Spoštovani clanice in clani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti! Krepko smo že zakorakali v leto 2011 in Inštitut IRDO vam prinaša prve IRDO e-novice v tem letu. V tokratni številki smo se posvetili letošnji, že šesti mednarodni konferenci »Družbena odgovornost in izzivi casa 2011: Mladi v presecišcu svetovnih sprememb«, ki jo v sodelovanju s številnimi partnerji organizira Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, IRDO. Konferenca bo 10. in 11. marca 2011 v Mariboru v prostorih Narodnega doma in Kible ter Štajerske gospodarske zbornice. Tretji dan (12. marca) pa v istih prostorih pripravljamo srecanje slovenskih znanstvenikov iz sveta in zamejstva. Preberite zanimiv pogovor z dr. Andrejem Fištravcem, program-skim vodjo IRDO konference 2011, ki je tudi napisal esej na temo Družbena odgovornost kot poseben teoretski koncept, ki je relativno nov znanstven in uporabno-družbeni konstrukt. V e-novicah lahko preberete kljucne ugotovitve raziskave Mladina 2010, ki jo je pripravila raziskoval-na skupina Oddelka za sociologijo pod vodstvom doc. dr. Mirana Lavrica iz Filozofske fakultete Uni-verze v Mariboru. Pestra razprava se je razvila na temo Mednarodnih standardov ISO 26000. Pripra-vili smo obširen nabor novic in razpisov. Mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica SLOBIOM pa je pripravila besedilo o bližajoci se mednarodni konferenci Bioenergija za centralno Evropo. Prijetno branje vam želimo in vas lepo pozdravljamo! Vaš Inštitut IRDO V TEJ ŠTEVILKI Aktualno 2 Pogovor z dr. Andre-jem Fištravcem 4 Študija Mladina 2010 7 Clani IRDO—letno srecanje 16 Novice 17 Vabimo vas 24 Razpisi 27 IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI 30. JANUAR 2011 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV NE SPREGLEJTE . Letno srecanje clanov Inštituta IRDO 4. februarja 2011 . Mednarodna kon-ferenca na temo »Varna prožnost in aktivno staranje—kako se spoprijeti z izzivi« . Socialna ekonomija kot možnost za novo ekonomsko alternativo . Auret van Heerden o globalnem trgu dela . 6. mednarodna konferenca IRDO 1 IRDO E-NOVICE Mladina je posebna družbena skupina, ki je povezana z oblikovanjem moderne družbe. Lahko recemo, da je mladina nekakšna metafora moderne družbe. Bolje razumemo dogaja-nje v sodobni družbi, ce razumemo sodobne fenomene med mladimi in obratno: sodobne izkušnje so kljuc za razumevanje razvoja mladine. Življenje madih je multidimenzionalno. Kakšne so povezave med mladimi, krizo sodobne družbe, družbeno odgovornostjo? Vabi-mo vas k razvijanju družbene odgovornosti in k vecji skrbi za dobrobit mladih, ki so razvojno gledano kljucna celica prihodnosti sodobne družbe. Pomagajte nam oblikovati sklepe priho-dnosti, udeležite se 6. mednarodne konference »DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2011: MLADI V PRESECIŠCU SVETOVNIH SPREMEMB«, ki bo v Mariboru, 10. in 11. marca 2011. Predlagamo, da na konferenco povabite tudi vaše sodelavce, poslovne in druge partnerje. Veselimo se srecanja z vami! 6. mednarodna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2011 MLADI V PRESECIŠCU SVETOVNIH SPREMEMB Cetrtek in petek, 10 in 11. marec 2011 Lokacija: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, in Narodni dom Maribor, Ulica kneza Koclja 9, Maribor, Slovenija Aktualno! STRAN 2 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Konferenco organizira Inštitut z razvoj družbene odgovornosti IRDO v sodelovanju s številnimi organi-zacijami in podporo Urada RS za mladino. Odgovorila bo na številna aktualna vprašanja, saj bo na njej sodelo-valo vec kot 70 avtorjev z vec kot 60 prispevki iz Slovenije in iz tujine. Na plenarnih predavanjih in v diskusij-skih skupinah boste lahko sodelovali s priznanimi svetovalci, strokovnjaki in izkušenimi praktiki, doktorji zna-nosti in raziskovalci, iz dvanajstih držav. Pregledali bomo razlicne vidike družbene odgovornosti glede odnosa do mladih. Mladinske organizacije bodo predstavile svoje primere dobre prakse in delovanje, spoznali pa bomo tudi raziskave in dobre prakse tujih držav. Tretji dan bo kot nadaljevanje konference v prostorih Kulturno izobraževalnega društva Kibla in Naro-dnega doma Maribor potekalo posebno znanstveno, strokovno, kulturno in družabno srecanje “Mladi v Slo-veniji in po svetu – družbena odgovornost in podjetništvo”. To srecanje organiziramo s podporo Urada Vla-de RS za Slovence po svetu in v zamejstvu ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Predstavili bomo znanje in izkušnje Slovencev po svetu in v zamejstvu. Dogodek bo potekal 12. marca 2011 v Mariboru, osnutek pro-grama in vsebine so na spletni strani inštituta IRDO. Organizatorji smo prepricani, da ste s svojimi raziskovalnimi, interpretativnimi, strokovnimi ali praktic-nimi dosežki dobro vpleteni v polje raziskovanja in delovanja sodobnih mladin, tako v Sloveniji kot širše, zato vas vljudno vabimo, da se te konference udeležite tudi vi. Spregovorite o vaših idejah, dilemah, pogledih s predavatelji in udeleženci konference. Oglejte si program na www.irdo.si in se prijavite cim prej, saj je število udeležencev omejeno. Prijave zbiramo do 9. marca 2011, do 20. feb-ruarja 2011 pa je na voljo 20% nižja kotizacija. Clani inštituta IRDO in partnerjev imajo še dodaten popust, mladinske organizacije, brezposelni, upokojenci in študentje pa se lahko konference udeležite brezplacno (s predhodno prijavo). V imenu inštituta IRDO in so-organizatorjev vljudno vabljeni! 6. mednarodna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2011 MLADI V PRESECIŠCU SVETOVNIH SPREMEMB Cetrtek in petek, 10 in 11. marec 2011 Lokacija: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, in Narodni dom Maribor, Ulica kneza Koclja 9, Maribor, Slovenija Dr. Andrej Fištravec, predsednik Programskega odbo-ra konference in vodja ZRC- IRDO, l.r. Anita Hrast, predsednica Organizacijskega odbora konference in direktorica Inštituta IRDO, l.r. DDr. Matjaž Mulej, zasl. prof. Predsednik Strokovnega sveta Inštituta IRDO in RS ZRC IRDO ter podpredsednik Programskega odbora konference, l.r. Aktualno! STRAN 3 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV V okviru konference bodo predstavljene naslednje sekcije: A. Raziskovanje sodobnih mladin - Mladina 2010 Predstavitev najzanimivejših rezultatov ter refleksija najnovejše raziskave slovenskih mladin. B. Vzgoja za celovitost obnašanja Teorija in uporaba teorije sistemov pri pedagoškem in drugem delovanju z mladimi. Predstavitev etike, celovito-sti, sistemskih vidikov, zdravja, drutbe in izobratevanja. C. Mladinsko delo v praksi Predstavitev mladinskih organizacij in drugih nevladnih organizacij, ki pripravljajo in izvajajo mladinske progra-me in programe za mlade, ter soocanje z ukrepi javnih politik na podrocju mladinskega dela in mladinskih poli-tik. D. Rizicni življenjski stili Specializirana sekcija za proucevanje specificnih oblik tivljenja otrok in mladih pri nas in v svetu. Predstavitev in soocenje motnosti in dometov razlicnih stilov socializacije v sodobnih drutbah. E. ESS mladinske mreže Srecanje slovenskih mladinskih ESS mret (2009-2012) s predstavitvami osnovnih spoznanj in obravnavo izbra-nih vprašanj, ki izhajajo iz njihovega dela. F. Zaposlovanje mladih in mladinsko podjetništvo Predstavitev primerov dobre prakse s podrocja zaposlovanja mladih. In še mnogo vec! Metode dela: ”Odprti prostor” V obeh dneh konference bodo dopoldne potekala plenarna predavanja, po kosilu pa vzporedne diskusijske skupine oz. delavnice - po pravilih metode odprtega prostora. Nacela organiziranja srecanj po metodi 'odprti prostor' so: 1. Pogovori so bolj zanimivi kot predavanja. 2. Pogovorna predavanja so dvosmerna, torej omogocajo razpravo in s tem boljše rezultate dela. 3. Ob uvodni predstavitvi po koncu dopoldanskega plenarnega dela predavanj ima vsak avtor minuto casa, da pove, o cem bo govoril v diskusijski skupini. Nato oznaci svoj termin, temo in prostor na konferencnem mestu z urnikom predavanj. 4. V popoldanskem casu delo poteka v diskusijskih skupinah, kjer avtor pripravi kratek uvod, sicer pa delo poteka v obliki odzivov na vprašanja in komentarjev. 5. Skupine se oblikujejo sproti, vsak udeleženec lahko sodeluje v vec skupinah. 6. Predviden cas za diskusije je enak dolžini plenarnih predavanj. Na konferenci bomo uporabili klasicno obliko predavanj s ppt prezentacijami (20 min predstavitve, 10 min razprave), predvsem za vabljene predavatelje. Avtorji prispevkov, ki ne bodo imeli predstavitve v obliki predavanj, bodo svoj prispevek predstavili v krajši obliki - npr. s plakatom z glavnimi sporocili povzetka in z razpravo/predstavitvijo po metodi 'odprti prostor'. 6. mednarodna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2011 MLADI V PRESECIŠCU SVETOVNIH SPREMEMB Cetrtek in petek, 10 in 11. marec 2011 Lokacija: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, in Narodni dom Maribor, Ulica kneza Koclja 9, Maribor, Slovenija STRAN 4 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV O prihajajoci konferenci smo se pogovarjali s programskim vodjo IRDO konference 2011, dr. Andrejem Fištravcem. Populacija mladih je skupina, ki jo preucujejo ter raziskujejo številni znanstveniki, saj se v tej skupini nenehno pojavljajo fenomeni, ki jih je potrebno razis-kati tudi za razumevanje celotne drutbe. Je tudi to razlog, da je letošnja konferenca namenjena prav populaciji mladih? Kateri so še drugi razlogi za to tematiko? Da, mladi so zanimiv predmet raziskovanja razlicnih znanosti. Tudi zato, ker je populacija mladih izredno heterogena družbena skupina. Tako zelo, da že nekaj casa ni mogoce govoriti o eni sami mladini, saj med mladimi obstajajo številne socialne in kulturne razli-ke. Tako da je danes mladina na eni strani pluralen družbeni subjekt, na drugi strani pa se zaradi svojega posebnega odnosa do modernih družb izvija zgolj generacijskemu razumevanju (kar se na ravni vsakodnevnega življenja kaže kot spoznanje, da je nekdo lahko mlad, ce je uspel ohraniti »mlado« svoje srce ne glede na število let, ki jih ima). Osnovni razlog, da letos pripravljamo IRDO konferenco na temo mladih je preprost. IRDO je namrec poslovodeci partner ESS projekta MDNFI (2009-2012), v katerem skupaj s konzorcijski-mi partnerji pripravljamo programe izobraževanja za formalne in neformalne oblike mladinske-ga dela. Tako nam ni bilo treba veliko misliti, da smo v žarišcnico letošnjega IRDO posveta dali mlade in vprašanja, ki se vežejo nanje. Kakšen je namen konference oziroma kaj telite doseci z obravnavanjem te tematike, tako med avtorji prispevkov kot med obcinstvom? Osnovna namena konference sta osvetliti novejše poglede na raziskovanje in delovanje sodobnih mladin ter omogociti srecanje znanstvenih in strokovnih delavcev s tega podrocja – tako s prispe-vki kot v medsebojni komunikaciji; istocasno pa premisliti, v kolikšni meri lahko mladi sodeluje-jo pri oblikovanju družbeno odgovorne družbene prihodnosti sodobnih družb. Zakaj je pomembno preucevanje mladine? Kaj ima lahko širša drutba od tega? Mladine so izrazit pojav modernih družb. To je družb, ki so nastale po industrijski revoluciji. In ne samo, da mladine nastajajo v tem casu, v svojem najglobljem pomenu izrašcajo iz same srcike modernih družb. Namrec: moderne družbe so prve cloveške družbe, ki morajo za svoj obstoj nene-hno proizvajati nove pomene in nove nacine produkcije ter reprodukcije resnicnosti. Zaradi tega ni bila vec mogoca uspešna socializacija posameznika znotraj družine in tradicije ter odraslost je bilo mogoce doseci samo preko odhoda iz družine in preko odmika od dotedanje socialne in kulturne tradicije. Laicni so obcutki, da je mladina v sedanjem casu bolj odtujena od drutine in solidarnos-ti. Ali takšni obcutki drtijo? Da in ne. Kot sem povedal, je za obstoj mla-dine nujen odmik od družine. In ta odmik je v modernih družbah institucionaliziran preko razlicnih družbenih podsistemov kot so na primer pedagoške inštitucije. Za uspe-šno odrašcanje je prav tako nujna razrešitev Ojdipovega kompleksa, ki se lahko zgodi samo preko distanciranja od staršev. Tako da je, kot pravite, odtujevanje od staršev nujno in potrebno. V resnicnosti pa so prav nasprotno vedno bolj mocni nasprotni trendi, namrec trendi, da mladi ostajajo v družini. In že vsaj zadnji dve desetletji izvorne družine (in v njih mame) znova pridobivajo na velja-vi. Teža družine je z zornega kota mladih celo na ravni teže, ki jo mladi pripisujejo svojim vrstniškim skupinam, ki so jih mladi (mimogrede) »izumili« v svoji kratki socialni in kul-turni zgodovini. Vracanje mladih v družino je posledica brezkompromisnega izkorišcanja kakršnihkoli dru-žbenih, kulturnih in naravnih potencialov, ki so celotno družbo in naravo pripeljale do skrajnih meja vzdržljivosti in za posameznika tako velike psiho-socialne negotovosti, da vedno manj zmore v drži nenehnega »odkrivanja Amerike« - to je nenehnega napredovanju v neznano. Zato se na razlicne nacine obraca v preteklost ter naslanja na tradicionalne oblike življenja. Pomanjkanje solidarnosti in obcutka za druge ni nekaj, kar bi bilo danes znacilno samo za mlade. To je splošen družbeni problem t.i. »razvitih« družb oz. njihovega nacina življenja. Veliko bo tudi strokovnjakov iz tujine. Lahko za Irdo e-novice razkrijete kakšno zanimi-vost, posebnost o mladih v Sloveniji in mladih v tujini? Na splošno so slovenske mladine relativno normalne. To je v veliki meri podobne na primer nemškim mladinam. To zatekanje v zasebnost družin je že ena takšna znacilnost. Ali na primer »prestreljenost« z virtualnimi svetovi. Ali nezanimanje za politiko v ožjem smislu, na drugi strani pa mnogo višja pripravljenost za razlicne oblike socialnega dela oziroma prostovoljnega socialnega angažiranja. Vsi udeleženci konference bodo prejeli monografsko publikacijo Mladina 2010, v kateri bodo med drugim številne javnomnenjske primerjave tudi z nemškimi mladimi, saj je raziskovalna skupina kolegov z Oddelka za sociologijo FF, ki so izvajali to slovensko raziskavo, vzpostavila pristne delovne stike s kolegi, ki so izvajali nemško nacionalno raziskavo (Jugend, Shell 2010) in so jim nemški kolegi posre-dovali bazo podatkov, ki take primerjave omogocajo. Udeleženci seveda prejmejo tudi zbornik letošnje konference z vsemi prispevki avtorjev, ki jih je že cez 70. S kakšnimi tetavami se mladi dandanes soocajo in kakšni so vaši predlogi za njihovo rešitev? Težave mladih so v glavnem takšne kot so splošne družbene težave, ob tem, da dana-šnje mlade pesti še poseben problem. In to je, da danes sploh ni vec jasno, kdaj in kako lahko nekdo odraste. Kdo bi jim moral in kako pomagati na poti v boljšo prihodnost? Danes ne gre vec za »njih«. Gre za vse nas. Za vsakega posebej in za vse skupaj. Tukaj in že zdaj. Pripravila: Sabina Kojc Se nadaljuje... Foto: osebni arhiv Pogovor STRAN 5 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Avtor fotografije: Arvind Balaraman http://www.freedigitalphotos.net Se nadaljuje... STRAN 6 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Avtor fotografije: Graur Razvan Jonut http://www.freedigitalphotos.net/ 6. mednarodna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2011 MLADI V PRESECIŠCU SVETOVNIH SPREMEMB Cetrtek in petek, 10 in 11. marec 2011 Lokacija: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, in Narodni dom Maribor, Ulica kneza Koclja 9, Maribor, Slovenija Avtor ilustracije: Matej Kovacic Vec: www.mladinski-delavec.si STRAN 7 Število mladih v Sloveniji upada zelo hitro. V zadnjih desetih letih se je zmanjšalo za 11 odstotkov, v naslednjem desetletju pa lahko pricakujemo kar 20 odstotni upad. Število starejših (65+) prebival-cev na enega mladega se bo do leta 2050 v Sloveniji predvidoma skoraj potrojilo. Takšne demograf-ske spremembe pomenijo, da je z vidika dolgorocne stabilnosti in razvoja slovenske drutbe, pomen polne drutbene vkljucenosti in aktivacije potencialov vsakega mladega posameznika vecji, kot kadarkoli prej. Povecala sta se individualizem in tekmovalnost Znano je, da so v pozno-modernih drutbah prehodi mladih izrazito individualizirani in nepredvidlji-vi. Odrašcanje, ki je bilo v preteklosti pretetno standardizirano in predvidljivo, je v sodobnih raz-merah postalo individualni projekt, za katerega je odgovoren vsak sam. To se v naših podatkih med drugim kate na ravni vrednot, kjer se je edini vecji premik zgodil v smeri višanja ravni individualiz-ma in pomena tekmovalnosti. Tudi sicer naši kvantitativni in kvalitativni podatki katejo, da se sodo-bni mladi v Sloveniji osebne odgovornosti za svoje 'izbirne biografije' dobro zavedajo in se temu tudi zelo dobro prilagajajo. Vendar pa to ne pomeni, da vloga drtave in širše drutbe glede vzpostavljanja pogojev za uspešno izvedbo prehodov mladih v smeri odraslosti, ni bistvena. Nekateri trendi v tej zvezi katejo na zani-mive posebnosti Slovenije, med katerimi mnoge niso posebej naklonjene uspešnemu prehajanju mladih v svet dela, samostojnega tivljenja in ustvarjanja lastne drutine. Najvecji delež študirajoce populacije Delet mladih, ki so vkljuceni v izobratevalni sistem, je v Sloveniji skozi zadnje desetletje narašcal bistveno hitreje v primerjavi s povprecjem drtav EU27. Na ravni srednjih šol ugotavljamo, da je splošno pocutje mladih v šoli zelo dobro, Slovenija pa ima tudi najnitji delet osipnikov v okviru drtav EU27. Polega takšne, prijazne srednje šole, se zdi do mladih izrazito prijazen tudi sistem viso-kega šolstva. Tako lahko med drugim sodimo tudi na osnovi ugotovitve, da je bil v letu 2008 delet študirajoce populacije med 20. in 24. letom v Sloveniji dalec najvišji v okviru EU27. Takšna rast števila študentov pri tem sovpada z upadanjem deleta BDP namenjenega terciarnemu izo-bratevanju, kar poraja dvom o vsebinski kakovosti tega izobratevanja. Ce je inkluzivnost in prijaznost izobratevalnega sistema mladim lahko všec, pa po drugi strani ti isti mladi izratajo precejšnje nezadovoljstvo s slabo povezanostjo izobratevalnega sistema in potre-bami trga dela. Slovenski mladostniki imajo najboljše odnose s starši Poleg obsetnega in do mladih prijaznega sistema izobratevanja, se mladi po naših podat-kih v povprecju zelo dobro pocutijo tudi v svojih izvornih drutinah. Po nekaterih raziska-vah so slovenski mladostniki v okviru EU27 med tistimi, ki imajo najboljše odnose s star-ši. Izrazit upad zaposlitev za nedolocen cas Na drugi strani je stanje na trgu dela za slovensko mladino v evropski primerjavi izrazito nepredvidljivo. Slovenija zaseda prvo mesto v EU27 po deletu zacasno zaposlenih mladih (15-24). Delet mladih z redno zaposlitvijo za nedolocen cas je v zadnjem desetletju izrazi-to upadel. V 29. letu starosti je leta 2000 takšno zaposlitev imelo priblitno 60 %, leta 2010 pa le še 48 % mladih. V istem obdobju se je tudi obcutno povecal delet mladih, ki sebe dotivljajo kot brezposelni. V tej zvezi je še posebej zaskrbljujoce hitro povecevanje števi-la brezposelnih diplomantov. Ce je leta 2000 dosetena terciarna stopnja izobrazbe za vec kot dvakrat zmanjšala verjetnost, da se mladostnik znajde v polotaju brezposelnosti, je ta prednost do leta 2010 skoraj v celoti skopnela. Polotaj mladih v Sloveniji tako v veliki meri doloca kombinacija mocnih drutinskih podpor in dolge vkljucenosti v (sorazmerno socialno naravnan in prijazen) izobratevalni sistem na eni, in izrazito negotove razmere na trgu dela na drugi strani. V takšnih razmerah ni presenetljivo, da so slovenski mladi med tistimi, ki se v okviru EU27 najkas-neje odseljujejo od svojih staršev. Po naših podatkih k temu, poleg neugodnih pogojev na trgu dela in dolgega obdobja izobratevanja, pripomorejo predvsem sorazmerno ugodni pogoji bivanja pri starših (ki v veliki vecini tivijo v hišah) in nizka pripravljenost mladih (in njihovih staršev) na prevzemanje tveganja revšcine v zgodnjem obdobju ustvarjanja lastnega gospodinjstva. V tej zvezi velja poudariti pomen osamosvajanja mladih za rodnost v Sloveniji. V 29. letu starosti ima vsaj enega otroka 50 odstotkov mladih, ki tivijo v samostojnem gospodinjstvu, med tem ko je takih med mladimi, ki tivijo pri starših le dobrih 15 odstotkov. Kljucne ugotovitve študije Mladina 2010 Narocnik raziskave Mladina 2010 je bil Urad RS za mladino. Izvajanje raziskave pa je preko javne-ga razpisa pridobila raziskovalna skupina Oddelka za sociologijo pod vodstvom doc. dr. Mirana Lavrica iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Terenska faza kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja je bila opravljena med julijem in septembrom 2010. Do 6. IRDO mednarodne konfe-rence 2011 "Mladi v presecišcu svetovnih sprememb" bo izšla tudi (vsaj) slovenska razlicica poroci-la v knjižni obliki in jo bodo dobili vsi udeleženci te konference. Prav tako bo ena izmed sekcij posvecena predstavitvi in obravnavi izsledkov raziskave. Se nadaljuje... IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Raziskava Mladina 2010 STRAN 8 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV »Slovenija zaseda prvo mesto v EU27 po deležu zacasno zaposlenih mladih.« »Družbeni okviri danes mladim v Sloveniji otežujejo, predvsem pa casovno odmikajo doseganje kljucnih mejnikov odraslosti, kot so redna zaposlitev, odselitev od staršev in ustvarjanje lastne družine.« Se nadaljuje... STRAN 9 Glede na opisano stanje ne bi smelo biti presenetljivo, da se je mnenje mladih o politicnih elitah v zadnjem desetletju obcutno poslabšalo in je v letu 2010 izrazito negativno. Mladi izratajo zelo niz-ko stopnjo obcutka lastnega politicnega vpliva in se v primerjavi s povprecjem EU27 bistveno manj zanimajo za politiko in politicno participirajo. Po drugi strani se med mladimi krepita protestni potencial in udejstvovanje v individualiziranih oblikah politicne participacije, predvsem tistih, ki so povezane z informacijsko tehnologijo. V širšem smislu bi torej tetko govorili o splošni nezainteresi-ranosti mladih za drutbene zadeve. Vsekakor pa se kate zelo nizka stopnja zaupanja v aktualne politicne strukture. Angažiranost-prostovoljstvo, družina, ekologija Proti tezi o drutbeni apaticnosti mladih govori tudi ugotovitev, da je slovenska mladina vedno bolj aktivna na podrocju prostovoljstva, in da je na tem podrocju bistveno bolj aktivna v primerjavi z mladino iz Nemcije. V zadnjih petnajstih letih se je mocno povecala tudi pripravljenost študentov za sodelovanje v prostovoljnih akcijah, ki bi izboljšale polotaj mladih. Tudi kvalitativni podatki raziskave katejo na visoko angatiranost mladih, na primer v drutini, na podrocju ekologije, v virtualnem svetu in na drugih interesnih podrocjih mladih. V okviru prostega casa mladih je v zadnjem desetletju izrazito naraslo ukvarjanje z racunalnikom. Kar 82 odstotkov mladih v Sloveniji (skoraj) vsak dan uporablja splet, kar je obcutno nad povprec-jem mladih iz drtav EU15 in EU27. V primerjavi z letom 2000, mladi v letu 2010 bistveno vec casa namenjajo tudi ukvarjanju s športom in kulturno-umetniškemu ustvarjanju. Kljub casovnim zamikom, negotovostim in tetavam pri realiziranju prehodov v odraslost, ostajajo mladi v Sloveniji glede svoje osebne prihodnosti priblitno enako (visoko) optimisticni, kot so bili pred petnajstimi leti. Tudi glede prihodnosti naše drutbe se pesimizem mladih ni povecal. Povecala pa se je prisotnost obcutkov nelagodja v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in negotovostjo glede zaposlovanja. Prav to so problemi, ki se danes v zvezi s polotajem mladih v Sloveniji tudi z vidika drugih analiz katejo kot kljucni. (Posredoval: dr. Andrej Fištravec) Nekaj kljucnih ugotovitev: . število mladih v Sloveniji upada zelo hitro; . inkluzivnost mladih v izobraževalni sistem v Sloveniji je zadnje desetletje narašcala bistveno hitreje v primerjavi s povprecjem EU27; v letu 2008 je bil delež študirajoce populacije med 20. in 24. letom v Sloveniji dalec najvišji v okviru EU27; . slovenski mladostniki so v okviru EU27 med tistimi, ki imajo najboljše odnose s star-ši; . Slovenija zaseda prvo mesto v EU27 po deležu zacasno zaposlenih mladih; . slovenski mladi so med tistimi, ki se v okviru EU27, najkasneje odseljujejo od svojih staršev. IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 10 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Razmišljanje o ISO 26000 V IRDO e-novicah iz decembra 2010 je Anita Hrast na osnovi informacij na spletnih straneh http://www.iso.org/iso/dicovering_iso-26000.PDF in http://www.iso.org/iso/home.html pripravi-la clanek Smernice za drutbeno odgovornost ISO 26000: 2010. Zveza z dialekticno teorijo sistemov seveda ni izrecna, posredna pa je in to mocna. V sliki, ki prikazuje 7 osrednjih tematik drutbene odgovornosti v obliki kroga, sta namrec vezna clena celotnega kroga dva osrednja pojma: . celovit pristop . soodvisnost. To pomeni dosti vecje zahteve do podjetij, cetudi je samo smernica in ni obvezno niti predmet za certifikate kot drugi standardi ISO, namrec: . ne samo skrb za poštenost brez zlorabe v odnosu vplivnih ljudi in organizacij do sodelavcev, poslovnih partnerjev/trga, širše drutbe in naravnega okolja (kot pogoja, da bi cloveštvo preti-velo), AMPAK (zadostno in potrebno) celovitost in upoštevanje soodvisnosti pri tem. Slika pri tem jasno pove, da je osrednja tematika: . Upravljanje in vodenje organizacije, šest nadaljnjih vsebin pa so: 1. Pravice ljudi, 2. Prakse glede delovnih razmerij, 3. Naravno okolje, 4. Poštene prakse poslovanja, 5. Vprašanja odjemalcev, 6. Vkljucevanje v drutbeno skupnost in njen razvoj. Z drugimi besedami: enostranskost in etika neodvisnosti in odvisnosti namesto soodvisnosti, kar sta (pod imenom svobodnega trga, KI GA NISO ZNALI ZAGOTOVITI) osrednja prijema neo-liberalne ekonomske teorije in prakse, ki so ustvarili ogromno navideznega bogastva sodo-bnega razvitejšega sveta in ogromno zadoltenost prakticno vseh drtav na svetu – STA ZDAJ URADNO PREGANJANI, CETUDI TAL ŠE NE URADNO PREPOVEDANI NAVADI. ddr. Matjat Mulej, zasl. prof. STRAN 11 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Mnenje: ISO29000 je luc na zacetku in ne na koncu predora Na vseh svetih dan lanskega leta je mednarodna organizacija za standardizacijo objavila standard ISO26000, ki naj bi opredeljeval drutbeno odgovornost. Vendar za sedaj zgolj kot nekakšno neobvezno priporocilo. V smislu stremljenja po dolgorocnih, za sedaj šele potencialnih, pravzaprav vprašljivih vsestranskih koristi, ki naj bi jih upoštevanje tega standarda nekoc prinašalo bodisi gospodarskim bodisi drugim dejavnikom drutbenega tivljenja, vkljucno s politiko. Za sedaj namrec velja, da je drutbeno neodgovorno obnašanje veliko donosnejše in ucinkovi-tejše. Vsaj na kratki rok. Vsekakor je to te nekak zacetek, znani prvi korak, s katerim se pricne tisoc korakov dolgo potovanje. Je pa te v tej fazi ena izmed opredelitev, ki je moteca. Ki pravzaprav v samem izhodišcu ogrota celoten projekt. Ki povzroca, da je te ta prvi korak bolj kot ne korak šepavca. Gre za v omenjenem standardu navedeno mnenje, da je ena od pomembnih lastnosti vseh drutbenih subjektov upoštevanje vsakovrstne zakonodaje. S tem ne bi bilo naceloma nic narobe, ce bi ta isti standard navajal tudi navodila, smernice, kakšna pa naj bo »drutbeno odgovorna zakonodaja«. Tal se je namrec treba soociti z dejstvom, da je prakticno vsa, posebej pa še zakonodaja samooklicanega civilizi-ranega Zahoda (ki se mu je s predpubertetniškim navdušenjem pred nedavnim prikljucila tudi naša mlada drtava) vse prej kot »drutbeno odgovorna«. Brez pretiravanja lahko celo trdimo, da je zasnovana tako, da bolj kot ne spo-dbuja prav neodgovorno obnašanje vseh drutbenih subjektov. Pri tem naša mlada drtava, ob vseh njenih prizadevanjih po »biti bolj papeški od Papeta« (EU poslanec Jelko Kacin v zvezi s slovensko namero po ukinjanju zakonske obveze izstavljanja garancij za prodano tehnicno blago), v nekem smislu celo zaseda vodilno mesto. Ce te ne z zakonodajo samo, ceprav vsekakor tudi z njo, pa zlasti z njeno nedodelanostjo, površnostjo in neizvedljivostjo. Kako drugace, kot drutbeno neodgovorno, oznaciti dogajanja, ki so povsod bodisi usklajena z obstojecimi zakoni (tujina) bodisi le-ti teh dogajanj sploh ne opredeljujejo (pri nas), s katerimi se te desetletja in z v zadnjem casu s poudarjenim ucinkom drutbena, davkoplacevalska sredstva prelivajo v zasebne tepe? In, ceprav se to mnoticno dogaja po vsem »civiliziranem« svetu, je v Sloveniji ta dejavnost še nekoliko bolj uspešna. V tujini vsaj obcasno, bolj za vzorec, pride do primera razlastitve nesposobnega lastnika pomembnega gospodarskega subjekta. In se tako pridobljeno premotenje uporabi za rešitev podjetja pred ali v stecaju. V Sloveniji vsaj za zdaj še ni bilo zaznati primera, ko bi kdorkoli, ki je bil odgovoren za propad necesa, kar mu je bilo zaupano v upravljanje, moral iz »svojega« poplacati vsaj del narejene škode. Nasprotno. Ne le, da obdrti vse nagrabljeno premotenje, še nagrado za svojo malomarnost, tako neposredno kot posredno – v obliki podobno odgovorne naloge, dobi. Seveda je res, kot je bilo te omenjeno, da je to pravilo veljavno povsod po svetu in, da so drugacni izidi zgolj vzorcni. In prav tako je še kako res, da so, recimo vodilni uslutbenci najvecjih svetovnih bank, ki so vsekakor soodgovorni za trenutne razmere (ki jim, ne vem zakaj, pravimo »kriza«), za te svoje skrajno neodgovorne postopke, bili še nagrajeni. Kar je bilo povsod tudi usklajeno s pozitivno zakonodajo vsakokratnega okolja. Se nadaljuje... STRAN 12 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Tudi, ce se lotevamo manj v nebo vpijocih, zato pa na vsakdanjik slehernika toliko bolj vplivnih dogajanj, naleti-mo na enako ali še hujšo pravno zmedo. Vzemimo kot primer vsakdanje uradništvo. Ljubkovalno mu pravimo birokracija. Naloga uradnika, na kateri koli stopnji, na kateri koli ravni je zgolj in samo dosledno upoštevanje predpisov, postopkov, zakonov, odlokov, direk-tiv in kar je še tega. Vsak od teh uradnikov ima v okviru svojih pooblastil velikokrat motnost, z bolj ali manj skro-mnim spregledom enega od preštevilnih pravil, ki tudi njemu grenijo tivljenje, mnogo ucinkoviteje urediti kak konkreten problem, kot pa to uspe v okviru zakona. Najsi gre za to, da s kakšno »protipravno« odlocitvijo prihrani denar ali cas ali pa za to, da kakšnemu drtavljanu ucinkoviteje pomaga rešiti njegovo osebno tetavo… Uradnik, birokrat je prisiljen delovati in delati izkljucno v skladu s pozitivno zakonodajo. Ce je ne upošteva, je kaznovan – ne glede na škodo, materialno ali socialno, ki jo s tem prepreci. In obratno: ne glede na povzroceno škodo je tak uradnik nagrajen, ce se je pri tem togo drtal vsake vejice in pike. Primerov ni treba iskati dalec. Enega imamo v Mariboru. Posledica zaukazane togosti je vecletni zastoj pri izgradnji medicinske fakultete. Drugi je nekoliko dlje, na koprskem. Zaustavitev izgradnje predora Mar-kovec zaradi kolapsa enega od izbranih graditeljev. Pristojni minister je zadevo lakonicno orisal s ceš da ni bilo nikakršnih pravnih argumentov, da ta izvajalec ne bi mogel biti izbran! Vsaj za mariborski primer je motno trditi, da pri tem nastaja vecplastna in vsestranska škoda, katere materialni, denarni delet je pri tem še najmanj pomemben. Škode, ki jo to z zakoni usklajeno delovanje povzroca izobrateval-nemu sistemu namrec ne bo mogoce nadoknaditi. Pa tudi zdravstveni sistem v celoti in mariborsko zdravstvo pose-bej pri tem ne ostajata brez obcutne, nepopravljive škode. Tako v teh dveh kot v neštetih podobnih primerih, pri nas in po svetu, takšna ravnanja niso drutbeno neodgovorna po sebi, ampak so, nasprotno, pravno utemeljena, torej drutbeno odgovorna obnašanja. Tako v teh dveh kot v neš-tetih podobnih primerih, pri nas in po svetu, so takšna ravnanja posledica drutbeno neodgovornega pravnega siste-ma. Standard, ki priporoca dosledno upoštevanje neodgovorne zakonodaje zato, da bi bilo delovanje bodisi gospodar-skih bodisi negospodarskih drutbenih subjektov odgovorno, je sam s seboj v nasprotju. Seveda je razumljivo in sprejemljivo, da mednarodni standard ne more in ne sme spodbujati protipravnih, nezakonitih delovanj. Ni pa ne razumljivo in ne sprejemljivo, da se tak standard te v svojem izhodišcu ne loteva osnov neodgovornega drutbenega delovanja, utemeljenega na neodgovorno zasnovanem, neodgovorno izdelanem in neodgovorno izva-janem pravnem sistemu. Ne le v Sloveniji. Branko Gerlic STRAN 13 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Novi standard SIST ISO 26000:2010 – Napotki za družbeno odgovornost Standard SIST ISO 26000 vsebuje le neobvezna navodila in ni namenjen za potrebe cer-tificiranja. O standardu si vec lahko preberete na: http://www.sist.si/slo/z2/ISO_26000_project_overview.pdf V Sloveniji je motno pridobiti certifikat za drutbeno odgovornosti, skladno z zahtevami SA 8000, ki je tudi v svetu najbolj razširjena certifikacijska shema za dokazovanje dru-tbeno odgovornega delovanja. IQNet (mednarodno zdrutenje certifikacijskih organov, katerega slovenski clan je tudi SIQ) pa pripravlja svojo shemo SR10, ki bo temeljila na ISO 26001 in vkljucevala še druge vidike. Obstajajo pa še druge sheme, ki se tako ali drugace dotikajo drutbene odgovornosti oz. odgovornega drutbenega porocanja, kot so GRI smernice, ki dolocajo nacin porocanja organizacij o trajnostnem razvoju in ga v Slo-veniji preverja SIQ. Vec o tem si lahko preberete na: http://www.globalreporting.org Ker pa je mednarodna veljava ISO standardov izjemno velika, je bilo na zadnjem ses-tanku clanic IQNeta, novembra 2010 v Pragi receno, da ni izkljuceno, da bo prihodnjih letih ISO kot organizacija pripravila standard, ki bi bil skozi zahteve namenjen certifi-kaciji. dr. Branko Škafar, zunanji sodelavec SIQ-ja 1. novembra 2010 je ISO objavil enega izmed najbolj nestrpno pricakovanih ISO Mednaro-dnih standardov v zadnjih letih, ISO 26000, ki zagotavlja smernice za sektor, podjetja in jav-ne organizacije na podrocju drutbene odgovor-nosti (SR). ISO 26000 so objavili na prireditvi v Tenevi, kamor je ISO generalni sekretar Rob Steele povabil Clane delovne skupine strokov-njakov, ki je razvila standard. ISO 26000 daje smernice za vse tipe organizacij, ne glede na njihovo velikost ali lokacijo. Vir: http://www.iso.org/iso/discovering_iso_26000.pdf Smernice posebna delovna skupina prevaja tudi v slovenski jezik. Smernice o družbeni odgovornosti STRAN 14 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Družbena odgovornost (kot družbeni konstrukt) Drutbena odgovornost kot poseben teoretski koncept je relativno nov znanstven in upora-bno-drutbeni konstrukt. Pojav koncepta je povezan s pojavom takšnih drutbenih in psiho-socialnih okolišcin v sodobnih drutbah, v okviru katerih se je zacela izgubljati zavest za to, da je nujen pogoj za kakršnokoli delovanje vrste homo sapiens sapiens prav ohranjanje in krepitev drutbenih (to je soodvisnih) razsetnosti lastnega delovanja. S pojavom moder-nih drutb (katerega jedro predstavlja industrijska reprodukcija drutbene in naravne res-nicnosti) se zacnejo intenzivni procesi odtujevanja cloveka od njegovega drutbenega in naravnega okolja. Nekako samo po sebi umevno je postalo, da je vsakodnevna resnicnost vedno bolj iluzorna in navidezna. Na drugi strani pa se iluzija in navidezno vedno bolj raz-glašata za tisto, kar je resnicno in prizadevanj vredno. Tako delavca zamenja »delovna sila«, medcloveške odnose »blagovna menjava«, skupno delo »trgi dela«, cloveška pravila skupnega tivljenja »formalni odnosi z zlorabo prava«, clovekove potrebe »latne potrebe«, itd. itn. Skupni imenovalec teh velikih zgodovinskih menjav se iztece v egoisticno delovanje posameznika, ki v svojem tivljenju vedno bolj zasleduje zgolj svoje lastne cilje. In se prak-ticno ne zaveda vec, da je sleherna njegova kretnja in dejanje posledica dejstva, da lahko obstaja samo kot mnogoplastno soodvisno bitje. Kar velja tako za drutbeno kot naravno raven posameznikovega bivanja. Ker je zavest vsesplošne soodvisnosti postala v veliki meri zabrisana, je danes povsem »normalno«, da naša posamezna delovanja ne jemljejo v obzir niti drugega cloveka (»drutbe«) kaj šele drugih »nitjih« bitij tega planeta in njene okolice (tivali, rastlin in mineralov – torej »narave«). Zaradi tega so nastale ugodne drut-bene okolišcine, da se ponovno »odkrije« nekaj, brez cesar cloveška drutba sploh ne bi bila mogoca na tem planetu. Kaj šele, da bi skozi tisocletja tudi lahko obstala. Da se torej odkrije, da clovekovo tivljenje na planetu ni mogoce, ce se pri tem ne upoštevata tako drutbena kot naravna dimenzija našega bivanja. Torej vsakodnevno in vsakokratno umeš-canje kakršnegakoli delovanja posameznika v mreto vsemogocih drutbenih in naravnih soodnosov. Klasicna marksisticna teorija je drutbene odnose nastajajocih modernih drutb opi-sala s pomocjo koncepta »odtujitve«. Kljub mnogostranskemu porazu socializma, ki si je za svojo teoretsko podstat prisvojil klasicni marksizem (s cimer je marksizem zaradi zgo-dovinsko poznanega zloma »socializma« na sploh dobil posebno stigmo, še posebej v drut-bah vzhodno od Berlinskega zidu), je danes znova (bolj kot kdajkoli?) v ospredju vprašanje ponovnega oblikovanja takšnega drutbenega delovanja, ki bo uspelo izniciti ucinke vsako- dnevnega odtujevanja cloveka od samega sebe, drugih in naravnega »okolja«. Clovek je namrec bitje, ki je istocasno subjekt in objekt samega sebe, drugih ljudi in naravnega »ozadja«, znotraj katerega se dogaja ta naša odisejada na planetu Zemlja. Politicni in pre-tetno tudi socialno-kulturni propad socializma ob koncu 20. stoletja ni ustvaril prostora za nastanek necesa novega in drugacnega. In tako je ostalo povsem odprto vprašanje, ki ga niti dosedanji socializem niti nekdanji in sedanji kapitalizem nista uspela razrešiti. In to je: oblikovanje takšne drutbene ureditve, ki bi uspela udejanjiti drutbeno povezanost cloveka z drugimi ljudmi in naravnim okoljem na nacin, ki bi ohranil tako celovitost posameznika (kar se na drutbeni ravni kate kot obstoj posameznika, ki ni odtujen sam od sebe) kot celovitost drugih ljudi (kar se na drutbeni ravni kate kot obstoj za druge skrbecih posameznikov ter obstoj sistema t.i. socialne varnosti) in ne nazadnje kot celovi-tost narave (kar se na drutbeni ravni kate kot poseganje v naravne sisteme, ne da bi pri tem zmanjševali ali celo iznicevali njene naravne vitalne potenciale) - kakorkoli bi te to imenovali. Koncept »drutbene odgovornosti« tako dotivljam in razumem kot koncept, ki sku-ša premisleke in vsakodnevna drutbena delovanja vrniti na raven delovanja, v okviru katerega se zaveda omenjene clovekove mnogoplastne soodvisnosti. Zaradi cesar bi se sodobni posameznik na podlagi svoje lastne svobodne odlocitve trudil drutbeno delovati na nacin, da s svojim delovanjem krepi globino svojega lastnega bitja (namesto da si nep-restano škoduje), da krepi blagostanje drugih ljudi (namesto, da se gre z njimi nepresta-no konkurencno borbo) in bogati skupno naravno okolje (namesto da ga brezobzirno izni-cuje). Izraziti individualizem sodobnih drutb namrec ustvarja iluzijo, da je vsakršno delovanje, še posebej, ce je egoisticno, prav tisto, za katerim si, da moramo prizadevati. Vse bolj vidno postaja, da razlicna delovanja zgolj »zase« še zdalec niso tisto, za kar naj bi šlo pri novoveškem individualizmu. Empiricne (na primer) psihosocialne evidence nam-rec katejo, da takšna pot samo vodi v smeri razstavljanja samega sebe. Kjer egoisticna osredinjenost nase praviloma pomeni izgubo stika z razlicnimi plastmi samega sebe. Kar potem na skupnostni in drutbeni ravni pomeni, da takšen sam-od-sebe-odtujen-in-samozadosten-posameznik tudi ne dotivlja drugih kot bitij, ki imajo kakšen globlji eksis-tencialni pomen zanje, razen da so sredstvo za zadovoljevanje njegovih lastnih potreb (in imajo velikokrat še manjši pomen kot bananin olupek ali kakšna druga oblika vsakodne-vnega »odpadka«). Da o naravi sploh ne govorim, ki ga tovrstna samoizguba resnicnosti ukaluplja v še samo razlicne oblike specializiranih »priblitkov« in sinteticnih nadomest-kov. V talost in up, v spodbudo in posmeh drutbeno odgovornega delovanja. Vseh za vse in vsakogar za kogarkoli. Avtor: dr. Andrej Fištravec Objavljeno: Vecer, 7. januar 2011, stran Pogledi Se nadaljuje... STRAN 15 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 16 LETNO SRECANJE CLANOV INŠTITUTA IRDO MARIBOR, 4.2.2011 Spoštovani clani inštituta IRDO, leto je hitro naokrog in spet vas vabimo na letno srecanje clanov inštituta IRDO, ki bo v petek, 4. februarja 2011, od 12.00 do 15.00 ure, v Konferencni dvorani Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru (Ulica tal-cev 24, 2000 Maribor). Pregledali bomo naše dosedanje delo in nacrte za naprej, imenovali novo vodstvo clanov, programske skupine in skupaj razpravljali o družbeno odgovornih strategijah slovenskih podjetij ter novem standardu ISO26000. Prosimo vas, da se srecanja udeležite in da nanj povabite še koga, ki bi ga zani-malo naše delo oz. bi želel postati naš clan. Program srecanja: ura program govornik 12.00 Uvodni pozdrav clanom inštituta IRDO in predstavitev prisotnih Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, in Miha Rejc, predsednik Sveta clanov inštituta IRDO 12.10 Porocilo o dosedanjem delu inštituta IRDO (2010) Nacrt dela inštituta IRDO za leto 2011 in predlogi dopol-nitev nacrta s strani clanov inštituta Prof. ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, EPF UM, predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO, Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in clani 12.30 Potrditev gradiv Sveta clanov: Zapisnik prejšnje seje (5.2.2010) Imenovanje novega vodstva Sveta clanov inštituta IRDO, drugo Delo programskih skupin clanov, imenovanje vodij Miha Rejc, predsednik Sveta clanov inštituta IRDO, Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, Prof. ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor Clani IRDO 13.00 Družabni pogovori ob prigrizku Clani inštituta IRDO 13.30 Okrogla miza »Standard za družbeno odgovornost ISO 26000 in DO strategije slovenskih podjetij«, vabljeni: clani inštituta IRDO, finalisti nagrade Horus, mediji in drugi zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, IRDO in EPF Blanka Kaker, vodja produktov SIQ, in gostje 15.00 Zakljucek srecanja Prosimo vas, da potrdite udeležbo na naslov: clani@irdo.si najkasneje do 3.2.2011. Na srecanje clanov lah-ko povabite tudi Prosimo vas, da nam sporocite kontaktne podatke drugih zainteresiranih oz. novih potenci-alnih clanov, ce se bodo srecanja udeležili. 10. in 11. marca 2011 se nam obeta naša že 6. mednarodna kon-ferenca »Družbena odgovornost in izzivi casa 2011: Mladi v presecišcu svetovnih sprememb«. Prijavljenih imamo že cez 70 predavanj. Vabimo vas, da se te konference udeležite in da nanjo povabite tudi dru-ge. Clani imate posebne popuste, ce je stiska, lahko sodelujete tudi brezplacno! Veselimo se srecanja z vami! IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Clani IRDO Srecamo se v petek, 4. februarja 2011, od 12.00 do 15.00 ure, v Konferencni dvorani Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru. STRAN 17 Forum o varni prožnosti in aktivnem staranju Reciklirana oblacila postajajo modna smernica V povprecju vsak Slove-nec letno zavrte okoli 14 kilogramov oblacil. Pol kilograma odvrtenih oblacil ustvari 26 kilo-gramov ogljikovega dio-ksida. Ravno to dejstvo pa je pripeljalo do vedno bolj priljubljenega reci-kliranja oblacil. V Slo-veniji letno nastane od 5000 do 6000 tekstilnih materialov, na odlagališ-cih pa jih zberejo tisoc ton, ceprav je mogoce kar 90 odstotkov tekstila reciklirati. Na recikliran-je prisegajo tudi v kul-turno-ekološkem društvu Smetumet, kjer so med drugim ustvarili krilo iz kravat, obleko iz etiket in gumbe s sporocili. Nikar ne zavrzite pono-šenih majic in prekratkih hlac, prepustite se poti domišljije in ustvarjajte kreacije po svoji meri. Tako boste tudi vi pris-pevali k boljšemu in cis-tejšemu okolju. Vir: www.rtvslo.si Ekonomski institut Mari-bor d.o.o., Center razvo-ja cloveških virov priprav-lja 15. in 16. februarja 2011 v hotelu Habakuk v Mari-boru mednarodno konferen-co na temo »VARNA PRO-ŽNOST IN AKTIVNO STARANJE – KAKO SE SPOPRIJETI Z IZZIVI«. V uvodu v konferenco bodo spregovorili pomembni predstavniki socialnih part-nerjev; dr. Ivan Svetlik, minister za delo, drutino in socialne zadeve RS, mag. Samo Hribar Milic, general-ni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in mag. Dušan Semolic, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Konferenca je, še posebej v tem casu, ko se v Sloveniji srecujemo s številnimi spre-membami na podrocju varne protnosti in socialne kohezi-je, prilotnost za izmenjavo stališc, izkušenj, dobrih praks, pobud in pristopov na podrocju varne protnosti in aktivnega staranja ter iskan-ja novih motnosti in skup-nih rešitev za prihodnost. Prijave zbirajo do 11. feb-ruarja 2011 oz. do zapolnit-ve mest. DENS (Different experiences new solutions) vabi vse zainteresirane, da se na spletnem naslovu http://dens-progress.eu/forum pridrutijo mednarod-nemu forumu o varni prot-nosti in aktivnemu staranju. Vir: prejeto po elektronski pošti od: t.pavlic@center-rcv.org ter http://www.center-rcv.org/ Soncna osebnost oziroma skupina 2010 Še nekaj dni lahko uja-mete glasovanje za Son-cno osebnost oziroma skupino, ki je najbolj zaznamovala leto 2010 na podrocju dobrih dejan, širjenja pozitiv-nih vrednot, osebne ras-ti, zdravega nacina tiv-ljenja, sociale, trajnost-nega razvoja, zavzema-nja za boljši svet ter ekologije. Soncno oseb-nost leta skupaj z vami izbirajo bralci Pozitiv-ke.net, Svet-je-lep.com Karma Plus, Viva in Zazdravje.net. Glasovanje bo potekalo od 10.1.2011 do 2.2.2011 na spletni stra-ni www.soncnaosebnost.si. Vir: http://www.pozitivke.si/soncna-osebnost-10/index.php Foto:www.freedigitalphotos.net Avtor: Rawich Novice IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Foto:www.freedigitalphotos.net Avtor: Ambro STRAN 18 Rešimo cebele Vsakodnevno tiho umre na milijarde cebel. Posledicno je ogrožena tudi naša celotna življenjska veriga. Cebele poznamo kot pri-delovalke medu, vendar pa v celotni verigi predstavljajo velikansko ponižno delovno silo, ki oprašuje 90 % rastlin, ki jih vzgaja-mo. Znanstvene študije dokazujejo, da je za pogin cebel kriva dolocena skupina strupe-nih pesticidov. V državah, kjer so te pestici-de prepovedali, cebelja populacija okreva. Vendar pa v številnih državah mocni lobiji kemicnih podjetij še vedno omogocajo pro-dajo teh pesticidov. Organizacija AVAAZ (The world in action) vidi rešitev v svetovnem protestu, ki se je zacel z divjimi razpravami v Evropski uniji in ZDA. Protest bi lahko vodil do popolne pre-povedi uporabe teh pesticidov po vsem sve-tu. Organizacija AVAZZ zato vabi k podpisu peti-cije za rešitev cebel in s tem rastlin ter celot-ne življenjske verige. Peticijo lahko podpiše-te tukaj: https://secure.avaaz.org/en/save_the_bees/?vl. Vir: https://secure.avaaz.org/en/save_the_bees/?v Clovek ogroža cebele predv-sem z neselekti-vnim škropljen-jem poljšcin s pesticidi. Uspešnejše vkljucevanje zapornikov v družbo Mariborska razvojna agencija skupaj s Slovenskim inštitutom za psihoterapijo in Andragoš-kim zavodom Maribor (AZM) konec januarja zacne projekt resocializacije zapornikov Res_za. Glavni cilj projekta je za 20 odstotkov zmanjšati šte-vilo povratnikov, obsojencev, ki so navadno asocialne oseb-nosti, obicajnemu okolju pa se ne znajo primerno prilagoditi, poleg tega jim dodatne ovire v integraciji postavlja še drutba z negativnim etiketiranjem. Pri nas po prestani kazni za zapahi znova pristane 55 odstotkov prvic zaprtih ljudi, kar kate na velike tetave nekdanjih zapor-nikov pri vkljucevanju v drut-bo. Ta projekt bodo zaceli rav-no zaradi tega, da bi bilo cim vec zapornikov pripravljenih na vrnitev na prostost, da bi se dobro vkljucevali v drutbo in bili pri tem cim bolj uspešni ter da bi imeli podporo tudi pri iskanju nastanitve in dela. Na podlagi pilotnega projekta bodo oblikovali model postpe-nalne obravnave, ki bi ga lahko prenesli v druge slovenske zapore. Projekt Resocializacija zapor-nikov s postpenalno obravnavo na trg dela je bil odobren v okviru Javnega razpisa za spo-dbujanje enakih motnosti in socialne vkljucenosti na trgu dela v okviru 4. Razvojne prio-ritete »Enakost motnosti in spodbujanje socialne vkljuce-nosti« in prednostne usmeritve 4.1 »Enake motnosti na trgu dela in krepitev socialne vklju-cenosti« Operativnega progra-ma razvoja cloveških virov za obdobje 2007 – 2013, ki ga je objavilo posredniško telo pro-grama, tj. Ministrstvo za delo, drutino in socialne zadeve. Vir: http://www.mra.si/RES_ZA--Resocializacija-zapornikov.aspx bees.jpg Foto: lunaranja, http://www.sxc.hu/ IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 19 Socialna ekonomija kot motnost za novo eko-nomsko alternativo Socialna ekonomija in socialno podjetništvo pomenita možnost za nove eko-nomske alternative, ki jih oblikujejo, upravljajo in koristijo ljudje iz lokalnih skupnosti. Gre za ohranjanje solidarnosti v skupnosti, kjer imajo vsi udele-ženci koristi. Primeri dobrih praks socialnega podjetništva v Evropi . Zadrutni stanovanjski projekt Hammarby Sjöstad v Stockholmu, ki ga je financirala lokalna skupnost, je najsodobnejše ekološko urbano naselje. 50 odstotkov energije, ki jo potrebuje, proizvede samo. V naselju je tudi nekaj posebej opremljenih stanovanj za lju-di z demenco in invalide. . Potrošniška zadruga Coop velja za najvecjo verigo supermarketov v Italiji. Sestavlja jo grozd manjših zadrug, kjer je temeljno nacelo solidarnost in reciprocnost. Coop zapos-luje skoraj 56.000 ljudi, ima nekaj vec kot šest milijonov clanov in ustvarja letni dobicek v višini dobrih 11 milijard evrov. . Eticno bancništvo v Italiji, Banco Etico, katere temeljna ideja je telja po bolj pregle-dnem in odgovornem menedtmentu financnih virov. Vlagatelji namenjajo investicije projektom socialnega podjetništva, ki spoštujejo cloveško dostojanstvo in okolje, v kate-rem delujejo. Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo o socialni ekonomiji, iz katere izhaja, da je med evropskimi podjetji 10 odstotkov socialnih, sektor socialnega podjetništva pa ima velike motnosti za ustvarjanje in ohranjanje trtnih zaposlitev. Clani parlamentarnega odbora za delo so v cetrtek soglasno pripravili dopolnjeni pred-log zakona o socialnem podjetništvu za obravnavo na plenarnem zasedanju drtavnega zbora. Besedilo zakona pomeni novost v slovenskem prostoru. Prinaša pravni okvir za delovanje socialnih podjetij, njegov namen pa je med drugim preko posebnih spodbud ranljivim skupinam omogociti vkljucevanje na trg dela. Vir in informacije: STA, 15.1.2011, http://www.sta.si/ IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 20 Zavod Bunker, ki je del mreže Imagine 2020 – Arts and Climate Change, vabi mla-de umetnike, prednostno s podrocja upri-zoritvenih umetnostni, da prijavijo projekt, ki tematizira okoljske izzive sedanjega casa v najširšem smislu. Izbrali bodo enega ali vec projektov, ki ga bodo nato podprli produkcijsko, promocij-sko in financno ter kasneje tudi z gostovan-ji oziroma vpetjem v mednarodni kontekst. Do 28. februarja lahko tako vsi zainteresi-rani na naslov: info@bunker.si pošljejo kratek opis projekta (ena stran), reference in okvirno financno oceno. O izbiri bodo prijavljene obvestili do 31. marca. Vec informacij lahko najdete na spletni strani: www.bunker.si. Vir: http://www.bunker.si/slo/ Umetnost in klimatske spremembe V italijanskih trgovinah je s 1. januarjem prepovedana uporaba plasticnih vreck. Prav tako so prepovedali kakršnokoli proizvodnjo in trtenje plasticnih vreck, ker onesnatujejo in so škodljive za okolje. Sedaj bodo na voljo biorazgradljive vrecke, papirnate vrecke ali vrecke iz blaga. Italija namrec velja za eno najvec-jih porabnic plasticnih vreck v Evropi, kjer letno porabijo priblitno cetrtino od 100 milijard plasticnih vreck, ki jih v Evropo letno uvozijo iz Kitajske, Tajske in Malezije. Italijani so se v prvih dneh le tetje navadili na to prepoved, vendar jim vedno bolj uspeva, saj se zavedajo, da s tem koristijo tako sebi kot tudi naravi. Vir: http://ebm.si/oj/v-italiji-so-prepovedali-plastine-vreke.html V Italiji prepovedali plasticne vrecke SOPROIZVODNJA TOPLOTNE IN ELEKTRICNE ENERGIJE Podjetje za inženiring in investicijsko vlaganje na podrocju ucinkovite rabe energije Megaenergija je 1. januarja 2011 namenu predalo dve napravi za soproizvodnjo toplotne in elektricne energije. S postavitvijo naprave za SPTE se strošek cene ogrevanja uporabnika bistveno zmanjša, poleg tega pa je izpust CO2 v okolje tudi do 50 odstotkov nižji. ''Proizvedena elektricna energija se lahko v celoti preda v elektrodistribucijsko omrežje, lahko pa je tudi za lastno rabo. Pomembno je, da zaradi velikega prihranka primarne energije Evropska unija v vseh pomembnejših energetskih resolucijah in direktivah sisteme za proizvodnjo toplotne in elektricne ener-gije skupaj z obnovljivimi viri elektricne energije obravnava kot prednostno tehnologijo proizvodnje toplotne energi-je ter spodbuja rabo takšne energije,'' pravi direktor podjetja Megaenergija, Tomaž Riedl. Napravi sta postavljeni v Mercator centru Celje in stanovanjskem objektu v Mariboru, kjer bodo na primer stanoval-ci imeli s to napravo zagotovljene 50 odstotkov potrebne toplotne energije, strošek ogrevanja pa bo nižji za okoli 20 odstotkov. Vir: prejeto po elektronski pošti od Andrej Podgorelec- MEGAENERGIJA IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV K prepovedi uporabe plastic-nih vreck pozi-vajo tudi Zdru-ženi narodi. IRDO e-novice se bodo temu in temi okolje posvetile priho-dnji mesec. Vabimo vas, da svoja razmišlja-nja, pomisleke ali ideje na temo okolje poš-ljete na naslov novice@irdo.si, najkasneje do 15. februarja. STRAN 21 Delavski aktivist Auret van Heerden govori o naslednji meji pravic delavcev – globalizirani industriji, pri kateri noben nacionalni organ ne more šcititi in varovati delavcev. Kako lah-ko ohranjamo globalno verigo pošteno? Van Heerden meni, da je poslovni primer pošteno delo. Telefon, ki ga drtim, je zacel svojo pot v priobalnem rudniku v vzhodnem Kongu. Izkopavajo ga oborotene tolpe, ki uporabljajo otroške sutnje, kar Varnostni svet Zdrutenih narodov imenuje »krvavi minerali«. Nato potujejo cez razlicne komponente in koncajo v tovarni v Shinjin na Kitajskem. V tej tovarni je v lanskem letu naredilo samomor vec kot ducat ljudi. En clovek je umrl, medtem ko je delal v 36-urni izmeni. Vsi imamo radi cokolado. Kupujemo jo za svoje otroke. 80 odstotkov kakava prihaja iz Slonokošcene obale in Gane ter ga pridelujejo otroci. Slonokošcena obala ima velik problem z otroškimi sutnji. Otroci so bili trtve trgovine, da pridejo in delajo na plantatah kave. Vsi ti kraji so temni bazeni, kjer se zacnejo globalne verige, ki nam prina-šajo naše priljubljene blagovne znamke. Predstavljajo nam veliko moralno in eticno dilemo. Vem, da nihce izmed nas ne teli imeti nicesar iz teh drtav, ko slišimo dejstvo, da gre za zlo-rabo clovekovih pravic. Ampak vecina podjetij, ki je vpletena v te dobavne verige, nima nobenega nacina, da nas preprica, da nihce ni trtvoval svojih pravic, da bi nam dostavili naš najljubši izdelek. Priznati moramo, kako resen primanjkljaj pravic imamo. Raziskujte podjetja, pojdite na njihove spletne strani, poglejte rezultate revizije. Vprašajte se, ali podjetje ravna drutbeno odgovorno. Ali lahko kupite izdelek brez pomislekov. Enkrat sem sedel v slumu blizu indijskega Delhi-ja in sem se pogovarjal z delavcem ter ga vprašal, kaj bi sporocil delodajalcu, ce bi imel mot-nost. Odgovoril je, da ne teli vec denarja, ampak da bi zaceli ravnati z delavci kot s pravimi ljudmi. To je moje razumevanje clovekovih pravic. Vir: http://www.ted.com/talks/auret_van_heerden_making_global_labor_fair.html?utm_source=newsletter_weekly_2010-11-16&utm_campaign=newsletter_weekly&utm_medium=email Globalni trg dela in dobavne verige 11. januarja je družba BISOL, d.o.o. na streho podjetja ARCONT postavila najvecjo strešno soncno elektrarno v Pomurski regiji. V dveh mesecih je proizvajalec fotonapetostnih modu-lov Bisol postavil in priklopil eno megavatno soncno elektrarno, ki jo sestavlja 4272 BISOL fotonapetostnih modulov. Predvidena letna proizvodnja 1,1 gigavatnih ur bo zadostila pot-rebam po elektricni energiji 275 gospodinjstev. Investicija je ocenjena na 2,8 milijona evrov. Za proizvajanje elektricne energije zadostuje dnevna svetloba, torej ni potrebno neposredno soncno sevanje. Arcont opozarja tudi, da pri tem ne gre zanemariti ekološkega ucinka – soncna elektrarna bo letno prihranila 660 ton ogljikovega dioksida. V Arcontu so tako ponosni, da so postali del partnerstva, ki si prizadeva za izrabo obnovljivih virov ener-gije. Njihova pozornost in aktivnosti bodo tudi v prihodnje usmerjeni na podrocje zelene energije. Vir: prejeto po elektronski pošti: miha.tropenauer@arcont.si Najvecja strešna soncna elektrarna v Pomurski regiji IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 22 Slovenski podjetniški sklad bo sredi meseca februarja ponovno ponudil sub-vencije za zagon podjetij, ki so namenje-ne spodbujanju ustanovitve in zagona inovativnih, tehnološko naravnanih pod-jetij ter so vkljucena v subjekte inovativ-nega okolja. V ta namen so 25. januarja v prostorih predavalnice Saša inkubator-ja v Velenju organizirali podjetniško brezplacno delavnico: »Dobra podjetniš-ka ideja = uspeh pri pridobivanju javnih sredstev«. Vir: http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=E_publikacije&type=prirocnik&article_id=2400&utm_source=newsletter&utm_medi- »Dobra podjetniška ideja = uspeh pri pridobivanju javnih sredstev« Ekvilib inštitut je novembra 2010 zacel z aktivnostmi za ustanovitev slovenske mreže za družbeno odgovornost. Aktivnosti bodo potekale v sodelovanju s part-nersko organizacijo - evropsko mrežo za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe. Na zadnjem dogodku CSR Europe Enterprise 2020 so potekali plodni pogovori predstavnika Ekvilib Inštituta s predstavniki CSR Europe ter predstav-niki posameznih nacionalnih mrež za družbeno odgovornost. Ce želite izvedeti vec o možnostih aktivne vkljucitve v pripravljalne aktivnosti za ustanovitev slo-venske mreže, pošljite elektronsko sporocilo na akk@ekvilib.org. V inštitutu IRDO smo jim predlagali medsebojno sodelovanje oz. vkljucitev v njihovo mre-žo, pa so dejali da imajo zaenkrat zaprt krog partnerjev, da bodo možnosti sodelovanja kasneje. Slovenska mreža za družbeno odgovornost Nov osnutek Zakona o podnebnih spremembah Slutba Vlade Republike Slovenije je 8. decembra lani v javnost poslala nov osnutek Zakona o podne-bnih spremembah, ki ga je pripravila na podlagi prejetih komentarjev, stališc, predlogov, mnenj in pripomb glede na prvi osnutek. Temeljni cilj zakona je vzpostavitev nizkoogljicne drutbe, v kateri bomo v ozracje izpušcali manj toplogrednih plinov, obenem pa zagotavljali gospodarsko rast in blaginjo ter mednarodno konkuren-cnost. Ker je na prvi osnutek zakona veliko drtavnih in ostalih inštitucij podalo pripombe, ga je bila vlada primorana popraviti, vendar pa je posvet o drugem osnutku prav tako prinesel številna nestrinjan-ja. Gospodarska zbornica Slovenije je tudi tega ocenila kot neustreznega in zahteva, da se aktivnosti sprejetja zakona do nadaljnjega prelotijo. Precej ocitkov se nanaša na izracunavanje ogljicnega odti-sa za izdelke in postopke. V GZS tudi menijo, da bi bila bolj kot zakon primerna podnebna strategi-ja, ki bi bila sprejeta hkrati z dolgorocnimi strategijami za energetiko, promet, kmetijstvo, urejanje prostora ter raziskave in razvoj. Vir: http://www.svps.gov.si/si/podnebne_spremembe/podnebna_politika/zakon_o_podnebnih_spremembah/ in http://www.delo.si/clanek/135488 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 23 Varcna uporaba racunalnika V današnjem casu si vec ne predstavljamo dneva brez uporabe racunalnika. Pot-rebujemo ga tako za poslovne obveznosti, za šolske zadeve ter nenazadnje za zabavo. Ce ste slucajno med tistimi, ki pušcajo racunalnik pritgan celo ponoci, naj vam navedemo nekaj dejstev. Povprecni osebni racunalnik in zaslon letno potrošita za vec kot 100 € elek-tricne energije, zato se nikar ne cudite nad visokim obracunom popisa elektricne energije. Prav tako so zaradi pritganega racunalnika vaši pros-tori toplejši in je v njih vec ionizirajocega sevanja. Za varcnejšo uporabo racunalnika med njegovim delovanjem si pri nastavit-vah poglejte, kakšne motnosti za varcnejše delovanje so sploh na voljo. Morda bo šlo le za nastavitev vrtenja ventilatorjev na nitjo hitrost (vodeno glede na dejansko temperaturo), kar bo tudi utišalo racunalnik, lahko pa, da boste našli tam tudi nastavitve za procesor. Poraba elektrike se pozna tudi v stanju mirovanja ali pripravljenosti, zato pomaga, ce pri odhodu od racunalnika za vec kot 10 minut preprosto ugasnete monitor. Še boljša motnost je razdelilnik s stikalom. Ko ugas-nemo racunalnik s pritiskom na gumb razdelilnika, iz napajanja izklopi-mo vse nanj povezane naprave, s cimer je njihova poraba nicna. Dodatne prihranke med delom dosetemo tudi z nastavljanjem svetlosti monitorja - svetlejši ko je, vec energije porabi. V temnejši sobi je lahko tudi monitor manj svetel. Za prenosne racunalnike pa velja: ce jih ne pot-rebujete, izklopite brezticno omretje wi-fi in bluetooth. Vir: http://www.planet-zemlja.org/2011/01/varcna-uporaba-racunalnika/ Nova vrsta goriva—biogorivo Do konca marca 2011 bi naj novo gorivo E10 zavzelo te vse bencinske crpalke po Nemciji. O nje-govi sestavi govori te samo ime - vsebuje namrec 10 odstotkov biogoriva. Obicajni bencin je imel do zdaj okoli 5 odstotkov biogoriva, pridobljenega iz naravnih surovin, kot so na primer tita. Novi bencin pa vseeno ni priporocljiv za vsa vozila, opozarja Deutsche Welle. Po pisanju nemške avto-moto zveze ADAC, lahko E10 reagira zelo agresivno v stiku z nekaterimi kovinskimi in plasticnimi deli, gorivo pa lahko povzroci tudi resne poškodbe motorja. E10 lahko razje tudi tesnila ter plastic-ne in gumijaste cevi. Ce na ceveh za dovod goriva nastanejo luknje, se lahko gorivo razlije na raz-beljene dele motorja in se vname. Po navedbah nemškega ministrstva za ekologijo lahko 90 odstot-kov vseh avtomobilov brez tetav uporablja gorivo E10. Podatke o tem lahko vozniki dobijo pri svo-jih prodajalcih ali proizvajalcih avtomobilov. Vir: www.rtvslo.si http://www.freedigitalphotos.net Foto: Idea go IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 24 Slovenska fundacija za poslovno odlicnost (SFPO) 1. marca pripravlja prvo »Popoldansko druženje«. Na njem bomo odgovorili na vprašanje, "Zakaj je najvecja koncentracija odlicnosti prav na Dolenjskem", ce pogledamo z vidika prejemnikov Priznanja Republike Slovenije za poslovno odlicnost (PRSPO). Kljucne osebe iz nagrajenih organizacij za PRSPO 2010 se bodo v zanimivem pogovoru soocili s prvim slovenskim postdoktorskim specialistom s Harvarda, prof. dr. Ivanom Turkom, ki je pri Zvezi ekonomistov Slovenije, nedavno izdal knjigo O osebni in poslovni odlicnosti. Vir: http://www.sfpo.org/ Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU vodi projekt Strokovne podlage, strategije in teoret-ske tematizacije za izobratevanje za medkulturne odnose ter aktivno drtav-ljanstvo. Vzpostaviti telijo mreto inšti-tucij, organizacij in posameznikov, ki so v preteklosti delali na podrocju vzgo-je in izobratevanja za medkulturni dia-log in aktivno drtavljanstvo ter na pod-rocju manjšin, migracij in integracije. Na novi spletni strani http://www.medkulturni-odnosi.si/ so na vol-jo informacije in gradiva regijskih posvetovanj o medkulturnem odnosu. Vabijo, da se udeležite regionalnega posveta "Medkulturni dialog in akti-vno državljanstvo", ki bo potekal 1. februarja 2011 od 9.00 ure naprej v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2 v Lju-bljani. Vir: http://www.medkulturni-odnosi.si/ Medkulturni odnosi Ekologi brez meja znova vabijo vse prostovoljce, da se jim pridrutijo pri boju proti nelegalnemu odlaganju – v tokratni akciji potrebujejo popisovalce divjih odlagališc v vsaki slovenski obcini. Problema divjih odlagališc ne moremo traj-no rešiti, lahko pa jih skupaj pomagamo zmanjšati. Prostovoljci lahko s popiso-vanjem divjih odlagališc pomagajo, da se problematika dokoncno reši. Na splet-ni strani www.ocistimo.si lahko te sedaj popolnoma anonimno prijavite divja odlagališca, ki jih poznate. Vir:http://ebm.si/oj/novice/114-prostovoljci-znova-zdruzujemo-moci-vabilo-k-akciji-iskanja-divjih-odlagalisc-v-marcu-2011.html Prostovoljci znova združujejo moci Vabimo vas IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Krepitev participativne kulture v Sloveniji Regionalni center za okolje vas vabi 3. februarja 2011 v dvorano Državnega sveta RS na Šubicevi 4 v Ljubljani, kjer bo potekal posvet na temo krepitve participativne kulture. V prvem delu posveta so predvideni strokovni prispevki, ki bodo osvetlili trenutno stanje na tem podrocju pri nas, predstavili izkušnje razlicnih deležnikov s postopki vkljucevanja javnosti in prikazali, kakšno je razumevanje participativne kulture v Evropi. V drugem delu bodo spregovorili o predpogojih, ki so potrebni za razvoj in trajen obstoj participativne kulture na razlicnih ravneh. Omenjenim predstavitvam bo sledila panelna razprava, ki bo odgovorila na vprašanje: Kako zagotoviti pogoje za ucinkovitejši razvoj participativne družbe in pogoje za njen obstoj? Informacije na http://www.rec-lj.si/ Vir: prejeto po e-pošti, Mateja Šepec Jeršic, REC Slovenija. STRAN 25 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Bioenergija za centralno Evropo Mednarodna konferenca je potekala v Gradcu Avstrijsko zdrutenje za biomaso je organiziralo mednarodno konferenco o biomasi za centralno Evropo. Konferenca je potekala od srede, 26. januarja, do sobote, 29. januarja v Gradcu, v Messe-Congress-Graz, Tagungszentrum, Messeplatz 1, A-8010 Graz. Na konferenci je bilo predstavljenih okoli 100 referatov, tudi iz Slovenije, o korišcenju biomase na podrocju energetike na temo: . razpolotljivosti biomase za energentske potrebe, . obstojecih in razvijajocih se tehnologij za proizvodnjo toplote, elektrike in pogon-skih goriv, . uvajanja bioenergije za gospodinjstva, v javnih objektih, industriji in na drugih podrocjih, . razvoja trga bioenergije, . vpliva uporabe biomase za energetske namene na okolje . in uvajanja nujnih instrumentov ekonomske politike za optimalno korišcenje bio-mase za energetske namene. Posebna pozornost je bila posvecena motnemu negativnemu vplivu prašnih delcev na okolje in na naše zdravje, poseben dan je bil posvecen pridelavi hitro rastocih dreves in drugim kmetijskim kulturam za energetske namene, kar je še posebej zanimivo za kme-tovalce. Prvic letos so organizirali za industrijo in vse druge zainteresirane akterje na podrocju uvajanja biomase za proizvodnjo energije dialog za bodoce partnerstvo, Biomass Busi-ness Talk, s cimer se odpirajo nove motnosti prodora naše ponudbe na mednarodno trti-šce. Konferenca je namenjena izmenjavi informacij, izkušenj in soocenju z najnovejšimi dose-tki in novimi idejami na podrocju uporabe biomase. Konferenca je bila obogatena z ogle-di nekaterih uspešnih tehnoloških rešitev korišcenja biomase za energetske potrebe na Avstrijskem Štajerskem. Na konferenco je bilo prijavljenih te vec kot 700 udeletencev. Glede na dejstvo, da v Slove-niji kljub vec kot 20-letnim aktivnostim na podrocju uvajanja biomase za pokrivanje naših energetskih potreb obstaja še zmeraj velik odpor, bi bilo dobro, da bi se te pomembne kon-ference udeletili vsi akterji, ki so direktno ali indirektno povezani s problematiko pokriva-nja energetskih potreb Slovenije, spodbujanjem trajnostnega razvoja in varovanjem okolja na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju naše drtave. Prepricana sem, da je konferenca v Gradcu pomembno prispevala k utrjevanju spoznanja, da je kmetijstvo in gozdarstvo temeljna dejavnost, ki nam mora zagotoviti optimalno pre-hrambeno, energetsko in surovinsko varnost vsake drtave, tudi Slovenije. Vec informacij na: www.biomasseverband.at. Povzetek konference v Gradcu bo predstavljen na 12. mednarodni konferenci SLOBI-OM 2011, ki jo Zveza društev za biomaso Slovenije organizira v sodelovanju z Drtavnim svetom RS 7. in 8. julija letos v dvorani DSRS v Ljubljani. Pripravila: mag. Martina Sumenjak Sabol, predsednica SLOBIOM info@slobiom-zveza.si Se nadaljuje... STRAN 26 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Razstava izdelkov, ki so prispeli na natecaj »ODPADKI NISO SMETI« V preddverju Ministrstva za okolje in prostor so na ogled najzanimivejši izdelki, ki so prispeli na nate-caj Odpadki niso smeti. Natecaj sta v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov razpisala Ministrstvo za okolje in prostor ter Kulturno ekološko društvo Smetumet. Izdelki so narejeni iz mate-rialov, ki bi slej ko prej koncali v enem od košev za odpadke. Razstava bo potekala do konca februarja 2011. Vir: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1994/7839/ STRAN 27 Sofinanciranje investicij v medpodjetniške izobratevalne centre Razpisi doma V Uradnem listu je objavljen dobrih 7,5 milijona evrov vreden javni razpis za sofinanciranje investicij v medpodjetniške izobratevalne centre – MIC II. Od tega bo slabih 6,5 milijona evrov prispevala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Rok za oddajo ponudb: do 22. februarja 2011, do 12.00 ure. Omenjeni razpis je namenjen javnim zavodom, ki imajo organizacijsko enoto Medpodjetniški izobratevalni center, kateri opravlja dejavnosti na podrocju poklicnega in strokovnega izobratevanja in drugih komplementarnih dejavnosti v sodelovanju z vsemi socialnimi partnerji. Vir: http://www.svlr.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/558/2607/a15f1dec55/ Slovenski podjetniški sklad bo v sredi-ni februarja ponovno ponudil subvenci-je za zagon podjetij, ki so namenjene spodbujanju ustanovitve zagona inova-tivnih, tehnološko naravnanih podjetij. Sklad teli spodbuditi uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v trtno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravna-nih podjetij s potencialom rasti pri raz-voju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev. Vir:http://www.podjetniskisklad.si/ Društvo Planet Zemlja si je zadalo nov izziv - razpis vseslovenskega natecaja za pridobitev naziva Planetu Zemlja prijazna šola - vrtec. K sodelovanju so povabili priznane slovenske strokovnjake in Ministrstva ter ustanove, ki lah-ko na podrocju varovanja okolja in vzgoje za odgovornejši odnos do kakovo-sti bivanja prihodnjih generacij najvec pripomorejo. S projektom telijo dose-ci, da bi odgovoren odnos do socloveka, vseh tivih bitij in narave, postal nacin tivljenja. Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec naj bi pripomogla k ohran-janju kulturnega, naravnega in nacionalnega izrocila Slovenije, razvijala zdravo samopodobo posameznika ter spoštljiv in odgovoren odnos cloveka do okolja in narave. Ker gre za drutbeno odgovoren in nacionalen projekt, bodo vaša prizadevanja deletna tudi temu primernega priznanja. Vir: http://www.planet-zemlja.org/okolju-prijazna-sola/ Planetu Zemlja prijazna šola Avtor: jscreationzs http://www.freedigitalphotos.net Sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja Avtor: jscreationzs http://www.freedigitalphotos.net IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 28 Razpisi tujina Evropski ekonomski in socialni komite razpi-suje drugo tekmovanje za oblikovanje inovati-vnega, trajnostnega in funkcionalnega proiz-voda, s poudarkom na splošni javnosti oziro-ma oblikovanju za vse generacije. 2011 Euro-pean Design Award za trajnostno sedanjost je naslovljena na študente oblikovalce in vse dru-ge strokovnjake obliko-valce iz vseh 27 drtav clanic Evropske Unije. Udeletence pozivajo k soocenju z vecjimi glo-balnimi spremembami ter z ustvarjanjem ino-vativnih in ustreznih rešitev. Z nagrado telijo orga-nizatorji izboljšati glo-balno zavedanje o soci-alni in civilni drutbi. Strokovna komisija bo razglasila zmagovalce v juliju 2011. Vir: http://www.imamidejo.si/novice/2010-12-24-Evropska-nagrada-oblikovanja-za-vse- Evropska nagrada oblikovanja za vse generacije Foto:www.freedigitalphotos.net Avtor: : Bill Longshaw Foto:www.freedigitalphotos.net Avtor: Graeme Weatherston Foto:www.freedigitalphotos.net Dotacije za poklicno vkljucevanje Podpora iz programa Jean Monnet za evropska združenja, ki delujejo na podrocju izobraževanja in usposabljanja ter evropske integracije Evropska združenja, ki so neprofitna, imajo neprekinjeno vsaj dve leti pravno osebnost in sedež v eni ali vec državah ter izpolnjujejo vse ostale pogoje, razpisane v programu pod-pore, se lahko prijavijo na razpis na podrocju izobraževanja in usposabljanja. Njegov namen je podpreti evropska združenja, ki se dejavno ukvarjajo s temami evrop-ske integracije in uresnicevanjem ciljev evropske politike izobraževanja in usposabljan-ja. Namen programa je tudi podpreti visokokakovostna evropska združenja, ki prispevajo k povecevanju znanja in ozavešcenosti o evropskem integracijskem procesu ali ki prispe-vajo k izvajanju vsaj enega od strateških ciljev strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju. Vrednost razpisa je 1.700.000 evrov. Rok za prijavo: 15.12.2010 Vec: http://eacea.ec.europa.eu/llp/index_en.php Evropska komisija je pripravila Razpis za zbiranje pred-logov v okviru delovnega programa 2011 „Ljudje" Sedme-ga okvirnega programa ES za raziskave, tehnološki raz-voj in predstavitvene dejavnosti -CIG. Rok prijave: 08.03.2011 Trajanje projekta: Od 2 do 4 leta. Vrednost razpisa: 40 milijonov evrov €. Zneski in deleži financiranja: 25.000 € letno. V okviru delovnega programa 2010 „Ljudje" Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) je objavljen razpis za zbiranje predlogov v okviru sklopa Marie Curie - Dotacije za poklicno vkljucevanje. Upraviceni prijavitelji: 7. Okvirni program za razis-kovanje in tehnološki razvoj (2007 - 2012) je odprt za pra-vne osebe s sedetem v eni od drtav, sodelujocih v progra-mu. Marie Curie - Dotacije za poklicno vkljucevanje so namenjene izkušenim oziroma te uveljavljenim razisko-valcem, ki imajo doktorat ali vsaj 4 leta delovnih izkušenj raziskovalca iz drtav clanic oziroma pridrutenih clanic. Vir: http://www.nevladna.org/index.php?option=com_content&view=article&id=1084&Itemid=303 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 29 Predstavitev projekta INVODA Informativa 2011 V Ljubljani je 21. in 22. januarja potekal vseslovenski sejem izobratevanja Informativa 2011, ki sta ga organizirala GR Inteniring d.o.o. in Zavod Proe-vent. Namen prireditve je bil pred informativnimi dnevi na enem mestu ponu-diti pregled vseh razlicnih izobratevalnih programov, ki so na voljo, od sred-njih šol do visokošolskih programov, dodatnega izobratevanja in usposabljan-ja, jezikovnih tecaj, vsetivljenjskega ucenja. Cilj je bil ustvariti prireditev, ki bo v prihodnosti postala najvecji dogodek s podrocja izobratevanja, štipendi-ranja in nacrtovanja kariere v Sloveniji. Vir: http://www.informativa.si/o-prireditvi/ 24. januarja 2011 je bila v prvem nad-stropju mariborskega Europarka otori-tev razstave in hkrati predstavitev pro-jekta INVODA, ki ga poganja drutbe-na odgovornost in je namenjen ozaveš-canju drutbe o drutbeni odgovornosti. Svoje videnje in razmišljanje sta pred-stavila ddr. Matjat Mulej ter mag. Aco Prosnik. Vir: prejeto po elektronski pošti: gaj-zer.skeitam@siol.net Brez muje se še cevelj ne obuje 10. januarja 2011 je na Poslovni šoli Bled potekal zanimiv vecer, poimenovan Brez muje se še cevelj ne obuje. Zbrani so namrec povedali zgodbe o svojem uspe-hu, ki ustvarjajo dodano vrednost doma in po svetu. Slišali smo lahko tudi zanimi-vo zgodbo drutinskega podjetja Illy, ki jo je predstavil Riccardo Illy. Podjetje ima dolgoletno tradicijo in se lahko pohvali z mednarodnim uspehom. Za zanimivimi in predvsem uspešnimi zgodbami pa je sledila okrogla miza z naslovom Navzgor, tudi v težkih casih, na kateri so sodelovali uspešni slovenski podjetniki. Vir: http://ypsilon.si/dogodki/napovednik/103/brez_muje_se_se_cevelj_ne_obuje/ Zgodilo se je... Prenos dobrih praks pri spodbujanju ino-vativnosti in nedenarni elementi nagraje-vanja V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je 25.1.2011 potekal dogodek, kjer so predavatelji iz razlicnih slovenskih podjetij predstavili, kako spod-buditi nove poslovne ideje, kako najdejo inovativna podjetja zanimive poslovne in inovativne ideje, kak-šni so ucinki nagrajevanja ter kako inovativna slo-venska podjetja spodbujajo zaposlene v inovativno razmišljanje. Vir: http://www.gzs.si/slo/storitve/52820 IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 30 Zanimivo branje Podrocje družbene odgovornosti v Sloveniji v zadnjem casu zaznamujejo šte-vilne aktivnosti, ki spodbujajo njegov razvoj. V povezavi z Inštitutom IRDO so pred kratkim izšle tri strokovne publikacije: 1. V zbirki družbena odgovornost so izšli ESEJI O DRUTBENI ODGOVOR-NOSTI (knjiga na zgošcenki), 2. v sodelovanju s Slovensko fundacijo za poslovno odlicnost je izšel PRI-ROCNIK Z ORODJI ZA DRUTBENO ODGOVORNOST PODJETIJ, 3. izšla je tudi knjiga mag. Saša Urukala ODLOCITEV ZA ODGOVOR-NOST / O OBLIKOVALSKI ETIKI IN OGLAŠEVANJU. Eseji o drutbeni odgovornosti: Govorijo o tem, kako bi moralo biti, pa ni. O tem, kakšen je lahko model družbene odgovornosti, in kakšen je vod-ja podrocja družbene odgovornosti. O tem, kaj je etika soodvisnosti in kaj dobro pocutje. Prirocnik z orodji za drutbeno odgovornost podjetij: Z njim so slo-venske organizacije zasebnega in javnega sektorja dobile obširen, prakti-cen in izcrpen prikaz številnih prakticnih pristopov in orodij za uveljavljanje in udejanjanje družbene odgovornosti v vsakodnevnem delovanju. Odlocitev za odgovornost / O oblikovalski etiki in oglaševanju: Knji-ga zapolnjuje vrzel manjkajocih odgovorov na pogosto parcialno zastavlje-na vprašanja znotraj oblikovalske stroke in predstavlja pomemben prispe-vek pri krepitvi njenega pomena ter ozavešcanju javnosti o vizualnih komunikacij, namenjenih oglaševanju in trženju. Inštitut IRDO je v sodelovanju s partnerji projekta izdal Zbornik finalistov Slo-venske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2010! IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 31 V razmislek CHARLIE CHAPLIN : Ko sem se zacel resnicno imeti rad (ob svoji 70-letnici) Ko sem se zacel resnicno imeti rad, sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti na pravem mestu in v pravem casu in da je vse kar se dogaja pravilno - od takrat dalje sem lah-ko miren. Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE. Ko sem se zacel resnicno imeti rad, sem lahko spoznal, da so custvena bolecina in trpljenje za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico. Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN. Ko sem se zacel resnicno imeti rad, sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast. Danes vem, da se to imenuje ZRE-LOST. Ko sem se zacel resnicno imeti rad, sem si prenehal krasti prosti cas in prenehal sem ustvar-jati mogocne projekte za prihodnost. Danes pocnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost, tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu, na moj lasten nacin in v mojem osebnem ritmu. Danes vem, da se to imenuje CASTITLJIVOST. Ko sem se resnicno zacel imeti rad, sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proc od samega sebe. Na zacetku sem to imenoval "zdravi egoizem", a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE. Ko sem se resnicno zacel imeti rad, sem prenehal imeti vedno prav, tako sem bil manj v zmo-ti. Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST. Ko sem se resnicno zacel imeti rad, sem se odrekel življenju v preteklosti in da skrbim glede prihodnosti. Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse zacenja. Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE. Ko sem se resnicno zacel imeti rad, sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen. Ko pa sem spet našel moci svojega srca, je razum dobil pomembnega part-nerja. To vez danes imenujem MODROST SRCA. Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav, konfliktov in problemov s samim seboj in drugi-mi, ker tudi zvezde sem ter tja trcijo med seboj in nastanejo novi svetovi. Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE. (Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP) prevedel: J. Kozamernik IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil usta-novljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati raz-voj družbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovorno-sti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razme-ram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organiza-cijami. Postanite clani inštituta IRDO tudi vi in pova-bite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti sezna-njeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k razvoju le-te! http://www.irdo.si 1 Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Sloveni-ja, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu drutbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, one-snatevanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtor-jev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana. Vse pravice pridrtane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Zanimivo za študente! IRDO E-NOVICE ŠT.1/IV STRAN 32 Ideje mladih za preboj med podjetniške zvezde Microsoftov center za inovacije Slovenije in soorganizator Ljubljanski univerzitetni inkubator pod zlatim pokroviteljstvom podjetja Microsoft vabita slovenske študentke in študente k sodelovanju na najvec-jem svetovnem študentskem tekmovanju Imagine Cup 2011, ki bo letos potekalo že devetic zapored. Imagine Cup je mednarodno tekmovanje na podrocju inovativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja, na katerem sodelujejo študentje z vsega sveta. Navdih za svoje ideje pod sloganom »Predstavljajte si svet, v katerem tehnologija pripomore k reševan-ju najtežjih problemov« tekmovalne študentske skupine crpajo iz osmih milenijskih ciljev Združenih narodov. Svojo idejo lahko študentje prijavijo do 31. januarja 2011 na spletni strani www.imaginecup.si. Vir: http://www.tia.si/Ideje_mladih_za_preboj_med_podjetniske_zvezde,171,7621,1.html