, povsod.
—  (Javna zahvala.) Matici slovenski je v15. junija tega leta došlo sledeče veselo naznanilo: ,,Stejemo si v čast, da moremo slavnemu društvu naznaniti, da se je gosp. Ivan Žuža, veliki posestnik i bivši deželni poslanec v Grižah pri Žalcu, zavaroval pri vseslovanski „Slavijia tako, da od 1500 gold. zavarovanja na smrt po njegovi smrti 500 gold. pripade Matici slovenski. — Glavni zastop vzajemno zavarovalne Praske Banke „Sla-vija" v Ljubljani 11. rožnika 1870.  -  Čmy 1. r."
Slovenske Matice odbor si  šteje  v sveto  dolžnost,
------    204    ------
to redko in posebno djanje ne le naznaniti slav. občinstvu , ampak tudi gosp. Iv. Zuži srčno zahvalo izreči za njegov velikodušni dar«
Odbor Matice slovenske v Ljubljani 16. junija 1870.
Dr.  E. H. Costa, prvosednik. A. Lesar,   odbornik  in tajnik.
— {Poslano* —Konec.) Jaz grem naravnost k glavnemu zastopniku v Ljubljani, ki se nekako Hudo biu-nigg piše ter ga vprašam, čemu to in zakaj to? On mi odgovori, da čeravno ne ostanem pri njem več zavarovan za prihodnje leto, moram vendar premijo plačati. Ko mu pa povem, da sem se že pri „Slaviji" zavaroval, začne mi v svojej jezi kvasiti, da „Slavijau zavarovalnih istin nikdar ne bo izplačevala, ako se nesreča primeri. Jaz ga zavrnem, da je to grdo obrekovanje, opomnim ga na dopis iz Železnikov v „Novicah", ter mu povem, da se o „Slaviji" še kaj tacega ni culo, a on mi vzhičen odgovori: „ich lese solche schweine-reien garnicht!" Tedaj slovenščina, slovensko časopisje so tem ljudem svinjarije; vendar pa hočejo živeti od slovenskega denarja in z njim še celo humbug vganjati.
— Slovenci! spoznajte vendar te ljudi, ne zaupajte jim, ker so največi narodni sovražniki in so le tedaj Vaši prijatelji, kedar Vam zamorejo denar izpipati. rristo-pite vsi mož za možem, k našej narodnej banki „Sla-viji", ktera je slovanska in najbolj poštena iz vseh dosedanjih zavarovalnic. Le ona da vsako leto svojim posamesnim članom opravniška spričevala v rokč, ktera smo letos ravnokar dobili in iz kterih se vsak sam lehko prepriča, kako se z društvenim imenjem gospodari in lahko svoje pritožbe izreče, ako se mu ne zdi kaj prav, kar pri drugih ni mogoče. Ves slovanski narod v „Slaviji" združen, postavil bo gmotno jez tujim navalom, delal, da bo gospodaril s svojim imenjem. „Vsi za jednega, jeden za vse!"
Matija Ferlan, župnik v pokoji v Smartnu pri Savi.