Pocasnmii Številka siano 60 vinarjev. ìX&Uì i —» , , K 50— . . . » 20'—* . . . 13’— s»1 ^KS®sia'VÌÌ«j| teto . , B 60,—* mern« številke Attrita '*trar.eh @0 v. àtvo L upravništvoi Koro&ka ulica Teìeios št 220» .> ▼ ' STRAŽA Neodvisen pitto Usi sa slovensko Qsidéhro» ' 1 Intdrali ali ae računajo po K iM ©d enoređse p tvrdog ; prt večkratnih Óiii!&«*$& y •— popust 2 .Strata“ Lshaja v po» deljek in petek popokt«* Rokopisi »e ne vračaj#* if -r aredaiètrom 99 ■oriti «sä d& I3b «3Tfe 37. Številka. JlantiOr dii« 9. aprila 1920. Letnik XII: HEHBSHffil Veliko zborovanje delegatov in zaupnikov Slov. ljudske stranke. Ljubljana, 7. aprila. V prestolici Slovenije so se zbrali dne 6. in 7-■aprda zaupniki naše stranke, da določijo praveo našemu bodočemu političnemu, socijalnemu in gospodarskemu delovanju med slovenskim ljudstvom. Odkar obstoji SLS, še stranka ni doživela tako sijajnega zborovanja, kakor so bili dnevi 6. in 7. aprila 1920 v boli Ljubljani. Bil je to pravi slovenski parla, m e n t. V bratski slogi so se zbrali naši vodilni možje iz vseh delov Slovenije. Izvanredno veliko je bilo število zastopnikov Slov. Stajerja. Prvi dan nas je bilo iz nekdanje Štajerske okoli 200 delegatov, pri »..lavnem zborovanju pa je bilo navzočih iz krajev od Mure do Save nad 500 zaupnikov. Prvikrat smo n i strankini skupščini pozdravili zastopnike Prekmurja, katerih je dospelo okoli 20. Navzoči so bili indi nas. •bratje iz Korotana. Zastopani so bili vsi sloji : kmetje, obrtniki, delavci in inteligenca. Poseben sloves je dala slovenskemu parlamentu navzočnost vseh treh slovenskih ministrov, vseh članov slovenske vdale in narodnih zastopnikov iz Beograda. Zbor delegatov SLS. V torek. 6. aprila, ob MO. uri, se je zbralo v veliki, dvorani Uniona okoli 300 delegatov SLS iz ee le Slovenije. Zbor je otvori 1 poslanec Gostinčar. — Strankin glavni tajnik dr. Kulovec je raztolmačil dnevni, red. Ministrski podpredsednik’ in strankin načelnik «dr, Korošce, ki je bil pri vstopu v dvorano viharno pozdravljen, je povdarjal v svojem uvodnem govoru, v kako težkem položaju se nahaja sedaj naša jugoslovanska domovina. Opisal nam je naloge, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, Nato so se zborova, -ei razdelili v tri odseke. P r o g r a m a t i è n i odsek je zboroval pod predsedstvom dr. Korošca v veliki dvorani Uniona . Referent je bil dr. Mohorič. Odsek je razpravljal pred vsem o ustavnem programu SLS. S o c i a 1 n o ~ p o 1 i t ! č n i odsek -se j*e sestal v stranski dvorani. Piedsealv- J mu ,»■ poslanec Gostinčar. O socialno-polition u s po.nžaju »Iranke je poročal urednik Kremžar.. Organizacijski in gos p o d a r s k i odsek je zboroval v srebrni dvorani Uniona pod pred- sedstvom tajnika in urednika Žebota. Poročala sta glavni tajnik dr. Kulovec in posestnik Bore. Odseki so zborovali od 10. do 143. ure popoldne. Razprav so se udeleževali z velikim zanimanjem posebno delegati iz naših severnih obmejnih okrajev . Resolucije, ki so jih sprejeli odseki, so se obravnavale v plenumu delegatov od 3. do !47. ure. Volitev načelstva. Ob' 8. uri zvečer se je v srebrni dvorani Uniona pod predsedstvom dr. Korošca vršila seja vodstva stranke. Izvoliti je bilo treba 30 članov načelstva, Za bivši Slov. Stajer so bili izvoljeni sledeči možje v načelstvo SLS: 1. Miha Brenčič, veleposestnik, Spuhlja pri Ptuju. 2. Frane Bratušek, župnik, Svetinje. 3. Filip Galunder, župan, Sv. Križ nad Mariborom. 4. Dr, K. Verstovšek, poverjenik, Maribor. 5. Ivan Zupan, rudar. Trbovlje. 6. Franjo Žebot, urednik, Maribor. 7. Martin Medved, župnik, Laporje. 8. Vlado Pušenjak, nadrevizor. Maribor, 9. Jakob Rajh, posestnik, Ljutomer. 10. Davorin Krajne, župan, Galicija. 11. Jak. Vrečko, župan, Ponikva. 12. Ivan Močnik, kovač v Mozirju. 13. Dr. Ogrizek, Celje. 14. Jože! Skoberne, Rajhenburg. Za Prekmurje: Josip Klekl v Crensovcih, za Koroško: Franc Smodej, urednik in poslanec, Ljubljana, ter J. Riedl, železniški delavec v Prevaljah. Shod zaupnikov. Velika dvorana v Unionu je bila v sredo okoli 10. ure nabito polna najboljših in najresnejših pri -Stašev SLS iz vseh slovenskih krajev. Navzočih je bilo nad 2500 mož. Viharno pozdravljen je otvoril ta shod dr. Korošec, Med drugim je v uvodnem govoru izvajal sledeče: „Naš shod ima namen, da se zopet po dolgem času pogovorimo o'naših skupnih ciljih, našem skupnem programu za javno delo. Casi, v katerih živimo, so nesigurni, nejasni. Zato je treba iskati jasnih potov v skupnem posvetovanju. Prepričan sem, da jih bomo tudi našli, zato ker vsak od nas želi, da pokaže vsakemu tovarišu por ■ prave sreče, pot, po kateri danes vse hrepeni, katere pa mnogi ne morejo najti. Uverjen sem, da nas privede program, na kateremu stoji naša stranka in po katerem hoče delati, če ne danes, pa jutri ali pojutrišnjem, do tega, kar si mi vsi želimo. Na predlog urednika Žebota je bil z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika zborovanja dr. Korošec, za podpredsednika pa gg. Brodar in Gostinčar. O organizaciji stranke je poročal glavni tajnik dr. Kulovec. Poročevalec je podal sliko o podrobni strankini organizaciji. Glede velikih nalog, katere še čakajo našo politično organizacijo, navajamo najbolj karakterističen odlomek iz govora, dr. Kulovca: „Mi smo stranka, ki stoji na krščanskih temeljih in ve, da je pogoj za blagostanje samo socijalna pravičnost v državi. In ker stojimo na tem temelju , imamo nasprotnike. Imamo dva nasprotnika, ki skušata temelje, na katerih stoji naša stranka, izpodne-sti. Prvi so socijalni demokratje, v najnovejšem času komunisti. Na včerajšnjem zborovanju so.se culi resni glasovi. Toda mi vemo, kako se godi v sosednjih državah. Tudi pri nas se čujejo glasovi, ki napovedujejo slične razmere in ravno zaradi tega čakajo našo stranko velike naloge. Nasproti tem p r e k n -c i j s k i m elementom moramo postaviti nasproti močno organizacijo, k i b o varovala red v državi in ki bo pospeševala rešitev velikih s o c i i a. 1 n i h v -p r a š a n j." Pozdrav bratom Hrvatom. Med tajnikovim poročilom sta došla na oder: predsednik Hrvatske Pučke Stranke dr. Simrak in predsednik Seljačke Demokracije hrvatski kmet Bario, Predsednik dr. Korošec je pozdravil med neprestanim in živahnim pritrjevanjem skupščinariev došla hrvatska gosta z naslednjimi besedami: „Rojaki! Doživeli smo veselje in čast, da sta nas obiskala, tudi odposlanca Hrvatske pučke stran -ke, oziroma Seljačke demokracije iz Zagreba. (Živahno ploskanje.) Prišel je naredni poslanik dr. Simrak in predsednik Seljačke demokracije g. Barič. Njuno delovanje je neizmerno požrtvovalno in nesebično, kakor ga je učil dr. Krek in kakor ga je presadil njegov —; žal rajni — veliki, dr. Krekov učenec dr. Ro- LISTEK. Smrt slavne plesalke. Pred nekaj tedni so prinesli takozvani veliki, svetovni časniki novico, da je umrla Gaby Deslys, najslavnejša gledališka plesalka, o kateri se je v prej šjih, časih, ko je vladarska krona bila še velikan -skega pomena, pisalo več, kot o vsaki kronani gla -vi. Prvič je stopilo njeno ime v javnost najširšega sveta, ko se je zaznalo o njenem razmerju s takratnim portugalskim' kraljem Miguelom. T'a mladi go • spod ( s kronano glavo, ki sam na sebi pač ni bil ne boljši' ne slabši, kakor jih je bilo na stotine in na tisoče njegovih stanovskih tovarišev pred njim in kakor jih bo neomejeno število še za njim, je iznašel , da je prijetneje sedeti v velikanskem in .krasnem Parizu, kakor pa doma v svoji prestolnici Lisaboni, če tudi je to mesto redi svoje krasote- sloveče po celem svetu, in da je prijetneje v objemu lepe Parižanke Gaby Deslys, kakor pa doma na zlatem prestolu svolili pradedov. Pustil je torej doma v Lisaboni svojim ministrom svoj podpis vrezan v gumi, da so lahko brez njega podpisovali'kraljeve ukaze, sam si je pa izvolil francosko plesalko Gaby Deslys za svoj boljši del. Slednjič so^ se Portugalci razjezili na svojega vladarja, ter gà nagnali iz dežele ob enem z vso njegovo Medito. Takrat je stopilo v luč celega sveta tudi ime pariške plesalke in po nekaterih časnikih se je rahlo namigavalo, da je v dobrem delu, tudi ta mačica kriva, da so se prejšnji' zvesti, udani in ljubeči podložniki tako grdo razjezili na svojega milostljive? ga vladarja. Toftpač ni bilo res, ako bi ne bilo dragih razlogov, radi Gaby Deslys bi bil don Miguel lahko do smrti sedel- na prestolu in svojim naslednikom zapustil spoštovanje svojih podložnikov. Take reči se namreč vladarjem jako lahko oproste od strani sodbe tega sveta in marsikateri vladar je imel, kot se pravi „intimno“ znanje z ne majhnim številom takih Gaby, je bil vseeno do svojih zadnjih dni 1 j .ib-Ije oče svojega naroda. Don Miguel je moral božali p fed svojim ljubljenim narodom in zatekel se je, kakor toliko drugih razprestoljenih veličaste/, v rajnko Avstrije, slavna pariška plesalka mu je pa pokazala ligo, kajti potepeni vladar ni imel za njo nobene privlačne sile. Don Miguel se je . klatil kot po -tepeni kralj po Avstriji na stroške naših davkoplačevalcev, Gaby Deslys je pa vsled tega dogodka postala, svetovno slavna, kar je vleklo k nji najrazličnejše moške z visokimi imeni in debelimi mošnjami. Njeno ime se je neprestano pojavljajo v časnikih in vedno v zvezi z dogodki, ki so dajali predmet za velike govorice in široke škandale. Enkrat se je pisalo, da se ta ali ta visoki plemenitaš hoče ločiti od svoje žene radi lepe plesalke, drugič je spreletela vse časopisje novica, da je slavna Parižanka zavedla mladeniča iz te ali one veleugledne in visokostoječe rodbine, ga iztrgala iz obiteljskega središča in odpèljala v Ame -riko. Njeni doživljaji so bili najrazličnejši, vedno odsev ene in iste popolne propalosti, a „visoko časopisje“ jih je beležilo s skrbjo in z veseljem, kakor je vedelo, da, ugaja stališču občinstva. Omenimo samo še en dogodek: Ko se je ženil španski /kralj, so vsi vladarji sveta prišli ali osebno na ženitovanje, ali pa so vsaj po posebnih odposlancih poslali častitke z bogatimi darovi. Turški sultan Abdul Hamid je čutil,, da je že prestar za potovanje na Špansko. Sploh jo ta gospod najraje čepel doma v svojem haremu, kjer je imel o? krog sebe čez 300 odališk, kar je obenem z naraščajem, kandidatkami in raznimi drugimi ženskami, ki so po pravilih islamskega harema, kot zvezde repa? tiče okroževale prave sultanove priležnice, narastlo na več tisoč, a vse skupaj je bilo z močno armado eonuhov zavarovano pred skušnjavami tega sveta* Ahdul flamid je bil torej mnenja, da je v takem haremu bolje, kakor pa zunaj med svojim ljubljenim narodom in da je umestneje, ako svojim zvestim pod? tožnikom ne pride preblizu. Sele na; stara leta ga ja revolucija Mladoturkov pregnala iz haremskega ede? na in iz kroga njegovih odališk. Ko se je ženil Špan? ski kralj, je izbral torej turški sultan enega izmed svojih najrazumnejših in.najzanesijivejših pašov, kar, jih je imel, ter( ga z bogatimi darovi in z imenitnim spremstvom poslal na španski kraljevi dvor. Dotični paša — bil je star, zelo ugleden mož, imel je celo dostojanstvo treh konjskih repov, je odpotoval z darovi in s spremstvom iz Carigrada, toda določenega dne ga ni bilo v Madridu. ; Na Španskem dvoru) je nastal, velik strah: kaj da ni prišel paša s tremi konjskimi repi? Kaj, če se mu je kaj zgodilo med potjo? — Brzojavijo v Čari« grad. Dobe »odgovor, da je točno odpotoval. Začno ga iskati. Paša s tremi konjskimi repi ne potuje, da bi ga uikdo ne,videl in ne opazil. Dognali so takoj, ke? daj in s katerim vlakom se je pripeljal do Pariza* Tu so jo pa izgubila njegova sled in iz Pariza ni šel. Moj Bog! V tako velikem in pokvarjenem mesta se je lahko kaj pripetilo. Mogoče, da so ga oropali in ubili. Sporoče francoski, vladi, ta pa svoji policiji* Francoska policija pa tudi ne sedi na možganih. Stran fc. gulja na Hrvatsko. Mislim, da je naša dolžnost, da se tega požrtvovalnega, velikega moža, ki je za naše ideje na Hrvatskem toliko storil, tudi danes tukaj hvaležno spominjamo in mu zakličemo: SlavaI (Živahni klici: Slava!) Učenca velikega Kreka in sodelavca pokojnega dr. Rogulje sta ravno navzoöa gospoda. Ona sta žela v minulih dneh prve sadove svojega nesebičnega delovanja. To so sadovi, ki so se pokazali pri zadnjih občinskih volitvah na Hrvata -kem za Pučko stranko. Ona sta naša, kakor smo mi njihovi in jih kakor brata iskreno pozdravljam. Mogočen zbor naših zaupnikov je v znak veselja, da imamo v svoji sredi odlična hrvatska brata , buknil v burno, dolgotrajno ploskanje in navdušeno vsklikanj*. Govor dr. Korošca. Načelnik stranke dr. Korošec je nato, obširno poročal o političnem položaju in o smernicah SLS . Govor so sprejeli zaupniki z velikim odobravanjem , ter so z napeto pazljivostjo poslušali svojega voditelja, ko je poročal o zadevah v naši državi, ki nam do sedaj niso bile popolnoma jasne. Radi pomanjkanja prostora žal ne moremo danes objaviti celotnega govora, kakor ga nam je vposlal naš poročevalec. Govor objavimo v pondeljkovi „Straži.“ Politične naloge SLS. G političnih nalogah stranke v bližnji bodočnosti je poročal dr. Jakob Mohorič. Obširen govor je bil poln novih, zdravih in krepkih misli, ki naj slu -žijo našim ljudskim govornikom kot temeljila navodila za govore na ljudskih shodih. Dr. Mohorič je končal s temi-le besedami: „Predvsem moramo med ljudstvom dvigniti pravi zmisel za načela, za katera se bomo morali boriti na vseh koncih, da bodo oni brez načel ostali brez uspeha. Na teh načelih bo postala stranka močna , kakor je močna država, ki zadostuje sama sebi, kakor more biti močna stranka, ki združuje vse poštene stanove, ki hočejo vsa vprašanja sporazumno in mirno po krščanskih načelih urediti. S to stranko bomo šli skozi veliko dobo in ne bomo se varali z otročjimi načrti, ki se porajajo sami. Samo tako bodemo gradili pot naprej. Proti praznim načrtom naših nasprotnikov pa postavimo organizacijo dela, da bodo vsi napadi nasprotnikov ostali brez uspeha. (Burno odobravanje.) Pozdrav ljubljanskega kuezoškofa. Predsednik dr. Korošec je prečital nato sledeče pismo: „Presrčen pozdrav vsem našim mnogoštevilno zbranim zaupnikom. Prodrla je demokratična ideja; sedaj zares ljudstvo zboruje. Krščansko ljudstvo govori in sklepa o vsem, kar je v soglasju z božjo voljo zanj dobro in koristno. V prizadevanju za splošno dobro naj se vsi stanovi organizirajo in organizirani skupno nastopijo v medsebojni ljubezni in obzirnosti. Blagoslov božji za uspešen splošni napredek želi vsem — Anton Bonaventura, škof.“ Dr. šimrak in Barič pozdravljata. Predsednik Hrvatske Pučke Stranke dr. Sim -rak' je v navdušenem govoru imenom stranke, ki je Politične vesti. Jugoslavija. Narodno predstavništvo bo zopet sklicano 19. t. m. Na dnevni red pride takoj volitev novega predsednika parlamenta. Mesto umrlega doktor Pavloviča je začasno zavzel in je dospel v Beograd prvi parlamentarni podpredsednik dr. Ivan Ribar, V Beogradu se še vedno mudi predsednik naše mirovne delegacije Pašič, ki je podal pred ministrskim svetom obširno poročilo glede jadranskega vprašanja in o naših nasprotnikih| v jadranski zadevi. Pri tej seji ministrskega sveta se je obravnaval tudi naš notranji politični položaj in se je ugotovilo, da bo vlada nadaljevala pogajanja z opozicijo za morebitni sestav širše koalicijonalne vlade, ki bi naj izdelala volilni red, rešila najnujnejše zadeve in izvedla volitve. Na medsebojni sporazum med vladnimi in opozicijinalnimi strankami bi naj vplivala Pašičeva osebnost. Po sklepu londonske konference bi naj odločila Crna gora z ljudskim glasovanjem o svoji samostojnosti ali pripadnosti k Jugoslaviji. Finančno ministrstvo je odredilo, da naj se nemudoma izvrše dela za določitev dohodnine in voj-nodobičnega davka za vso S-HS kraljevino. Plačnti se morajo vsi zaostali davki, in tudi davek na vojne dobičke. Vse državne oblasti (davčni uradi) cele kraljevine morajo zahtevati od oseb, ki imajo svoje imetje naloženo po državnih blagajnah pred izplačilom dokaz,' da so te osebe že plačale dolžni davo k: prej kot leta 1919. Izplačilo se nakaže tem osebam še le tedaj, ko je dokazano, da so plačale državni davek. Ministrstvo za. konštituanto je dovršilo načrt zakona za ustavo. Pripravlja se zakon o glavni kontroli, samoupravi, o centralnih oblastih ter o poslovniku v ustavotvorno skupščino. Regentu Aleksandru je'jzročil poverilna pisma papežev nuncij kardinal Cherubini. S TM 2 A. 9. aprila 1930. sedaj druga najmočnejša stranka na Hrvatskem, pozdravil zastopnike slovenskega ljudstva. Govornik je povdarjal, da ni več daleč čas, ko bo krščanska ljudska misel prodrla na Hrvatskem do zadnje seljačke in delavske koče. Jaz sem prepričan, da bode pravo narodno edinstvo izvedel naš mali človek, naš kmet, naš obrtnik, naš delavec. Bratje Slovenci! Mi pridi- : .gamo našemu ljudstvu tri stvari : Krščansko pošte - ; , nost, slogo kmetov in združitev v močno organizaci - j jo. Hrvatski kmet Vas pozdravlja-, se smatra eno z Vami in je prepričan, da bo zmagal z Vašo pomočjo v boju za svojo boljšo bodočnost. (Živahno odobrava- | nje.) j Besedo dobi nato predsednik Seljačke demokra- ! i cije g. Barič, ki izvaja sledeče : Ko smo prišli k na- ! j šim kmetom in jih vprašali: Ali raje hočete iti skup- | j no s hrvaškimi grofi, ali s slovenskimi kmeti? so vsi I '■ rekli : S slovenskimi kmeti. To ste dosegli Vi s svo - J jim dosedanjim nesebičnim delom. Misel naše Ljuds- j ke Stranke dobiva odziva tudi med Srbi. Ko bo en- f krat naš program ujedinil srbskega, hrvaškega in j slovenskega kmeta, tedaj se bo pokazalo, kdo je pač j v resnici državotvorni element v naši državi. Krš- j čanski težak bo dosegel, da se bo naselila v celi na- * ši domovini edinost, mir in red. (Živahno odobrava- I r.je in ploskanje.) Gospodarske naloge. Poslanec Brodar je poročal o gospodarskih nalogah, ki jih bo morala izvesti naša stranka, ako hoče oteti naše ljudstvo gospodarskega pogina. Poročevalec je povdarjal proti koncu svojega govora: „Našega dela na zadružnem polju se seveda liberalne stranke ne vesele, ker so glavne opore kapitalizmu, in ker same snujejo le kapitalistične družbe. Naše delo pa je pošteno in namenjeno ljudstvu, ki trpi. Omagati ne smemo, iti moramo korakoma naprej. Ko bo -mo svojo zadružno organizacijo razvili do zadnje vasi, ko bo ljudstvo gospodarsko osvobojeno, potem bo srečna naša država, naša lepa Jugoslavija. (Močno odobravanje.) Franc o s k i ministrski predsednik Millerand je pojasnil zaveznikom, zakaj je< Francija zasedla nemške pokrajine. Rekel je, da se Nemčija ni držala mirovnih pogojev,; ker je v uporne pokrajine poslala več vojaštva, kakor bi ga smela imeti, in s tem je samo ob Sebi nastopil za Francoze „pasus foederis“ (slučaj, da mora Amerika in Anglija pomagati Franciji). Nemški zastopnik dr. 'Mayer, je odgovoril v kratkem dopisu, da so bili Nemci prisiljeni k temu koraku. Uporno delavstvo je povzročilo vstajo, ki je bila v veliko gospodarsko Škodo celi državi. Iz upornih krajev so prihajali klici; po pomoči. Sila je bila nujna in ni bilo časa prositi entente dovoljenja. Nemčija je pripravljena dati vsa jamstva, da se čete u-raaknejo kakor hitro bo mogoče. Zlasti je zadovoljna, ako pošlje ententa posebno komisijo, kij bo nadzirala postopanje nemških čet. — Italija pravi, da je pri tem neutralna, iz Amerike se slišijo glasovi, ki se izjavljajo proti postopanju Francije. Nemško gospodarsko stanje je sitno težavno. Dolgov ima Nemčija čez 200 miljard. Na leto potrebuje za pokritje tekočih stroškov 25 miljard. Državna podjetja, ki so bila pred vojno tako vzorna, i-majo sedaj grozno izgubo. Celo železnice, ki so dajale pred vojno 800 milijonov dohodkov na lete, so i -mele lani dve miljardi izgube., Potrebe hočejo pokriti z davki in sicer naj: bi vrgli posredni davki 15 miljard, neposredni pa 10. Veliki dohodki so obremenjeni s 75%, poleg raznih drugih dajatev. To se pravi, da bodo velika premoženja skoraj popolnoma zaplenjena. Danska. Kralj se je moral umakniti pred revolucijo. ? Njegovo ravnokar imenovano ministrstvo je odstopilo I in sestavilo se je v sporazumu z uporniki novo, ki je I takoj sklicalo državni zbor, kateri je bil odgode n jn j je obljubilo, da razpiše v najkrajšem času (že 22. t. I m.) volitve na najširši podlagi. Izpolnile so se tudi vse gospodarske zahteve delavcev in s tem je prenehala splošna stavka., Tajnik dr. Kulovec je prečital resolucije, ki so jih prejšnji dan sestavili odseki. Sprejete se bile enoglasno. Volitve. Zbor zaupnikov je nato na predlog Miha Brenčiča med živahnim ploskanjem in radostnimi živijo -klici izvolil za načelnika SLS za bodoča tri leta dr. Anton Korošea; za prvega podnačelnika pa prof. B. Remca. Osta i trije podnačelniki so: poslanec Brodar za KZ; stavbenik Ogrin za Obrtno in poslanec Gos-j tinčar za Delavsko zvezo. j • Novoizvoljeni načelnik stranke dr. Korošec se s je za izvolitev iskreno zahvalil ter zaključil zbor ob \ dveh popoldne s klicem: V boj za našo zmago! Popoldne so zborovale : Kmetska, Obrtna in De-i lavska Zveza. Na zborovanju KZ je med velikim na-j vdušenjem govoril minister Ivan Roškar. Njegov go-i vor priobči „Slov. Gospodar.“ Zvečer so se zbrali pod predsedstvom g. Miha I Brenčiča slovenskoštajerski in prekmurski zaupniki, j ki so prednašali ministru Roškarju svoje želje. -t. V jugoslovansko armado je sprejetih I 400 rezervnih častnikov bivše Avstro-Ogrske, ki bo-I do pozvani na dvemesečne orožne vaje. Novo imenovani vojaški poveljniki: Po -voljnikom kosovske divizije je imenovan polkovnik Gjorgje Josipovič, vardarske divizije general Dragomir Milojevič, moravske divizije polkovnik Dušan Popovič, savske divizije general Milan TučakoviČ, Istočasno so bili imenovani tudi pomočniki divizijonarjev in brigadirji. Novi poveljniki armij: 4 armije general j Miloš Vašič, 3 armije general Mirko Milosavljevič. Inšpektorjem topništva je imenovan ge -i neral Svetislav Matič, poveljnik savske divizije. V Beogradu se je vršil zadnje dni velik f shod visokošolskega dijaštva in delavcev. Po shodu I so nameravali zborovalci uprizoriti demonstracijo. I Pri tem obhodu je prišlo do krvavega spopada med f demonstranti ter orožništvom. Ranjeni so bili trije di-s jaki in nekaj orožnikov. Po teh malenkostnih izgre-f dih vladata zopet mir in red v Beogradu. I- ’ . ■■■/;; aV"’ -'''V j. Italija. V Trst u je izbruhnil zadnjo nedeljo med vsemi občinskimi nastavljenci splošni štrajk radi neiz ■* plačanega zaostanka prejemkov. Trst je sedaj brez luči, brez vode, brez tramvaja itd. Štrajk, katerega se udeležujejo vsi občinski nastavljenci, stoji pod vodstvom komunistov in ima namen dokazati moč komunizma. Tudi na Reki štrajka delavstvo vseh večjih tovarn, nameščenci tramvaja, vodovoda in plinarne. Pričakujejo na Reki splošno stavko. Strajkajoče de -lavstvo je stavilo svoje zahteve, v katerih zahteva povratek vseh iz Reke iztiranih delavcev, nabavo ži-vljenskih potrebščin za delavce, upostavitev prometa z Jugoslavijo in odstranitev dosedanjega poveljništva na Reki. V Zadru je hotel general Spiller razpustiti zadrski dobrovoljski zbor. Dobrovoljci so demonstrirali v gledišču, iz katerega se, je moral odstraniti o menjeni general. j Irska. V d o b i velikonočnih praznikov je prišlo na Ir-I skem do resno krvavih izgredov. Irski avtonomisti I nastopajo z >oboroženo silo proti pobiranju novih dav-\ kov. V več mestih so poskusili avtonomisti zažgati \ davčne urade, carenarne, poštna poslopja in banke. 1 Ti izgredi, ki se dan na dan poostrujejo so dosegli f na Irskem še razsežnost punta' izza leta 1916. t I Avstrija. V Avstriji je sedaj na dnevnem redu boj I za ustavo. Dunaj bi hotel centralistično upravo, da j bi so dežele vladale iz Dunaja, zastopniki kmetskih I dežel žele veliko decentralizacijo, da bi bile dežele kolikor mogoče samostojne. Najraje hočejo „zvezno re publiko“ po vzorcu ; S vice in pri tem jih čisto nič ne skrbi, kako bo živel Dunaj. Najbolj separatistični so Tirolci, Predarlberžani, in Salcburžani, katerih federalizem se je že razvil do popolnega odpada in samo ugovor entente jih ovira, da ne morejo odpasti od I Avstrije. Tirolci in Salcburžani hočejo k Nemčiji, ! Predarlberžani pa k Svici^ Prvi so poslali svoje za-! stopnike na Dunaj k državnemu kanclerju in celo k f zastopnikom entente. Kanelerf dr. Renner jim je na- i' redil krepko pridigo, ententarji jih pa niti niso hoteli sprejeti. Samo z nekim Amerikancem so govorili, a potem je izjavil še on, da je bil to samo zaseben prijateljski pogovor. Koncem tega! mesca\ se bo vršila v I Linču druga konferenca dežel, kjer se bo razpravljali Io to vprašanje. Ravnokar se je zaključil v Linču kmetski I shod cele Avstrije. Govorniki so povdarjali, da je 1 treba dvigniti socijalno moralo ljudstva, premostiti f nasprotje med mestom in deželo, dvigniti kmetsko I produkcijo. Silno veliko stane pri sedanji nizki ve -S Ijavi denarja/ Avstrijo nakupovanje žita v tujini. Doji plačati mora država razliko med ceno, po kateri žito Idobi in po kateri ga odda ljudstvu in ta razlika znaša na teden dva milijona kron. Govorilo se je tudi o novi vojni postavi in izražala bojazen, da bo ta nova vojaščina samo orodje socijalistov in komunistov. Pomanjkanje premoga postaja zopet ob -čutno, tako, da ni verjetno, da bi mogli ob nedeljah voziti vlaki. IN a Dunaju so pričeli stavkati sodnijski pisarniški uradniki. Avstrija je dobila od Italije dovoljenje, da I nastavi v Trstu svoj generalni konsulat. To je zna-I menje, da se pričenjajo prijateljski stiki med obema I državama. Madžarska. Med madžarskqi krščansko stranko je izbruhnilo nesoglasje in izstopila iz nje Friedrichov» skupina, ki se je postavila v opozicijo. Pričakujejo novo izvenstransko vlado na Madžarskem, kateri bi naj načeloval grof Apponyi. Poročila iz Pečuha prinašajo vesti o I smrtnih napadih madžarskih banditov na srbsko vo-I jaštvo ob demarkacijski črti. Bolgarija. Zadnji volilni boj na Bolgarskem se je vršil f med poljedelsko stranko in , komunisti. Meščanske I stranke niso prišle niti v poštev. Poljedelci so izvo-I jevali od 229 poslancev 112, komunisti 49 in ostalih ž 68 mandatov so dobili socijalisti in druge stranke. I Voditelji poljedelske stranke pripravljajo odgoditev I parlamenta, ker njihova stranka nima kvoruma. Vsled 'nameravanega vladnega delovanja brez, parlamenta Je pričakovati v Bolgariji uvedba diktature. Število bolgarskega vojaštva v mirnem času je določeno na 40.000 mož. Šasija« B o 1 j S e v i k i so zasedli Vladikavkaz ia važno luko Petrovsk v Dogestanu., Litvanska vlada prične s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja pod pogojem, da prizna Rusija ne «odvisnost Litve. Pogajanja ge1 bodo začela 15. aprila. Finska vlada je prosila Rusijo za premirje Predlog je Rusija odbila, kep je Finska, zahteva-, ■ia umik sovjetskih čet iz Pečenge. Dnevne vesti. Pozi» na rodoljubna srca. v prid Mariborske Dijaške kuhinje se vrši 16. aprila ob 8. uri zvečer v Götzovi dvorani v Mariboru velik koncert, kojega spored priobčujemo. Vse rodoljube, zlasti z dežele, ki imajo blagočuteče srce za našo srednješolsko mladino, prosimo, da se tega koncerta udeležijo v kar največjem številu ! Spored velikega ljudskega koncerti v prid Dijaške kuhinje v Mariboru je jako zanimiv. 120 pevcev ia pevk ter 50 godbenikov Divizijske godbe bo proizvajalo : 1. Smetana, Ovsrtura k „Libuši“ (orkester); 2. Schwab, Zlata kanglica. Mešan zbor z orkestrom ; 3. Smetana, Zbor vaščanov iz „Prodane neveste.“ Mešan zbor z orkestrom ; 4, Mešani zbori: a) A. Förster, Naše gore ; b) L. Hudovernik, Naša zvezda ; c) Gt Ipavic, Milada ; 6) Ruski narodni (harm. E. Beran) ; 5. Beran: a) Dumka, b) Scherz®. Orkester; 6. Dvorak, IV. slovansky tavec. Orkester : 7. Mozart, Over-tura k „Čarobni piščali“; 8. Ženski zbori z or kestrom : a) Beran, Introdukcija. Orkester. Spev vil. Spev in ples vil (alt-solo); b) H. Volarič, Slovenskim mladenkam; 9. Borodin, S step. Orkester ; 10. Jenko, Zbor ciganov iz „Vračara“. Mešan zbor z orkestrom. — Koncert se vrši dne 16. aprila (petek) ob 8. uri zvečer v Götzovi ^dvorani. Predprodaja vstopnic pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici od ponedeljka dalje. Shod kmečke zveže v Rečici ob Savinji : Na belo nedeljo bo na Rečici velik političen shod j ^Kmetske zveze“ za gornjegrajski okraj. Shod \ se vrši v dvorani pri g. Čuježu ob pol 2. uri i popoldan. Po zborovanju seja odbora KZ gornje- | grajskega okraja. Na shodu govori več go*, or- k nikov, med njimi dr. Ogrizek iz Celja. Izebrsleualni tečbl V Črni na Koroškem bo j na belo nedeljo, 11. aprila za župnije možiške J dobne. Predavata poslanec Gostinar in urednik 1 Krajnc. Začetek ob 9. uri. Poldne ob 3. uri f siano-, ski boj. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Predsednik Lapornik je zaključil shod in povdarjai, da najbrž ne bo imel več priložnosti voditi shodov Samostojne v Rimskih toplicah. POZI» V „Straži“ glede dunajskih romarjev v rajni Avstriji sporočam : Iz trga Sv. Lovrenc na Pohorju je romal na Dunaj tožit cesarju ubogo slovensko rajo veleposestnic, lesni trgovec, večkratni milijonar, bivši podžupan trški August Löscbnigg (Lešnik) tih, a zagrizen nem-čur, ki svoje sinove pusti vzgajati v nemškem Gradcu“. Hajdina. Železniška postaja. Na velikonočno sredo ob 8. uri se je vlak ustavil za poskušajo na naši novi železniški postaji, za katero smo v velikonočnih praznUrfh pobirali papirnate de sko-agitatorskim namenom. S tem so «skrunili svojo akademsko čast. Hvaležno plačilo jim ni izostalo: Vse ostale grupe so enoglasno obsodile tako nepošteno početje ter predložile banu v svojem imenu prvotno, pravo resolucijo. Da pa nam bo še bolj jasno, kakšne nadebudne tovariše imajo kolegi demokrati čast . šteti za svoje člane ; V njih vrstah so ss našli pošten jako viči, ki so zahrbtno dejansko štram I 0aPadIi predstavnike drugih akadem-” I ski h društev. Ko so ta društva energično zahtevala zadoščenja za take balkanske navade, so jim kolegi demokrati vsako zadoščenje odklonili ... O, sol Jugoslavije ! . . Rezultat te ~ f drame ni izostal. Vsa akad. društva za- V veutionouuiii praznism puuuau papirnaso uo- * . . ščice, da jo brž spravimo pod streho. Upamo, da \ j5 e u.nl verze so o ds. on tla vsako bo kmalu sprevodnik zaklical : „Hajdina ! Kdo izstopi in vstopi“. j Strašen Zločin, v Orešje pri Ptnju je prišel j na veliko soboto k zakonskima Kolarič nek njun f sorodnik. Prosil ju je, da bi smel ostati pri njih jj črez praznike, kar sta mu oba dovolila. V pon- j deljek zjutraj, ko je šel Kolarič v hlev živino i krmit, je pa stopil „sorodnik“ za njim in ga s sekiro dvakvat udaril po glavi, da se je nesrečnik nezavesten zgrudil na tla. Nato je zločinec zaprl hlevna vrata in šel v sobo, kjer je našel njegovo soprogo in jo istotako udaril dvakrat z ostrino sekire po glavi, da je na mestu obležala. Pobral je ves denar, ki sta ga imela Kolaričeva in nekaj obleke ter izginili. Do sedaj se ga Se ni moglo zasačiti. Oba težko ranjena so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je žena že umrla, on pa se bori s smrtjo. Nov strah tihotapcev in verižnikov v Gornji Radgoni. Ekspozitura urada proti tihotapcem, ve-rižnikom in navijalcem cen začne poslovati te dni v Gornji Radgoni. Ta urad bo vodil okrožni policijski nadzornik Vilko Babler. Poletni čas v Jugoslaviji., Ministrski svet je sklenil v zadnji seji, da se začne z 10. aprilom tudi pri nas v Jugoslaviji računati poletni čas. O polnoči med 9. in 10. aprilom se premakne čas za eno uro naprej. Letni čas bo trajal do 30. septembra. iZprefllSElihe voznega reda, Obratao ravnateljstvo južne železnice naznanja : Vsled upeljave poletnega čaša v Nemški Avstriji in Italiji seiz-premeni vozni red ekspzesnih vlakov Dunaj— Trst med špiljem in Logatcem, in sicer vozita od 9, aprila dalje namesto sedanjih vlakev št. 3 4 ekspresna vlaka št. 3a in 4a z odhodom iz Špilja, oziroma Logatca za eno uro prej, kaj kakor dosedanja ekspresna vlaka. Prihod brzo-vlaka v Maribor ob 12.34, odhod 1B.24, prihod v Celje 14.35, odhod 14.50, prihod v Ljubljano ob 16 27, odhod 1647. V nasprotni smeri pride brzovlak iz Trsta v Ljubljano ob 9.49. odhod ljudski shod, PsdpOgiavàr slovenskih demokratov in JDS | 10.20, prihod v Celje ob 12.10, odhod 12.25, vetor šolnik Voglar, ki je poleg dr. Lojzeta in } prihod v Maribor ob 13.48, odhod 14.08, Kodermana še edini pri miserere JDS stranki j PrsigftlSRjS 100 kronskih bankovcev pri dr-prireja po poročilih „Nove dobe“ zaupne sestanke jj žavnih blagajnah preneha s 10. aprilom. Rok za po Ljutomeru in tudi v Ormož bo rajžal. Prise- j odtegnjenje 50 in 20 kronskih bankovcev se ob- sodeiovanje z demokrati, dokler ne dobe zadoščenja. Omenjeni članek „M. D.“ obsega torej sledeče „debele“ laži : l. Ni šlo 6 dijakov klerikalcev in zajedničarjev k banu, temveč 6 delegatov 4 akad. društev. 2. Ni bilo „teh 6 lumpov“ takoj Izključenih, ampak se o njih izključitvi samo sanja dopisniku „M. D.“ 3. Konec članka točno velja samo v tem slučaju, da se razni „klerikalni elementi“ nadomestijo z „liberalnimi.“ „Mariborskemu Delaven“ pa svetujemo, da si zbira za svoje dopisnike malo bolj sposobne ljudi. Shod SLS. Za mesto Maribor in okolieo se v vrši v dvorani JSZ v Splavarski uiiei prihodnji pondeljek, dne 12. aprila, Zečetek ob pol 8. zvečer. Na sporedu poročilo o zboru zaupnikov I SLS v Ljubljani. Somišljenike prosimo, dà agi-I tirajo za obilno udeležbo. Prodavan]® SfCSZ. V dvorani JSZ. v Splavarski I ulici bode danes v petek 9. t. m. ob pol 8. uri f zvečer. Predava prof. dr. Jeraj o programu de-I mokratske stranke. Vabimo ! Jogoslovanska Strokovna zveza v Maribora skupina služkinj opozarja vse članice, da se udeleže zanesljivo in polnoštevilno na belo nedeljo cb pol 5. uri predavanja v Narodnem domu. Pfipravllaiüi ©dbof za prvi orlovski tabor v Maribora ima svojo sejo v soboto 10. t. m, oh 8, uri zvečer v tajništvu KZ. Pride predsednik Orlovske zveze krat Jože Pirc. Vabljeni so vsi odborniki. Predsedniki posameznih odsekov naj pripravijo kratko poročilo o svojih načrtih. Predavanje ženskega društva v Mariboru se I bo vršilo v nedeljo dne 11. aprila popoldne ob i pol 5. uri v mali dvorani Narodnega doma. Pre-I dava ravnateljica Šfcupca v vprašanju „Gospa in f služkinja“. — Ker je predmed zelo aktualen, I vabimo k obilni udeležbi vse, ki se zanimajo za j ugodno rešitev tega perečega socijalnega vpra-I šaoja. Odbor. Razne ne«ke. gli bi lahko, da politični polomnik „Voglar se na teh apostolskih obiskih pogovarja samo s 4 stenami in kozarci ljutomerčana, katerega lučka na račun stranke V Maribora nima naš šolnik nobenih JDS pristašev več, ker so mn že vsi javi naknadno. Ofisojtni komunisti. V Zagrebu so te dni zaključili sodnijsko razpravo proti komunistu Diamantensteinu in tovarišem. Diamantenstemu so prisodili 3 mesece ječe, Milanu Čopič in Štefu ušli v NSSstranko, toraj cesto pod noge in hajd j Kopčinovič pa po 6 mesecev. Vsi dragi obto-V Ljutomer in Ormož samo, da se lahko malo nafarba javnost o JDS zaupnih sestankih po deželi. G. „Voglar“, svet je danes never j eten in pozna le Voglarjevo polomijo in brezobzirno vsiljivost, a ne političnih uspehov, k večjem — laži in „farbo“. Pa mnogo politične žetve v Ormožu in debele črke za poročilo v „Novi dobi“. Polon» Samostojne v Rimskih toplicah, Samo -stojna kmetijska stranka je priredila v Rimskih to -plicah na velikonočni pondeljek shod, kateri se je obnesel za Samostojno silno žalostno. Prišli so kar trije govorniki: Drofenik iz St. Jurja, Šmid iz Jurklo-štra in neki gospod Sancin iz Celja. Koj v začetku zborovanja so uvideli, da nimajo somišljenikov, am -pak do 25 pristašev Kmetske zveze. Gospodje so se obotavljali s shodom. Ker so pa naši somišljeniki začeli prigovarjati, naj se Shod vrši,' sta se vendar, udala Drofenik in Šmid. Predsednikom je bil izvoljen naš somišljenik, kmet Jože Lapornik iz Lož. Govoril jo Drofenik, sicer precej stvarno, hvalil je seveda kmetsko ljudstvo kot edini stan, kateri vzdržuje dr -žavo. Medtem je prišlo v zborovalno dvorano osem komunistov, kateri, tako so izjavili, vidijo v Samo -stojni samo braniteljico in zagovornico kapitalizma, začeli so shod motiti tako, da ni' mogel Drofenik več govoriti. Eden naših somišljenikov je predlagal ob koncu shoda sledečo resolucijo: Na shodu Samostojne zbrani zborovalci obstojajo Samostojno kmetijsko stranko kot kmetu in delavcu škodljivo in so zoper vsako stranko, katera Siri med ljudstvom medsebojni ženci so bili oproščeni. Obsojenci so že prestali kazen v preiskovalnem zapora in so bili takoj po razsodbi izpuščeni na prosto. RliŠka kOŽa na Pohorju, 1250 m, se začetkom meseca maja otvori. Oskrbo prevzame zopet g. Sernc, tako- da smo zasigurani dobre postrežbe v vsakem oziru. Natančen dan otvoritve objavimo pravočasno. Mariborske vesti. Sijajno laže in potvarja resnico „Mariborski Delavec“ pod naslovom: „Vseučiliška omladina protestira proti vladi.“ Vsaka laž je najlepša poleg resnice. Zato objavljamo najprej resnico. Ko se je ob priliki občinskih volitev v Zagrebu pojavila tudi lista izdajalskih frankov-cev, je hotela preprečiti akademska omladina to sramotno nakano. V ta namen so se sestavili delegati vseh kulturnih grap univerze in sestavili skupno resolucijo, ki naj bi jo predložili na skupščini celokupne akad. omladine. In kaj se je pripetilo na tej skupščini? Demokrati so prelomili besedo, ki so jo dali njih delegati za prvo, skupno resolucijo ter naglo predložili še drago, novo resolucijo, ki je toč-nejše odgovarjala njihovim strankar- Državni proračun Avstrije. Glavni poročevaiee I finančnega ministrstva dr. Bauer je izjavil v avstrijski zbornici, da bo znašal državni primanjkljaj v prvi polovici tega leta 12 do 13 milijard kron. Končno jo še pristavil, da mu ni znano, na kateri način bi bilo mogoče saj deloma pokriti ta državni prima «j -kljaj. U radništvo v Avstriji. Število državnih uslužbencev v Avstriji je mnogo preveliko in znaša 240.000 oseb. Ako prištejemo k temu števila še tudi svojce in upokojence, naraste to število na pol milijona. Ako dodenemo še pol milijona deželnih, mestnih in drugih uradnikov, pridemo dcv ogromnega števila 1 milijon oseb. Ako pomislimo, da šteje Avstrija komaj nekaj nad 6 milijonov duš, pridemo do zaključka, da i-rna Avstrija desetkrat preveč uradništva. Orlovski vestnik. Telovadba mariborskega Orle* in naraščaja se vrši ob torkih in četrtkih od pol 8. do 10. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. Naraščaj telovadi sedaj zopet v telovadnici II. meščanske dekliške Soie v Rei-serjevi ulici, in sicer ljudskošolski naraščaj od tor -kih in petkih od 4. do 6. ure popoldne. V kratkem priredi Orel za naraščaj posebna predavanja, h katerim bodo vabljeni tudi stariši, da se pouče o pomenu. telovadske vzgoje naše mladine. GlgdallŠka predstava. Katoliško pomočniško društvo priredi na belo nedeljo, dne 11. aprila ob pol 8. uri zvečer v društveni dvorani, Apo-theke-jeva ulica št. 6, igro : „Mlini P0d Zemljo“ j ali „Zadnje ure poganstva v Rimu.“ Pred-! prodaja vstopnic v Cirilovi tiskarni. K obilni I udeležbi vabi odbor. ! BrainO društvo V Gornjemgradu ponovi na (belo nedeljo narodno igro s petjem „Krivopri-sežnik“. Mariborska eskompf»® banka v Mariboru TecettHata « f M**f» II®«» 11« Tatet®« Stav. 16. Podružnica: MURSKA SOBOTA Sorefema ■ Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. SCuptiie s« predala; Devize, valute, vrednostne papirje itd. Izdale : čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta. Dale predujme : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Dale kredite; Pod najugodnejšimi pogoji. 21 DreilZ©ItlU S Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Razna1 Išče se: Dve sobi in kuhinja T kaki vili v okolici mesta MARIBOR, za dve boljši osebi, moža in ženo. CENA po-etranska stvar. Ponudbe na upravo lista. 209 PRVI SLOV. BRIVNICI Aleksandrova (TepiMova)nl. 22 (preje g. CÄ-realiß) se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in | čisto postrežbo jamči FRAN NOVAK. BRIVEC JOSiPNEKREP tesarski mojster In stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Postrežba točna. Cenezmeme Jan Ignacij, Maribor Glavna pošta, 2. bä, lem Slovenci širite „STRAŽO“ Kupi »ei Jamski les franki štajerske postaje se kopi. Ponudbe na anončni zavod D. Bese’jak, Maribor, Gregorčič-eva (Schiller-jeva oliea 6. — telet. 182. 286 Kupujsm bo najvišjih cenah hlode, rezan in teean jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Blaser, lesna trgovina v Sašah pri Maribora. 1796 Proda mi Stiri If r I® 86 prodno 11 * ali pa zamen- jajo aa svinje. Koroška ulica št. 126, Maribor. 302 ftSjEjRtno. najbolle kakovosti je zdaj na or' iaj pri A6oiš§l*J (.Vinšek feg _ . 2 '' aSÌ Glavni trg, l*S8f J št. 6. 292 Tomasovic&Visković veletrgovina i vinom in žganjem Zagreb, Paimoti£evauI.22 Telefon 12—F 8 Brzojavi: „Tomavis“ priporoča svoje bogato skladišče zajamčeno naravnih, izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, sr» mskih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Naročbe « Zagrebu, kakor tudi vse od zunaj se izvršujejo takoj in z največjo natančnostjo. 252 €)nt$P& mahagoni, srojena - na dvojna, vratca, se proda. Vpraša se pri ŠKOFU, Spodnja Radvanjska cesta št. 16, Maribor. 804 Dire bili ini nadstropni, sposobni za vsako o ut, novo zidani ležeči na vogalu proda J. Nekrep, Mocartova ulica 59, Maribor. 2ll Službe i Dva učenca sprejme takoj Franjo ŽNIDAR, kovač za fino orodje, Maribor, Cesta na Pobrežje št. 3. 307 Dober zidar se priporoča za delo za se ali za hišnega zidarja. Nasipna ulica št. 2, Pobrežje pri Mariboru. 301 kuharica 8 - ” spričevali v trajno službo. — Primarij Dr. IVO MATKO, Maribor, Slovenska ul. 4. 265 Ssmosfašnega mizarskega pomočnika, kateri bi lahko partije prevzel za spalne sobe in drogo boljše pohištvo, se srejme. Dobi trajni posti, dober zaslužek. FRANJO WAGNER, St. Jur ob Taboru pri Celju. *03 ¥ ~ Sprejme se priden deček z dežele kot vrtnarski mlmm proti dobri hrani, stanovanju ter nekaj v plačila. Oglasiti se je čimpreje pri Ivanu Jernej, vrtnar, panri mlin, Meljska cesta 19, 300 Zelema trajnice (š nje) za gozd e železnice po jednostavno tekočem metru pet in pol ali sedem kilogramov težke eventualno tudi na železnih prag h (švelerjih montirane, želimo 284 zrn premefno dobavo kupiti! in to v količini od enega do pet vagonov. Ponndbe na BRATA J A N E X 0 VI C, trpina z drvmi H Zagreb, Kukovičev» 4 j$ Ojjl -riž “ arnesi--—t " vip I Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice r. m. k o. as. prpđai^ razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, nsnje, deske, stavbeni les in .’. .'. poljedelske stroje. §€upilji pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. PÒSrsduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Pravico kupovati io prodajati zadrugi imajo samo člani. Novi člani S8 sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trgo vinaiü pisarn e T Gornj i Radgoni. f*OtiFUŽni€£B Gornja Radgona, Muiska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. 259 m KUPUJEMO M PRODAJAMO ZASTOPAMO TVRDKE B na veliko: koruzo, ešenico. mnogovrstnih strok tu Ib inozemstva, s. pr. : tvornica strojev In orodja, papirja» tkani«. tvomiee testenin m. ill© in ifreinice, m Banatsko moko, (makarone, fidatine, rezance itd., tvrdka ROBERT ^Ef2GER m m mast, slanino in i. dr., DURU, katera izposluje vagone (cisterne) za prevoz ss ss vina se petroleja, ss ss m it suho meso. ti H m Ponudbe in vprašanja glede vsake robe brez razlike izvolite nasloviti na: m i Uzornik tomswarji; Bto Bursty, IritrI) SSK BRZOJAVI: „UZORNIK, ZAGREB“. 285 TELEFON: 12—28. 9Jadrans trgovska prometna Stražita » o. ». v M.JLMSMSOM r, Gosposka ulica 44 Nakup in prodaja ««- in terasnega blaga. Špedicija in mednarodni prevosi. Brsojavit JABBAN. — Telefon 309. I I K i 1 ji 1 üSÜ!^j| OTVORITEV GOSTIL1E Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da sem kupila in otvorila gostilno F. Marčič poprej Soiterič, Mlinska ulica štev. 15, Maribor. Frizadevala si bom kar najbolja zad o voltiti cenj. goste z dobro pijačo vse ter mrzlimi in toplimi jedili. Zlasti priporočam iibomi stara i« nova« bala i« rdeča bizeljska ulna lastnesa pridelka. Cenj. gostom je na razpolago lep prostoren vrt ter dobro urejeno kegljišče. Na hrano se vzamejo tudi abonenti. Za mnogobroien obisk se najtopleje priporoča ŽIČKAH} gtistilaičsipka. Veletrgovina; Ludovik Kuharič Ormož nudi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega M Pivari 114 Bö3^3*Ba^a*63€S'B3-B3-B'E| nj 3i [Ü Ifl [D tp [tl E tp Si F. & ÄWHER, LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR, Vetrinjskalulica 34. Spedicijsko in komisijsko podjetje. Ve etrgó vino prem ogominknr javó. ä3*S&E&E&E£&E&E3€&E9aei Dobro uvedena trgovina s špecerijskim ali mešanim blagom se vzame v najem oziroma se kupi. Ponudbe pod „trgovina“ na npr. 1. 306 fé Čevlje obleko ! perilo potne kolere, tov biče za trg in raznovrstne drobnarije priporoča Jakob Lah Glavni trg 2, Maribor. Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo dne 3. majmika 1920. ZASEBNI USNI ZAVOD LEGAT v MARIBORU, Vetrinjska ulica 17,1. ndstr. Obširni prospekt brezplačno, telefon št. 84/VIII. ®s£te'a*