-.i .a\ -iu.     .,m ;. Kovač skopuh                           r     -'.¦¦& i m
Bogat kovag je stanoval v necem mestu poleg morja. Bil je zel6 skop in hudoben. Zbranih je imel premnogo novcev, s katerimi je napolnil star panj ter ga pred vsemi ljudmi postavil k ognjišču, da bi nikdo ne sumnel, kaj je v njem skrito. Nekedaj, ko so terdno spali, morje vzraste in zalije hižo tako zel6, da je panj vsplaval. Kadar se je morje uleknilo, odneslo je tudi panj, ki je plaval mnogo milj daleč, dokler je prišel k neeemu mestu, kder je živel mož, ki je Ibil ze!6 gostoljubiv in darežljiv ubožcem ia tujcem. Ta človek, zjutraj za rana vstavši, vidi plavajoči panj ter ga potegne k sebi na stiho, misleč, da je sama klada, katero je kdo vergel ali ostavil. Pripetilo se je potem, da je k njemu prišlo mnogo tujcev, in bil je zunaj velik mraz. Gostoljubivi domačin vzame sekiro, da bi panj razklal, in ko udari trikrat ali štirikrat, začuti zvenčanje. Panj razcepi ter novce najde in veselo spravi, da bi je povernil, ako se jim gospodar ogllsi. A kovač je hodil vse od mesta do mesta, novcev iskaje, ter je prišel tudi v to mesto k človeku, kateri je bil njegov pauj ogrenil. K.0 je začel govoriti o izgubljenem panji, domačin tak6j razumeje, da so novci njegovi, ter pomisli v sebi: ,,ogledati hočem, ali^je volja božja, da mu novce veruem, ali ne?" Ukaže speči tri hlebe kraha, in pervega napolniti perstf, druzega mertvaškib. kostij a tretjega novcev, najdenih v panji. To stvorivši vell kovaču: npojesti liočeva tri hlebe kmha od najboljše moke, in katerega izmej njih si izbereš, dovolj ti ga bode." Kovač, vzdignivši hleb za hlebom, čuti, da je najtežji tist, v katerem je bila perst. Izbere si tega in reče gospodarju: rta bodi moj, in ako M še potreboval, vzamem tudi tega," roko položivši na hleb z mertvaskimi kostmi. Domačin, to videč, misli sam v sebi: ,,zdaj vem; božja volja nij, da bi ta zlosrečnik imel novce." Tak6j skliče uboge in nedčžne, slepe iu hrome Ijudi ter pred kovžčem razlomi Meb, govoreč: ,,evo tvojih novcev, katere sem ti bil podal v roko; a ti si rajši izbral perst in mertvaške kosti, in tako je tudi prav, ker nij Bog hotel, da\ bi ti novci bili tvoji." Domačin Mtro vse novce pred njim razdelf mej ubožce, a kovač otide, zel6 osramočea.                                                        . ',,-•