Tfl^A1ICI/I I ICT-’"**62' 1-«M ® ™ ^r ■ %« VIV • s 1r'?7v‘Tk°^: ■a pol leta j lir, za w Rokopisov ne vračamo.— ;^u'irt°,^: Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo ^&>S2*?S: Izhaia vsak torek in ^etek Liubliana, torek 1. avgusta 1944 Preis - Cm 1 0*80 Oddelek za določanje in kontrolo cen Pri šefu pokrajinske uprave v Ljubljani se }e ustanovil oddelek za določanje in kontrolo cen (oddelek XI.). V pristojnost novega oddelka spadajo vsi posli, ki so se do sedaj obravnavali pri odseku za kontrolo cen v sestavu oddelka /.a trgovino, obrt in industrijo (Vlil.), izvzemši zadev, ki se tičejo prestopkov oskrbovalnih predpisov, kateri preidejo na odsek za oskrbo in notranji blagovni promet pri oddelku za Irgovino, obrt in industrijo. Oddelek za določanje cen je nastanjen v prostorih trgovske akademije Bleiweisova cesta, 111. nadstropje in je že pričel poslovati. Telefonske številke ‘2(5-21 do ‘26-27 (centrala Pokrajinske uprave) z notranjimi številkami: odsek u\ določanje cen 81 do 84, odsek za kontrolo cen 85 do 86. Uradne ure za stranke so vsak dan od 9. do 11. ure. Opozorilo Prevoda Vsi trgovci, peki, zadruge, gostilniški obrati in mlekarne morajo prijaviti vse racionirano blago vključno vžigalice in milo, katero se nahaja v zalogi na dan 31. julija opoldne. Te prijave naj navedeni obrati prineso na Prevod, Gosposka ul. 12-1 soba št. 11, najkasneje do dne 3. avgusla. Po lem roku prijav ne bomo več sprejemali. Trgovcem, 'zadrugam, pokom in gostilniškim obratom, kateri ne bi prinesli do naznačenega roka prijav, bomo ustavili nadaljno dobavo racioni-ranih živil. Oblast dolarja in zlata Poziv trgovcem in zadrugam Naročilnice za mesec avgust sprejemajo razdeljevalci racioni-ranih živil v Ljubljani do 3. avgusta t. 1. in to le od onih odjemalcev, ki so vpisani v seznam ali jih je v juliju pripisal »Prevod«. Naročilnice naj spnejo ali sešijejo po gospodinjstvih in na zunanjo stran napišejo ime in naslov družinskega poglavarja. Nato naj svežnje uredijo po abecednem redu, točno kakor so vpisani v seznamu odjemalcev, jih zvežejo in vložijo v papirnate vrečice, na katere napišejo naslov predložitelja in navedejo v številkah, koliko naročilnic je vloženih za posamezne vrste blaga. Vse to oddajte do 6. avgusta t. 1. »Prevodu«, Novi trg 4-II. Potrošniku, ki naročilnice ni pravočasno oddal, dobavitelj ne sme izdati radon i ran ega blaga, četud i je vpisan v seznam potrošnikov, ker ne bo mogel z naročilnicami opravičiti oddanih odrezkov. Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic za julij Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo sprejemal odrezke živilskih in tobačnih nakaznic za mesec julij od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju pa-'«*e Bata tako, da pridejo na vrsto '2. avgusta od 8. do 9. ure trgovci L začetnicami A—Be, od 9. do 10. U|'e trgovci z začetnicami BI F, °d 10. do 11. ure G—la, od 11« d° 12. ure le—Ka, od 15. do 16. ure Ke—Ko, od 16. do 17. ure ^r^-Le, od 17. do 18. ure trgovci z začetnicami IjO—Ma. — Dne • avgusta od 8. do 9. ure pridejo i lla vrsto trgovci z začetnicami ^e-Mii, od 9. do 10. ure N do Pa, 10. do 11. ure Pe—Po, od 11. d« 12. ure Pr-So, od 15. do 16. V GO. številki »Trgovskega lisLa« je IhIio prikazano ozadje ameri&kah valutnih načrtov, kaikor ga je opisal »N. VViener Tagblaitt«, zdaj pa sledijo zaonmive podrobnosti o ustamav-Ijisvnj« fonda za atabiltizacijo valut, ■ki jih je objavila »Donaaizeiilung^: Mednarodni sklad za stabilizacijo valut je ustanovljen. Prvotno so nameravali vložiti vanj 8 mili-jard dolarjev, od tega eno četrtino v zlatu, drugo četrtino v devizah, polovico pa v državnih papirjih. Vsaka včlanjena država plača v sklad svoj delež, ki se določi po njeni zlati rezervi, plačilni bilanci in narodnem dohodku. Včlanjena država, ki ne zmore 25odstotne vloge svojega deleža v zlatu, mora zlato kupiti ali se zanj zadolžiti, brezpogojno pa mora vsaka država 10% svojega deleža ali prispevka vplačati v zlatu. Deleži ali prispevki v mednarodni stabilizacijski sklad so bili določeni takole; USA ‘2750, Vel. Britanija 1300, Sovjetska unija 1200, Kitajska 500, Francija 450, Indija 400, Kanada 300, Nizozemska pa 275 milijonov dolarjev. Z nižjimi deležii sledijo potem Belgija, Avstralija, Brazilija, Juž-noafriška unija itd. Na ta način pride v sklad 8800 milijonov dolarjev, torej za 800 milijonov več, kakor je bilo nameravano. Vodstvo peti h eksekutivnih uradov uprave sklada je bilo prepuščeno državam, kt imajo največje deleže. To so USA, Velika Britanija, Sovjetska unija, Kitajska in Francija, sedem mest v di-rektoriju je prepuščenih ameriškim republikam, zasedba petih mest pa bo odločena z volitvami. Združene države Severne Amerike so poskrbele, da bo ostala polovica svetovne zlate rezerve v njenih t resorjih, dočim bo 40% rezerve ostalo državam, ki imajo največje deleže pri skladu, 10% pa vsem ostalim. Delež USA je skoraj enak, |H) učinku pa večji ko deleža Sovjetske unije in Vel. Britanije. Ce prištejemo še deleže držav Južne Amerike, potem pride na Ameriko 3.23 milijarde dolarjev, na britanski imperij samo 2.3 na Sovjetsko unijo pa 1.2 milijarde. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da so nekateri britanski domini-ji, kakor Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, -že precej časa bolj zavzeti za Washington kakor pa za London in da se od njih ne da pričakovati, da bi pri upra- vi sklada zastopali britanske interese. Tildi to je značilno, da je bilo Južni Ameriki, ki vloži v sklad samo 0.48 milijarde, zagotovljenih dvoje mest v direktori-ju, dočim si Čile in Francija s skupnim deležem v isti višini delila eno samo mesto. Ko so bili objavljeni sklepi konference, se je s priznanjem in pohvalo nagkišalo sodelovanje držav Južne Amerike, najbolj pa je biLa pri tem i>ovzdign}ena Kuba, ure St—To, od 10. do 17. ure Tr—V, od 17. do 18. ure trgovci z začetnicami Z iti Z. Dne 4. avgusta od 8. do 9. ure pridejo na vrsto, trafikanti z začetnicami A—H, ‘od 9. do 10. ure I—L, od 10. do 11. ure M-P, od 11. do 12. ure R-Z. Dne 4. avgusta od 15. do 16. ure pridejo na vrsto peki z začetnicami A—J, od 10. do 17. ure K—Pl, od 17. do 18. ure pa peki z začetnicami Po—Z. čeprav je po svojem deležu med zadnjimi tvorci in člani sklada. Tako je Washington že pri ustanovitvi mednarodnega stabilizacijskega sklada najel poslušne: in pokorne pomočnike za izvedbo svojih načrtov in kot ameriški vazal je tudi Kitajska med udeleženci sklada prišla na četrto mesto, kamor po svojem v dolgoletnih vojnah oslabljenem gospodarstvu pač ne spada. Pri ustanovitvi sklada so precejšen del sveta sploh prezrli. Na konferencah tudi nevtralne države niso bile nikdar imenovane in upoštevane. Tako je jasno, da ne gre za povojno vzajemno gospodarsko sodelovanje narodov in držav, temveč samo za to, da bi prišel ves svet pod oblast Amerike in Anglije ter da bi imele največji delež pri- tej oblasti Združene države Severne Amerike. Odklonitev anglosaških predlogov Državni gospodarski minister Funk je v velikem govoru o bodočem evropskem sodelovanju kritično analiziral anglo-ameriške valutne načrte. Več ko eno leto se že vodi diskusija o teh načrtih. Komisije dn izvedenci so se že sestali zaradi teh načrtov. S spremljevalnimi "in prilagoditvenimi predlogi so se skušala premostiti nasprotja. Baš sedaj se zopet razpravlja v Bretton Woodsu, kopališču Združenih držav, a še vedno se ne vidi jasna črta dokončne ureditve svetovne veljave. Državni gospodarski minister je razkril ozadja te diskusije. Pri teh posvetovanjih sploh ne gre za to, da bi se pripravil nov gospodarski red, temveč gre le za predčasno uveljavljenje političnega načela, da namreč gre primat denarju. Denarna ustava kot mednarodna ustanova je avtorjem teh valutnih načrtov mnogo bolj važna kakor pa za delovnega človeka samo po sebi umljiva zahteva po zagotovljeni iin trajni zaposlitvi. Ker naj bi vrhu tega od plutokratov zaželena denarna ustava temeljila na podlagi zlatih vplačil partnerjev, je takšen načrt že naprej obremenjen z znakom nepravične razdelitve bogastva. Tu se izkorišča vojna, da bi se oblast denarja zajamčila še preden bi bile glasne zahteve ik> socialni skupnosti. V Evropi ne gre za mednarodno veljavo plutokratič-nega aparata, temveč za gospodarski red, ki bi ustrezal narodom evropske celine. V Bretton Woodsu se prepirajo interesenti in volilni agitatorji za dvomljivi saldo njih vojne, dočim brani državni minister Funk avtonomno pravico evropskih narodov, da morejo izoblikovati .svoja gospodarstva po lastnih življenjskih zakonih. (Po »Reichu«.) Tudi Japonska proti zlati veljavi 0 anglosaških valutnih načrtih razpravlja v daljšem članku japonski list »Nippon Times« in pravi med drugim: Za gospodarska vprašanja Velike Vzhodne Azije so trgovinska vprašanja najvažnejša. V zunanji trgovini pa že davno nima več smisla presojati vse le na podlagi poslovno-egoi-stičnih preudarkov. Nasprotno je treba gledati na to, da se izkoristijo dopolnitvene možnosti dežel Vzhodne Azije. Na dlani je, da morajo podpirati novo trgovinsko politiko tudi primerni valutni ukrepi. Zato je že bivši japonski finančni minister Kaya na zadnjem zasedanju državnega zbora odločno odklonil anglo-ameriške načrte za obnovitev zlate veljave. Če pa se Japonska izreka za dirigirano gospodarstvo, je odločilna temeljna misel, da se morajo povsod v Vzhodni Aziji valutne enote prilagoditi japonskemu jenu. Valutni ideal v Vzhodni Aziji je popoln® valutna enotnost, ki mora obsegati tudi južne dežele. V sedanjih razmerah pa more biti cilj veliko-azijske finančne cone samo la, da se zagotove Japonski po-trebne surovine in proizvajalna pomožna sredstva. V ta namen pa sta potrebni: konsolidacija vseh dežel veliko-azijske cone in racionalizacija jena in vseh valut tega prostora. Odločilen korak v ta na-' me® je bil storjen leta 1942. z novo izdajo zakona o Japonski narodni banki. Proizvaja naj se ne po želji »interoacionalistov«, temveč naj se speoiatizaaija nadaljuje. (Misel o svetovni trgovini nuj ostane živa, vendar pa bo v zunanji trgovini iiinogostranska proizvodnja veliko-azijske gospodarske in finančne cone v ospredju. Zdravilne rastline v mžnovzhodnih deželah V vseli deželah evropskega jugovzhoda uspevajo razne zdravilne rastline, ki so zelo potrebne evropski industriji zdravil in kemičnih preparatov. Za uvoz zdravilnih rastlin iz južnovzhod-ni dežel se najbolj zanima Nemčija, ki nudi tudi izdatno pomoč pri kultiviranju ter zbiranju takih rastlin. Po zaslugi te pomoči je v zadnjih letih v nekaterih južno-v/hodnih deželah .postalo zdravilno rastlinstvo važna gospodarska l>anoga. »Donauzeitung« navaja o tem naslednje podatke: Pri proizvodnji zdravilnih rastlin na jugovzhodu sta na prvem mestu Madžarska in Bolgarija. V obeh deželah podpirajo in organizirajo zbiranje zdravilnih rastlin tudi oblasti. Tako ima v Bolgariji več tisoč ljudi zaslužek od zbira- nja zdravilnih rastlin, na Madžarskem pa je urejenih okrog 1000 zbirališč, pri katerih odda na leto po določenih cenah okrog 60.000 ljudi, po večini žensk in otrok, velike količine nabranih divjč rastočih zdravilnih rastlin. V obeh deželah pa zdravilne rastline tudi uspešno kultivirajo v vrtovih. V Bolgariji kultivirajo nad 230 vrst zdravilnih iastlin. Seme dobijo kmetje brezplačno. Na Madžarskem obsegajo nasadi |K>prove mete že nad 500 kat. oralov. Izvoz zdravilnih rastlin narašča od leta do leta. Madžarska je leta 1939. izvozila 36.750 stotov zdravilnih rastlin, 1., 1942. že nad 100.000 stotov, v prvi polovici lanskega leta pa 132.000 stotov. V Bolgariji pa je bil izvoz leta 1930. samo 3 stote, leta 1939. že 7200 stotov, leta 1942. pa blizu 70.000 stotov. Iz Madžarske izvažajo predvsem poprovo meto, belo gorčico, šipek in slez, iz Bolgarije pa kamilice, razne vrste melise in pelin. Tudi ilrvatska ima v zadnjem času uspehe z zdravilnimi rastlinami. Na prvem mestu je rožmarin. Če je letina dobra, lahko izvozijo do 10 vagonov posušenega libtja, destilirajo pa 15 do 18 ton rožmarinovega olja. Strokovnjaki sodijo, da bi se dala proizvodnja lega olja zvišati na letnih 50 ton, kajti pri kultiviranju rožmarina lahko s Hrvatsko tekmuje samo Španija. Važno izvozno blago bodo tudi listi od lavorike, iz katere pa se pridobiva tudi olje. Samo v Boki Kotorski so zbrali nekdaj m izvoz 15 do ‘20 vagonov lavor-jevih listov. Italija pa je izvažala letno tudi po 90 do 100 vagonov v vrednosti 6 do 7 milijonov lir. Nekdaj so iz Dalmacije v Trst in na Madžarsko izvažali tudi velike količine brinjevih jagod. Po cenitvi strokovnjakov bi se dalo na Hrvatskem na leto nabrati nad 100 vagonov briujevih jagod, nabrali pa so jih v prejšnjih letih komaj po eno desetino od tega. Italijanski izvoz brinjevih jagod je v nekdanjih letih dosegel tudi ‘200 vagonov, vreden pa1 je bil okrog 6 milijonov lir. Na vsak način bodo zdravilne in aromatične rastline dobrodošlo dopolnilo hrvatskega gospodarstva, To velja predvsem za Dalmacijo, kjer so nove gospodarske panoge in možnosti zaslužka najbolj potrebne. Nemška prehrana zagotovljena »Tudi v prihodnjem letu ne bo prehrana nemškega ljudstva doživela nobene krize«, lako je ugotovil državni minister Backe ob obisku goruje-šlezijskega okrožja. Nato je podal Backe pregled o stopnjevanju proizvodnje v zasedenih ozemljih in nato naglasil, da je Nemčija ob koncu petega vojnega leta glede prehrane v Evropi na prednjem mestu, kar zelo živo govori o pravilnosti vladnih ukrepov ter o dobri ureditvi trga. Zato so bili doseženi veliki uspehi v proizvajalni bitki. Zaradi vojaških dogodkov na vzhodu je sicer nekaj škode v agrarno-poli-tičnem oziru, vendar pa ta škoda ni tako velika, kakor se včasih misli. Ta škoda se more popraviti z večjo proizvodnjo v drugih krajih, kar so dokazali tudi gor-njeršlezijski kmetovalci. Kmetovalci so v sedanji vojni na odločilnem mestu ter se zavedajo svojega častnega mesta. Delavstvo slovaške industrije Zveza slovaških industrijskih podjetij je navedla v svojem poročilu, da se je po izkazu zavoda za socialno zavarovanje lani število delavcev iv .industriji zvišalo za 6.3%, število uslužbencev pa za 10%. Na mezdah so lani izplačali nad 3 milijarde kun in je od tega prišlo na industrijska podjetja nad 2 milijardi. Poročilo naglaša, da so 1. 1942. in 1943. izvedene socialne reforme življenjski standard slovaškega delavca tako dvignile, da je danes slovaški industrijski delavec med najboljše plačanimi delavci v vsej Evropi. Za družinske doklade je bilo lani (izplačanih 117 milijonov kron. Stran 4. »TRGOVSKI LIST«, 1. avgusta 1944. Štev. 62. SPOROČAMO SVOJIM CUNJ. ODJEMALCEM, DA SO NAŠE NOVE TELEFONSKE ŠTEV. TOVARNA TRGOVINA FUŽINE SV. PETRA C. 17 20 >54 28-06 j) ŽIMA" JAGER MILAN TOVARNA ŽIME in Metk SE VEDNO NUDIMO KVALITETNO ČISTO ŽIMO RAZNOVRSTNE ŠČETKE Obrtniški vestnik Rokodelstvo na Madžarskem V gospodarstvu Madžarske, ki je med vsemi južnovzboduimi evropskimi deželami najbolj industrializirana, igra rokodelstvo in obrtništvo še vedno zelo važno vlogo. Iz državnih statističnih podatkov je razvidno, da so bili iz dežele izvoženi rokodelski izdelki leta 1938. vredni 0.9 milijona pengo, leta 1942. že 14.6 milijona, v prvi polovici lanskega leta pa- nad 7 milijonov. Ko je delež rokodelstva pri izvozu tako velik, si lahko mislimo, kako velik je šele v notranji trgovini. Po zadnjem štetju je na Madžarskem okrog 260.000 samostojnih rokodelskih mojstrov, okrog 289 tisoč pomočnikov in 93000 vajencev. Tako živi od rokodelstva okrog 650.000 ljudi, če pa upoštevamo tudi rodbinske člane, ki pomagajo v obrtniških delavnicah, potem lahko rečemo, da živita od rokodelstva dva milijona ljudi ali približno 13 odstotkov vsega madžarskega prebivalstva. Med vojno, ko imajo industrijski obrati vedno več deta za oborožitev, prehaja na rokodelstvo vedno večji delež proizvodnje za civilno potrošnjo in preskrbo. Tako n. pr. je 40.000 čevljarjev izdelalo dve tretjini, to je okrog pol milijona parov čevljev, ki jih dobi civilno prebivalstvo na nakaznice. Rokodelstvo na Madžarskem ima v zadnjem času samo eno slabo stran. Število vajencev se znižuje, ker je industrija pritegnila preveč naraščaja. Rokodelske organizacije sicer skrbijo za pridobivanje naraščaja in vlada jih podpira, ko ustanavljajo vajenske domove ter prirejajo razne učne tečaje. Direkcija državne trgovske akademije sprejema prijave za vpis v I. razred od 2. do 15. avgusta 1944 med 9. in 12. uro. Dijaki (-inje), ki želijo vstopiti v I. razred, se morajo javiti v spremstvu staršev oziroma njih namestnikov, predložiti prošnjo na vzorcu, ki ga dobijo pri ravnateljstvu, in oddati izpričevala o prejšnjem šolanju na srednji oziroma meščanski šoli ter krstni list. Podrobnosti so razglašene na uradni deski. Pridelki v Turčiji Letošnji pridelek fig čemijo na 25 tisoč ton, olivnega olja pa bodo po sedanji cenitvi pridobili približno 40 tisoč -ton. Ves pridelek tobaka cenijo na 42 milijonov kg 'in bo prišlo od tega približno 25 do 28 milijonov kg na lizniiirskd okoliš, okrog 16 milijonov kg pa ma obalo Črnega morja. Zdrava ev agrarna 0 kmetijski politiki v nekaterih evropskih državah poroča zadnja številka lista »Nazionalsoziialtsti-sche Landpost«. Z dednim zakonom za kmetije in z naredbo iz leta 1942., po kateri je- potrebno, za nakup kmetij posebno dovoljenje, se je preprečilo, da bi vojna konjunktura bila v škodo ljudski prehrani. S' tem je zajamčeno, da se v Nemčiji v vojni nič ne bo spremenilo v zdravi razdelitvi zemlje. Podobno prepoved o neveljavnosti pravnih pogodb o prodaji zemlje je izdala tudi Madžarska. Nadalje je vlada podaljšala zakupne pogodbe do konca drugega gospodarskega leta po vojni. Izjema velja le, če zakupnik ne odda dogovorjenih pridelkov ali ne plača zakupnine. Na Finskem so prepovedali, da bi se premajhna posestva še naprej delila. Posebno v narodno ogroženi Kareliji je veliko posestev, ki nimajo niti enega hektarja površine. Z nadaljno delitvijo bi postala ta posestva popolnoma neracionalna. Finska je nadalje usta- novila podeželske odbore, ki naj oskrbe frontne vojake s potrebno zemljo. Na Bolgarskem, kjer .so se pritlikava posestva tudi močno razširila, se glede predvsem na to, da se dobro izkoristijo delovne sile, ki niso na lastni zemlji dovolj zaposlene. Vse le delovne moči se registrirajo in pošljejo na delo na posestva, kjer primanjkuje delovnih moči. Oblasti so poskrbele, da bodo ti delavci primerno plačani. V Romuniji so pripravili vse potrebno, da se bodo kmetijska posestva na severu, ki so jih zapustili njih lastniki, obdelala s pomočjo države. Turšku vlada je oprostila vseh davkov jiosestva, ki bi se pridobila z osuševanjem močvirij. Tudi na. druge načine se skuša doseči povečanje plodne zemlje. Pri tem naj bi zlasti pomagali dijaki. Tako imajo vsi dijaki nalog, da v počitnicah ugotove, v katerem obsegu bi se mogla povečati v njih krajih površina obdelane zemlje. Hrvatski Na konferenci, ki jo je nedavno sklicalo hrvatsko ministrstvo za gozdove, so napravili pregled gozdov na Hrvatskem. Vsi gozdovi obsegajo 4,077.702 ha, kar je približno 40 odstotkov od vse deželne: površine. Med vsemi deželami Srednje Evrope ima Hrvatska največ gozdov. Od izračunane gozdne površine je treba odšteti okrog 394.000 ha ali 9,7 odstotka, kar pride na goljave, rečne in potočne struge in kolovoze. Po posesti so hrvatski gozdovi razdeljeni takole: državna posest 2,594.308 ha ali 63.6%, zasebna posest 969.895 ha ali 23.8%, posest javnopravnih združenj in ustanov pa 513.499 ha ali 12.6%. Med državnimi gozdovi so všteti tudi občinski gozdovi, ki obsegajo skupaj 460.924 ha. Konec 1. 1941. je namreč hrvatska država prevzela v svojo upravo gozdove onih občin, ki same niso imele dovolj sredstev za vodstvo svoje gozdne |>osesti. Država pa ima tudi brez teh gozdov v svoji i>osesti več ko polovico gozdov v vsej deželi. Od gozdov v posesti javnopravnih združenj pride na zadruge 48.751 ha, na cerkve 619 ha, vse ostalo pa spada pod še neizvedeno agrarno reformo. Po rasti dreves pride na visoke gozdove 66.3 odstotka, na srednje 1.8 odstotka, na nizke 16.9 odstotka, na grmovje pa 15 odstotkov. V hrvatskih gozdovih prevladujejo listovci, na iglavce pride saino 22.2 odstotka. Velik odstotek grmovja, ena sedmina vsega gozdovja, kaže, da gozdarstvo v deželi ni tako razvito, da bi bilo kos svojim nalogam. je jiovečail tudi brezgotovinski promet. Pomanjkanje denarja v hrvatskem gospodarstvu vpliva na cene. Denarja primanjkuje predvsem zato, ker postopajo denarni zavoda- pri podeljevanju .kreditov zelo rigorozno. Hiše se n. pr. ne smatrajo več kot varno jam, stvo. Španska • narodna banka bo za lani zvišala 'letno dividendo od 58.48 ma 64.09 pezet za delnico. Britanski zakladni minister računa, da je Anglija dosedaj izgubila 50 odstotkov koncem 1. 1938. v inozemstvu posedujočih kapitalnih naložb. Komentarji k temu računu nagJašajo, da je izgubila Anglija ravno svoje najboljše in najbolj likvidne naložbe, da je torej Anglija nominalno sicer res izgubila le 50% svojih starih nalložb, v resnici pa mnogo več. Gistiliičirski vestnik Odrezki živilskih nakaznic v. gostinskih obratih nabrane živilske odrezke bo MPU prevzemal samo 3. in 4. avgusta od 8. do 12. ure v nekdanji Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, I. naclstr. Nakazila za oddane odrezke bodo i»a ti obrati dobili tudi tam tako, da 7. avgusta pridejo na vrsto obrati z začetnicami A—C, 8. avgusta z začetnicami Č in D, 9. avgusta E in F, 10. avgusta G in H, 11. avgusta I in J, 12. avgusta L, 14. avgusta M—O, 16. avgusta P in R, 17. avgusta S in Š, 18. avgusta T—V, 19. avgusta pa obrali z začetnicama Z in Ž. Denarništvo in zavarovalstvo Stanje slovaških hranilnic Na letošnji glavni skupščini Zveze slovaških hranilnic je njen predsednik dr. Moderle opozoril na najvažnejše naloge slovaških hranilnic, ki so zelo velike. Do- Obela ee tudi dobra letina lešnikov. Pridelek cenijo na 61.000 ton. V splošnem menijo, da 'bodo pridelki ne samo večji, temveč tudii boljši ko 1. 1943. • Svetlobna telesa. Vam naiudodneje nudi tvrdka •laktriine stroje in aparate. : alaktroinstaladjski material, ■ 11 1 ’ ............... tekniina p rak m a te Slavo Kolar Lastnik: MILAN KOLAR LJUBLJANA, Dunajska cesta 25 a- Telef. 24-66 ■MauaMaaaaMaiaaaaaaaaaan I TAPETN I KI a a a Nadomestek za morsko travo (Afrik) a dobite pri tvrdki j ANT. KRISPER, C0L0NIALE Dunajska cesta BI I čim je razmerje med kapitalom in denarnim trgom v Nemčiji ko 1:4, v Protektoratu 2:2,. je v Slovaški 3:1. V poslovnem poročilu se je poudarjalo, da se je stavbeno delovanje finansiralo z lastnimi krediti in je zato popustilo zanimanje za hipotekarne kredite. Vsota posojil se je v primeri s prejšnjim letom znižala za 11,8 na 203.6 milijona Ks. Zvišali pa so se krediti z državnim jamstvom za 1.5 na 41.3 milijona Ks. Občinska posojila: so se zvišala za 1.4 na 62.6, drugi krediti pa za 10.1 im 96.4,' da so znašali vsi krediti 404 milijonov Ks. Stanje vlog je bilo naslednje: hranilne vloge so narasle za 74.4 na 602,1, vloge na tekoče račune za 67,8 na 269 in vloge denarnih zavodov na 74.4, da so znašale vse vloge 946 milijonov Ks. Likvidnost hranilnic je bila mnogo večja od predpisane mere ter je dosegla ob koncu leta 1943. 26.7% vseh vlog. • Nemški gospodarski minister Funk je govoril o možnosti, da bi ee nemški klirinški dolgovi spremenili v mednarodno posojilo. S tem bi bila odpravljena vsalba nevarnost, da 'bi zastala blagovna tizmenjarva med Nemčijo in evropskimi državami. Pri Okrožni hranilnici v Kranju so lanii narasle hranilne viLoge za 2.5 milijona mairlk ali za 83%. Skupno z vlogami na tekoči račun, so narasle vse vloge na 12.4 milijona mark. Zelo ee Ledine in pustinje v Romuniji Pri nedavni (ponovni reorganizaciji romunskega ministrstva za kmetijstvo so ustanovili direkcijo za obdeitovanje zapuščenih zemljišč. Ta ustanova kmetijskega ministrstvu je že napravila načrt iza svoje delo, predvsem pa ugotovila, da obsegajo ledine iti pustinje, iti jih boilo skušali obdelati, okrog 10 miiliLjonov hektarjev. Od tega' je 1.02 milijona ha poplavljenih zemljišč ob Donavi, 913.000 ha takih zemljišč ob drugih rekah, 1.2 milijona ha močvirju, 3.3 milijona ha suhe ]>eščeiie zemlje, 1 milijon ha doslej premalo izkoriščanih zemljišč ter 2.5 milijona ha goličav. Direkcija je v svojem poročilu orisala ta neizkoriščena zemljišču v glavnih Obrisih, gledajo ,pu poročila njenih-strokovnjakov, ki bodo tudi predlagali najnujnejša ju najpotrebnejša dela. Gospodarske vesti Nemški uvoz »e je po vrednosti dvignit od 6.65 milijarde mark v 1. 1938. na 8.86 mrd. v J. 1943., torej približno za eno tretjino, Nemiški izvoz :pa »e je dvigni] v istem času od 5.62 na 8.59 milijarde mark, torej za več ko 50%. Uvoz in 'izvoz sta skoraj enako visoka, kar dokazuje, da ni nemški klirinški dolg v niikaki' neposredni zvezi z blagovno izmenjavo, temveč je posledica drugih činitelijev. V prvi vrsti treba omeniti dolgoročne nemške plačilne kredite odjemalcem nemškega blaga in nakazila inozemskih delavcev v Nemčiji v njiih domovino. Hrvatski finančni minister je dovolil razne carinske olajšave za blago nemškega izvora. Tako je dovoljen carine prost uvoz nemškega črnega in rjavega premoga. Hrvatski komisar za cene in mezde ini. Lorkovič je izjavil; Smo nejio-sredno pred splošno akcijo proti zločinski črni borzi. To borbo smo že dolgo pripravi jati, a smo jo morali zaradi važnejši h stvari vedn0 znova odlagati. Sedaj pa bomo borbo proti crnu borzi izvedli z vso energijo in brez usmiljenja. SlovaSk*,"0 • delov,1H služl>0 je uvedla Slovaška, m sioer tako za ročne ko ®y.ne del«vce.' Kdor Ibi se tej službi 'odtegnil', pnide pred vojaško so- Z začetkom žetve se je v Romuniji žitno gosiKKtarstvo na novo uredilo. rodaja m nakup pšenice, rži, koruze, lete, fižola in grahu sta v domačem prometu prosti, dofnm se morajo oddati ječmen, ovee, oljtoate rastline in tekstilne rastline trgovcem, kj so do-'Očeni od državnega ipodtajništva za oskrbo. Monopolni režim na Bolgarskem je bal za nekatere .pridelke zelo zrahljan, m? Janj ’„,Sezam, bueške, mak itd'. Ta pridelki se bodo smeli seda j prosto prodajati. Turška vlada namerava postaviti dve rafineriji, zemeljskega olja z letno Kapaciteto 100.000 ton. St-avbeau «[iro--ski bi znašali i>niibližiio 17 mild ionov turških funtov. Nadalje namerava turska vuada mono|>ol’izi.rati nakup in prodajo zemeljskega olja in njegovih [»stranskih proizvodov. V celi vrsti nizozemskih mest je ima potrošnja pliina omejena, da se prištedi premog. Plinarne IhhJo oddajale plin sam omed 5. lin 9. 11 in 14. 'ter 17. in 20.30 uro Na Portugalskem ee je javna razsvetljava »mejila za 50%, razsvetljava dana 111 ,Trg«vski list« ata Verlag — Za kMzorcaj »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plesa - Za'tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mibalek. Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar - AUe — vsi v Ljubljani. — Fir ki« Di uckerej »Mevkur« k. G. —