VradaUtvt: aa Travaika il. tTt. I. a»4alr. (•■• ■krfcita4i m raapeliljaaje Hala). PraieMj* aa aa plačila vaakariaa •aaanila laJi * inUra. Peaaiaai liati ae v tiari«! » kakvaraioi II. Hefcar-Jrrl aa Traval-ka po b uliti. Ra/mojltov županlj po farah ali duhovnijab. Kdor ima kolikaj uma iu okuaa za red in vjem-noal, za soglasnost in primeruual v vseh rečeh, mora večkrat z glav« majati, ko vidi na »vela toliko vsake sorto nopriličnosti in napačnosti v vseh razmerah ne ie zasebnega, tem več ludi javnega Življenja. Povrh tistih mnogoterih nerodnosti, ki so neodvisno ho le od zasebnikov, ampak celtV tudi od uaj mogočnejših vlad W' aruiad—kakor so neodvisni včasih n. pr. vzroki iu nasledki vojsk in prevratov, nasledki Ijndske surovosti sli pa napačne omike in aploh kakoršolh si hodi uravakib, soeialnib ali politiških napak, fizičnih uplivov itd-— povrh teh takih nerodnosti pravimo—kterim ni kos ni moč euega človeka ni onega celega človeškega ro-drt : je še brez števila tacih zmešnjav, navkrižiiosti in neprimernosti, kterih ju kriva nevodiioat, Irmu ali ue-premiselnoaL poaainnikov, ktero bi ne pa tudi lahko dalo popraviti ali odpravili s periščem razumnosti, dobro volje iu kreposti. To volja v premnogih ozirih, pa no, da bi mi tO o nered nos lili, ktere imamo v mitdih, rolo razpravo pisali. Sprožimo naj samo nektere nurobok reči, ki naj bi kazalo Čilaloljom pol ^e, kamor jih mislimo peljali. Prafumo: Ju li to po pameti, da je nar inauiši narod v Avstriji—naš -na nar več kosov raztrgan? Iu, če io mora Slovenija raztrgano krilo imeli, zakaj uo bi ga bila nemila roka, ki iej ga je trgala, vsaj po šivih razkrojila, a no po čelom? Zakuj so jo neki na Ipavski strani Slovenija po llubeljnu prerezala in no po Nanosu ? Je bilo li to modro, da Jo šla za stare Iloito-ško republiko Goriško Beneška meja co!6 čez hišo, tako, da sta bila n. pr. vrt in hlev kterega gospodarja v L.iliib pod republiko, stanovanje in skedenj pa pod avstrijskim Goriškim ? . In vsled poslednjo vojsko jo bilo mar modro, sta- Podiistok. Solnčnica. Sp. Jos. Furlani. Oj solnčnica rumena! Zakaj za solnccin greš? Ko ljubica ognjena V obličje zmčr mu zreš; Od jutra do veččra, Častiš ga ko ltoga, Mar ti je kriva vera , l)a je vladiir svetli? NikAr ni to, preljubi! Tak roža od po v č, — Ni solnee, ne, moj ljubi, Čast bnžja mu ne (jrč.- Dobrolnik je veliki Vcsoijnoga sveti, V prežalostni obliki ifroz njega stvar bi b'la: Brez solnea bi ne polo Vcaelih lic sreč; Brez solnea bi bledelo Se tvoje ličice. Ne raslo bi ti žito, No evetel rožmarin; Kdo spletal bi ti kito Iz lepih rož planin ? Zaspala bi ti trta, Ne pil bi vinčica ; Narava vsa potrta Bi ez ršdoBli bi b'la. Brez solnea bi življenje Vir solznih bilo tmin, Kinal' bi nas to trpljenjo Pregnalo vse v pogin- Prijatel! z mano časti -Predobrega Begi, Oo pomnožujo rasti S toploto solnčica. Oj solučice prezalo! Blagruj še Slave rod/ J Ti stori, da mu kmalol Led staja se. povsod I Prisijaj mu v doline, Razsvetli mu obraz, Prisijaj mu v planine, Podaj mu jutra čas! Ko Slavi dan napoči, Zbudi se rod čvrst A, j Ko solnčnica sin vroči V glodal bo krepko. Ko pojdeva v gomilo Ko rob od vi hte vjot, Ogrej to semo čilo, In vstala bova spet. Od veka in do veka V to zrla bova zmer, Le ko boš ti brez teka, Zaspi va v enomčr. •ro ItcnoAki meje poiakati iu zopet mehanično odobriti jo ne gledč ua Beneške Slovence ? I'a Bog varuj, da hi ae zdaj kdo v to reči vtikal; to so pajkove niti, ua kterih avet, t. j. mir sveta visi. Je li p:i mir svuta odvisen ludi t>d cerkvenih, škofijskih mej V Kako to, da ■nora n. pr Hubeljček med Ajdovščino iu Šturjumi lllti meja med Gonško in l.juhljiuisko Akofijo V Ni lilopra-va satira nn miturui nUin reči ? In to. po tem ko je Ipava Žc pod Gorico biLi Dalje: v tem ko se protijugo-i/.bodn Goriška grofija Bouj vč kiun tje proti Istri vlo-če, kjer ljudje za Gorico še nn vedO no, imamo horod-iio, k nam ležečo Ipavo pred nosom - in ne ! ona mora tje čer. Nanos v Ljubljano gledali, ako ravno jo Nanos v Gorico zavrača I Hicer pa no, da bi jium v administrativnem oziru Nanos ljubša moja bil, ko Ilubolj ; nar ljubše bi nam bilo, ko bi zginili z naših cest vai listi znani stebri z napisom „111, II Meilen vou der Grenzo Krains ko bi ae iz vseh Kranjskih mej tubu-> Ia rasa naredila. Kar smo omenili o razdeljenji slovenskih dožol na včlike adminintralivne Hkiipine iu o nopriličnosti moj v politiškem in cerkvenem oziru, lo isto volja po mestih tudi o mejah okrajev in župauij, - dokauij iu du-hovnij. Slovensko županije in vasi spadajo tO |>od la-Ako glavarstvo; tam vasi eno duhoviiijo pod dvoj« županov in cclč pod dvoje glavarstev (n. pr. Lom). Iu potem v cerkvenem oziru! Vzouiimo n. pr. Ixičnik. I,., skrajna, polaščena vaa, mora biti sedež dekana, razuu j?—3, samih Hlovenskih duhovnij. Pri teh takih neprimernih razdelitvah ho vpira tO zgodovinsko pravo na-lurnomu, zcmlje-in narodopisnemu, tam pa obema skop pravo trme sie volo, aie jubeo.— Da bi žo ljudje sami zadovoljni bili s tacimi razdelitvami—pa niso. Kolikokrat se sliši, da sc ljudje ali norca delajo iz tacih nenaravnih razmejitev, ali pa ho jezijo, čo jim kako sitnosti iz njih izvirajo; na vsak način kažejo ti jih kot nekaj čudnega, kot kuriosum. Kaj hočete imeli n. pr. smešnejšega, ko to, da Vitovljo, IJžico Čikavor, Visoko, vhc vasi krog in tik Šcmpasa, in v občinskem oziru tudi v ŠempuHko žunanijo vdruženu,—v diihovnijsklh zadevali pod Čcrniško lani spadajo ? Čcmič no poznajo menda za drugo nego za krst, poroko in pogreb; k službi Božji hodijo redno v Sem pa«. In takih, znabiti zgodovinskih n nenaravnih razmer bi bilo najti gotovo mnogo tndi še drugod. Ali vse to pustimo za ta pot in držimo so ene samo neprimernosti, te, namreč, da so meje župan i j in duhom ij ne vjemajo. Cerkven* oblast jc v mnogih rečeh morebiti prekonservativna, in to sosebno tudi ozir primernejšo razmejitve farsi, dasi so nam dobro znani zadržki, ki sc doličnim zboljšk*im vstav Ijajo. Tem več pa vsak hip organiznjo in retirganizuje, popravlja in prenareja svoje zadeve državna oblast. Za eno stvar pa bc o tacih poliLiških prena red bali in raz - in preine-jitvah živa duša ne zmCni, za to, namreč, ne, da bi gospodje poprašali, kakšna je v tem ali tem kraji cerkvena razmejitev. Kaj bi bilo, k.i bi se o kaki Kplošni poliliški preredbi, državna in cerkvena oblast porazu-meli, da bi sc duhoviiijo in župauije primerno, stalno in vzajemno uredile ? Take misli iu želje že davno gojimo in prav veseli nas, da se tudi drugi v tem oziru z nami vjemajo. Te dni smo brali v „ Kilrnlhner-Blatt-u " pod naslovom n din Pfarrsgcmcindeu sestavek, ki je ves voda na naš mlin. „ K. B.a prinaša že dalj časa posnetke iz spisov razsvetljenega možaka, rajneega Vinccncija Kiz/.i a, s kterimi pojasnnje sedanjost. Opiraje se na dotičen izrek Itizzi-cv se poteguje „K. B. u za razmejitev župauij po farah. (i'rth pum. ii nK. II" a). Vsled novo uravnave žolaJtlli oblastnij -v ------^ •o izdali pter z* kKMudllu>f Goriški, dr. A mdrej Golimayr, past mski lisi u t duhoiičino, v kima razlagajo uoti stan šolskih reči s katoliiko-eefkvenega aUlikča, lei zapored«jejo dohornom, kako aaj ae vedejo v prihodnje. Glasi ae list takole: AMOftfJ j>o litiji in Apotlol/tirga sedela milosti knez-nadškof Conski itd Častiti duhovitimi svoje škofije, pozdrav ■■ blagoslov od Gospoda- L »ni H. julija smo priobčili nai pastirski Iiat do fztlitc diiliorUisc, zadevajoč poolave visoke vlade av-»Uijske od maja IBM, zakonske, namreč, niedver-afce iu kol »k c. Osnovo kolike postave tiuu takrat le ob kratkrm razložili, pr idriavii si pravioo, kaj več uitru šolskih zadev zj ukazali ie le p« leni, ko l*o ve« kitki organizem (uravniva) znan in vpeljan. Znano je t duhovščini, da so ae nove šolske postave 1. julija t. I. vpeljale ia dx j« • teui poprejšnji organizem ljudskih šol odpravljen. Za ravnanje kola hiti zadev v grofiji Goriški ia GradiiČanski je ustanovljeno c. Ar. dcfelno Šolska sveto vovtvo v Goiiei. Ude lega svetoravalva Jc iairiioralo Nj. veli £-ust »o za iest ItL Med tenai udi ata* dva da-kovna, ktera jr imenovala aaj viia oblast x našim privoljenjem. Deleluo šolsko avetovavatvo, ne po« red oje mini-ale/stvu podložno, je a svojim deželnim nadzornikom na mesti e. k. ujmestuiitva, nadškofijskega višega šolskega oglede. Na meato okrajnih šolskih nadzornikov (dekanov) lina stopili okrajno šolsko svetovavstvo a svojim okrajnim nadzornikom. Na mesto fajmoŠtra ali dušnega oskrbnika, kot ravnatelja ljudske šole in oh enem domačega (krojnega) šolskega oglede je ustanovljeno krojno (domala) šolska svetovaratvo, v kterem bo fajmoiter (kurat ali vikar), a&teJj ia pooblaščenci županijskega starešinstva. Nastalo je bilo med avstrijskimi škofi vprašanje: ali ae ima pripualiti, da dohovni v omenjenih aveto-vavatvih kako meato prevzamejo. Ta reč ae jc zdela tako važna, da ao nekteri naj višo cerkveno oblaat (papeža) za avet prosili; v Rimu se je spoznalo za do-♦ bro, prepustiti vao to zadevo škofom na voljo, naj bi se ravnali po aroji previdnosti in razumnosti. Kolikor je nam znano, ao akor vai škofje duhovnikom dovolili, da smejo po omenjeni postavi biti ndje šolskih sveto-vavstev. Vae natanko pretehtavši dovolojcmo tadi mi častiti nadškofijski dnnovščini, da ae šolakih s veto-vavatev udeleži in to v namen, da bode lahko pospeševala vero in nravnost. Postava, ki jo je e. k. miuistcrstvo lani deželne- * mn zboru Goriškemu predložilo, io ki jo je zbor tadi potrdil, ni prav taka, da bi jo mogli katoličani hvaliti, a tega vendar ona no taji, da ne bi cerkev "kakih pravic do šole imela. Fo tej postavi mora biti kraj-no šolsko svetovavstvo sostavljcno iz mož, kteri zaato-psjo cerkev, šolo in občino, in dušni pastir je Že kot tak, po svoji alužbi, njega mL Duhovnike okrajnih okra|nih svetovavstev smo imenovali mi sami; deželnega šolskega avetovavatva uda je imenovalo Nj. veličanstvo po našem privoljenji. Duhovniki aedijo tedaj v šolskih svetovavstvih jpo ministerskem načrtu sostav-Ijenib ali že po avoji alužbi, ali po našem imenovanji, ali pa po privolitvi naši, in avetna oblast aama priznava, da so (duhovni) v svetovavstveb za to, da varujejo cerkvene in katoliške mladine pravite. Šolskih sveto -vastev naj se tedaj duhovniki le vdeleŽvajo, naj v svetnih šolskih zadevah zvesto svetujejo, na vso moč pa naj vsrujejo vero in pošteno krsčansko včdenje (nravnost). V mnogih krajnih svetovavstvih na kmetih bode imel fajmošter, če mu ne manjka ne znanosti, ne previdnosti, nar veči vpliv. Ko bi se pa v takih stvareh, ki zadevajo vero in nravno odgojo, no poslušali opomini duhovnih svetovavcev, naj sporočijo to oni nadšao-fijskemu ordinariatu, kteri si pridržuje razsodbo o vsem, I kar ae bode v šolskih svetovani** sklepalo, tadi, ko bi r »jih dabovni svetova ve« s večino potegnili. Vafefa, po kterem ae ia km šolo od te Ai c lotijo, me more potrdili nihče, komar j« kaj mar za vero iu cerkev, kakor smo lo rekli že v na kam pastirskem lista od 14- julija 1868; aU novi ioUki organizem cerkve ta šole po vsem ne izklepa, kajti m le, da ostanejo eerkvi popolaoma obvarovane pravice do verskega nknr iu alulbc Božje, femač «erfč tadi r šolskih svetovavstvih cerkveni možje, da m p«tegn-* jejo xa vero in ta pravice cerkvene. Fo tem takem tre-l»a skrbeli, da eerkov, kolikor je mogoče, blagouoani svoj vpliv na ljudske šole Kaže ia rabi. Valed aolakrga zakonika, ki j« veljal do sedaj, ni bila izročila e. k. vlada Ijndakih iol Škofom ali or-dinarialoma, ampak škofovski« iu nadškofovakim lna-ai.torijem, h len h bastveni ud je bil c. k, viii ikofijoki šolski ogleda; in lega je inaenovalo Nj. nmliHanetrno. Konaialorija nadškofijskega kot Šolska oUmstmijo zdaj večni, oafane pa vendar konsislori Indi v prihodnje kot nadškof amo avetovaaalao. Za lega voljo naj M poidjajo odaihmal poročila v iolakib zadevah lakajiajs-m a ordinariatu (lo je. nadikoforemu nradn). Tadi viii nadškofijski ko laki ogleda oatane lak, toda, m kot Heasmrski kraljevi", ampak kot nadškofom, kleri ho imel uadškolov ordiaariat v šolskih opravilih s avetom ia djanjem podpirali. Tako oatanejo tadi dekani ie na dalj« nadškof orni okrajni oglede ; imeli bodo doliuoot, pazili, da ne hode v njihovih okrajih ikode trpela ačeneev vera ia nravnost. (Konec yrik.) Oglod i>o svetu. Avstrijsko-sferskd država. Krakov. Zdaj zdaj ie le imajo kaj lizati i« grizli slavaoznaai (lI), zvonec nooeči dauajaki čaaniki: sama mast jim je, kar a hinavskim srdom poročajo is Krakov« (na Poljskem). 8 čem hi bili neki polnili avoje dolge prednic o sedanji politiiki suši. i« zlasti, od kar je konec Linike zadere, ktera menda ie njim samim prese-da? Poslniajte, kaj sc je zgodilo v Krakov«. V Kr. (ki je od leta 1846 pod Avstrijo) je 24 možkihin ženskih samostanov. V enem teh samostanov v predmestji Wcaola bivajo boae karmelitanke. Deželni sodaiji Ioodainji je dešlo nepodpisano naananilo, da je tam ena nuna že 21 let v amrdljiri, zdravja škodljivi ečli, ki še oken «ima, zaprta. Državni pravdnik gre k škof«, in prosi, naj bi dovolil, da ae la atvar aodnijsko preišče. dkof Galeeki dovoli to in pošlje kot avojega pooblaščenca za vodjo komiaijc enega kanonika. Komi-aija najde—tako pravijo časniki—res temno, nezdravo celico in v kota na slami žensko podobo brez obleke, vso umazano in hirajočo; na tleh ostanke nekih jedi. Videti neznane ljudi, »e ženska prestraši, začne vpiti in zdajei, že iz prvih besedi, je bilo spoznati, da je bltizna—pozneje sc je zvedelo in pokazalo, da je prav besna (razaajavka). Ta atan reči se je naznanil škof«, ki je šel brž sam v samostan in nunam očital, da so z nesrečno Barbaro Ubrikovko—tako jej je imč—tako neusmiljeno ravnale. Drsgi dan so odpeljali blazno n«-no v norišnico, kjer ji strežejo milosrčne aestre. Sod-nija to zadevo na dalje pteiskuje in ao neki že 3 na-ne v preiakovftvnem zaporu (iz čefar pa še ne sledi, da so rea one česa kri ve V Kako in kaj je prav za prav bilo, ali je rea ečla bila tako amrdljiva, nlažnai« temna, ne more nikdo vedeti, _ncgo komisija aama; ta' pa ni šo priobčila avojih preiskovavnih zapisnikov in vendar hočejo časniki že vse vedeti !1 Take natančnosti pripovedujejo, da se jim brž vidi, da je blizo vse izmišljeno. Gotovo je, kolikor se da do aedsj soditi, to, da je bila besua nuna zarad varnosti zaprta, da je vao obleko s sebe trgala, kakor navadno taki besni ljudje delajo; tudi da je b:la umazana in da je ni bilo ko kost in kožs, je verjetno; a da bi bila eno in dvajeet let v tako smrdljivi sobici brez zraka in svitlobe—kakor jo nekteri časniki popisiyejo—iiveti mogla, to naj verjame, kdor hoče. Preiskava pokaže, kako prav za I prav jo bilo. Slabo so aa vaak način storile prednlee samostana, da niso naznanile, da imajo tako besno se- stro v samostanu; sicer pa se da posneti i* novejib poročil, da jo zdravuik samostanski aa vao lo .vedel, a sdaj je ou v toplicah iu ui Se zaslišan. •) — Vslcd tega dogmi k a je ljudstvo, slasti, ker podšnrftano, vmesluras kačeno in, ker je Že ljudska modrost taka, da sodi po enem vae, začela je drhal napadati samostaue, popred karmelitaake, potle tudi drugo in aosebuo jezuite} vojaki ho mogli priti hranit samostane, in drhal razga-njat. Kaloličanslvu iu katoliškim napravam sovražni časniki in ljudje imajo zdaj kaj zahavllati iu nekteri ne zahtevajo ni več ni manj, ko da naj hi so kar od pravili vai samostani t — Komisija jo bila pri ka*ino-lilaukah 21. julija iu d> 2(>. t. in. imamo še zinirotta poročil o hrupih in nercdnoHlih v Krakovu. Poinonlji-vojšo pu jo vsled dogodka v Kr. rovaruuje zojmr duhovne rodove sploh Na Dunaji, v Trstu itd. oo sprofl-la celO mestna starešinstva nasvet, da uaj hi se vsi aamoslani odj>nivili. Ta gonjlm ho zdaj taka, kakor predlanskim in lani proti konkordatn. Cesko. Due H. avgusta bodo ailuo važne volitve novih deieltnh poalauoev, ki bodo imele hrt ko uo velik vpliv na nadaljuo avstrijsko politiko. Iz Mariboru ao poroča, da je iincl te dni sejo izvršivni odbor za filomtek ov spominek; dcuarničar jo polotil uatačcu račun. Darovalo so je do zaj za ta spominek ;lf)i F) gold. 38 kr. v papirju, 68 g. v sro-b ru in en zlal f) fiankov. Obresti je prinosel ta denar do I. juti. t. I. 490 gold. 80 kr.; vsega denarja skup je tedaj zdaj 400-1 gold. kr. V nedeljo, 8. augusla, bo v Ormužu tabor.— Potujočim v Onimi bo cena po Železnicah na polovico znižana. Delegaciji. V delegacijah so pretresa zdaj preračun skupuih državnih stroškov. Oficirjem ho jo plača (»ovišala. O tej priliki je govoril grof Ileust nekako tako, kakor da bi se bilo bati vojsko; rekel jc, da jo treba storiti, da bodo častniki zadovoljni, da se bo moč na-njo zanašati, čo no, tla bodo naši nopnjatoli na njih nezadovoljnost svojo upanju stavili. — Poprašan, ali je kaka zveza med Avstrijo in Francijo, rokoljo drž. kancelar, da nu; kaj pa misli v prihodnje atoriti, ni hotel povedati .— Skupni finančni minister jo razložil odboru dunajsko delegacije, da bode primanjkavalo našim (neogerskim) deželam za drugo leto kakih 2G milijonov gold ; od teh bo nadja minister, da ao dobi kakih 22 mil. po poplačilih želoznic, po poplačilih za prodana državna posestva itd., 4 milijone pa da bo troba ie pri vsem tom na posodo vzeti. Vnanje dežele. Na Španjskem bo bc začelo zopet nove homatijo. Naslednik poprejšnjih španjskih kraljev, ki so vladali »red lani pregnano kraljioo Izabcio, Don Kurloe, se meo troua polastiti; privržencev mu nc manjka v deželi. Njegov general Tristani je zbral že svoje krdelo vojakov in nagaja vladini vojaščini. Govori se tudi, da je D. Karlos na Španjskem, pa ni še prav gotovo. — l>a bi so punt hitreje zadušil, jo dal vladar Serranno oklicati ojatre dotične postave od 1 1821, kar pa nc dela liberalni vladi časti. Domači novloar. (t Karol vitez Catinclli) kraljevi angložki polkovnik v pokoji, vitez reda železne krone III. vrste, viL voj-vodsko estenskoga orlovcga redft, ud e. k. kmet. družbe v Ooi ioi in mnogih znanstveni h društev, je umrl 27. t. m. ob 9 Ij2 dopoldne po dolgi bolezni, čez 89 let star. Pogreb jo bil včeraj zjutraj ; peljali so ga pokopal na bv. Goro. — Vitez Catinclli jo eden naj imo-nilncjših Goričanov. Služil je v otiglcžki armadi o francoskih vojskah v začetku tega stoletja; na nogi ranjen in kruljev je posvetil ves čas Bvojcga pokoja, dokler ga nista starost in bolehanje v sobo vklenda (poslednja leta ni šel več iz hiše) — blagostanju svojo domovine •J nWienrr-Ab«ndpo(tu jo prinesla polovladno »poročilo, v kterem M polrjiijf., kar jr bistvenega v sporočilih dnuih Aaunikov,— &kof jo p'opo>«dal v aamoatann io rerkvl vaakorino aluiho Boljo in apove-dmka odstavil, (dal, da bi bd lahko vedel, kaj ae je i oearcina Barbaro Ubrikovko BoditoVPrei.kuJo ae r«e prav ojstro. — Po novejik poročilih J« »potednik sanasUmki na i-aglem umrl. in znanstvoin. Bil je veliko let oeutrudljiv predsednik kmetijske družbe, ki je pod njegovim vodstvom aar< marljivejš« delovala. Priobčil je ne le brez števila kme* tijskih npisov v letniku kmetijske družbe in posebej, tem več tudi muogotere druge. Ncpozabljouo ostane njo-' govo hlagodušmt prizudevaiijo za apeljunjo železnico iz Ljubljano v Oorioo iu Trst Čez Logatec na Idrijco iu po nični iu HoČki strugi sem doli; a zmogel jc oo-. srečni llruok oprt ua sebičnost Tržačauov, ki ho mislili, da bo v Trsti konce žclc/.uico in du pojdo od ondot kupčija v Italijo lo po morji. Od kar jo Niihrožineko-italjausku čila dodelana, in burju po Kraau a hlupoui norce brije, in že od poprej, ko so nonasitlpvo Ljubljansko močvirje zasipali, no je niaraikdo spominjal C.-iovegu želo/ničnega načrla. Doživel jo pa vendar Ao lo, da so delapi pripravo za železnico po Sočki dolin', ktera ho bo poganjala z nasprotnico njegovo Kraško-Tudi n politiko ne ju pečal g. polkovnik; bil ja pa politikar siurega kopitu. O poslednjih homatijiih, ko ne je Italija /edinjulu, je dal ua nvolio več zvezkov zgodovinsko politiAkih, v kterih temeljilo dokazuje, da Italijani niso za -/.edimbo Čuditi ae mora hravco vsestranski ličniioHli iu osebnim skiiAojam piiiavčcviui, ki se v teh knjigah nahajap) Opiral ao 0. /nabili euinulo preveč ua zgodovino in nn iiaroilui značuj Italijanov, iu ni pM-miniil. da, kakor vao nn nvetu, lako ao spremenljivi tudi Italijani, da loroj /.edinjenje Italijo vkljub vsemu ni uiti pioliuuluiuo, niti nemogočo; on ni čutil narodne idejo, iu vendar, kdo ve, kaj bi bil tudi v tem oziru doživel, ko In bil So kaj čusa živel V II koycu naj Ao omenimo, dn jo poznal iu občevul z mnogimi visokimi in imenitnimi osebami. --Z vitezom Oaliiiellt-eui smo pokopali zopet edno zadnjih trdnjav staro Gorico. (V okrajna Soltka svetovavstva) je izvolil deželni odbor za zastopnike dežele: v Tomiusko svetovav-sIvo gg. deželnega poslanca, velikega posestnika g, luidora 1'agliaruzzi a iz Kobarida in posestnika g. Mih. Kaca/nra o iz Tomina; zn Goriško (bkolično) svCjovav-stvo dežela, poslanca in vel. posestnika g. Ant. dr. Zigon a in učitelja v llihenberkti, g. Juh-a; pa Sežansko g.nd-vokalat/r. Ostertag a iu gOHp. posest. aue t, iz Pliskovlor; za Gradišče gg. deželna poslanca Jož. Del-Torre-n. iz Itomansa lu Ant. Dottori-a iz Itonk. — Skupščina učiteljev v Tomiuskem okraji Jo izvolila učitelja gosp, Kogoj-a iz Tomina in g. Dominiku La iz Kobaridu. — (Volilve v Gradišči in Sežani niso bile veljavne; tudi v Gorici za okraj Goriški se im.ra voliti šo cn učitelj; za mesto ni šc bi'a volitev) (Za administratorja v Št Lovrenc v Brdih) jo i-iucuovun č. g- Ivan IVolf, koop. v Kanalu.— Fara je razpisana tlo I. septembra t. I. Postava od 24. irinja 1869, kako naj se uravni zemljiški (gruntni) davek. (Dalje.) Oddelek III. Prcccnitcv zcuiljškega prinoaa. §. 15 Kako te ustanovi čisti prinos (prihodek, donesek). Čisti zemljiški prinos bc ustanavlja po obdelovanj-škili redih ali iiačiuili in po dobrotnih vrstah, in sicer <>d okraju do okraja tako, da sc za vsak eenitveni okraj, ki so ima narediti, vrstilua (razredbena) tarifa postavi. Čisti prinos bo UHlannvIjtije tudi za tista zemljišča, ki so po kmetijsko ne obdelujejo, ker so za kako drugo rabo namenjena. g. 16. ObdtiU>vanjski redi (različno obde'ovanje). /iustran obdelovanja (obdelovanjskih redov ali načinov) naj bo ločijo: a) njive, b) travniki, e) vrli, d) vinogradi, c) pašniki, f) planine, g) gozdi, b) jezera, močvirja, ribniki, i) cnačicc, k ) uerodioa (nerodniee). {'ostmi, ki se po kmetijsko nc obtleluvajo, ker so za drugo rabo namenjeni, naj bo imajo za enačicc; med to spadajo: Prostori, na ktorili bc apno, pesek, kremen, šota, ilovica dobiva, kainor bo kaj sklada in dela, privatno i v LmHmL Mi ifM. uit. » rtjebmm niLz; nniinimam ipiidL" i* bKiii-uafirflil iil ;rn«uuic menim* -vL jarfnniz k> irc s< a* niti-1 p sit ]»- v oainri nir