Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XVI Številka 6 Junij 1985
LJUBNO
GORNJI GRAD
treh mesecih, najbolj, pa v mesecu marcu letošnjega leta v
škoduje lahko
ravnijo leta I983, v prvi tromesečju ugotavljamo, da je le-ta nominalno povečal 53.,I% in realno za 3,0% primerjavi z enakim obdobji
, danes seje to stena 230.000 prebile na zahtevnost posegov je raču-la 25 do 30opera-abnikov se je vsa
Za prenovo regijske bolnišnice
Ker je pač za vsakogar vzidan kamen tudi v bolnišnici, kot pravi star pregovor, je treba vprašanje nadaljne prenove obravnavati kot našo veliko in skupno skrb.
Po vseh občinah naše regije je v teku pobuda ža splošno pomoč pri nadaljevanju prenove in dograditve celjske bolnišnice. Gradbena dela potekajo že nekaj let, s prenovo pa seje pričeto leta 1977. Seveda so se sredstva v te namene zbirala v celi celjski regiji na temelju samoupravnega sporazuma. Med tem so se predpisi spremenili in tako so sredstva počasneje pritekala, pa še velika inflacija je naredila svoje. T akšne posledice pa je bilo občutiti v napredovanju del, ki so mnogo počasneje tekla. Seveda je treba .razumeti, d so prva vlaganja šla v tako i m e n o va no • i n f ra st r u k t u ro.
To so spremljajoči objekti brez katerih ne more delovati tako velika ustanova, kolje celjska bolnišnica. Treba je bilp postaviti toplarno, treba je bilo zgraditi sodobno pralnico in še bi lahko naštevali. Kajti vedeti je treba, da prihaja v celjsko bolnišnico dnevno povprečno 70 novih bolnikov, te je treba skopati je treba poskrbeti za sveže perilo itd. Povprečno dnevno je v oskrbi 1100 bolnikov, za katere je okoli 5000 kg perila za pranje. Tudi brez lastnega vira energije bolnišnica ne more biti. Saj kako bi lahko nadaljevali z operacijami, če toka zmanjka. Danes pa je sodobna medicina močno navezana na razne aparate za katere je potrebna elektrika.
T udi vprašanje lastnih agregatov je bili) treba rešiti. Seveda so tako sredstva odtekala, ne da 'bi se na novih zmogljivostih za bolnike kaj poznalo. Nevzdržno je sedanje stanje, ko v sobah leži ponekod tudi 12 bolnikov, to dobro pozna vsakdo, ki je v celjski bolnišnici iskal zdravja.
Podobno se godi bolnikom, ko uporabljajo sanitarije. Te so preobremenjene, saj odpade na 30 bolnikov i nišče. To je preveč! Nekoč.oziroma i.. desetletji, je celjska bolnišnica pokrivala območje kakih 120.000 ljudi, d vilo povišalo na val cev.. Glede i zdravniških nat i dnevno na i cij. Krog [
leta Večal, saj je med tem prišlo do razširitve zavarovanja in tudi to povzroča danes utesnjenost.
Takole nekako je orisal stanje v celjski bolnišnici predsednik K PO Lojze Žuntar, ko je pojasnjeval zbranim predsednikom delavskih svetov in Ob
predsednikom sindikalnih ganizacij v sejni sobi občinske skupščine potrebo po zbiranju dodatnih sredstev za potrebe prenove bolnišnice. Nujno pridobiti vsaj v kratkem prostore za specialistične am bulante.ki se stiskajo sedaj kletnih prostorih. Takšno nje je seveda nevzdržno tako za zdravstvene delavce, kot bolnike.
Navzoči predstavniki delovnih kolektivov, in javnega življenja so pokazali veliko mero razumevanja in podprli prizadevanja za zbiranje dodatnih sredstev na več načinov. Med drugim naj bi vsakdo namenil enodnevni zaslužek skladu za prenovo bolnišnice, pa tudi kolektivi naj bi namenili še dodatna sredstva v te namene.
Ob tem je bilo slišati pripombe, da je gospodarski položaj v naših delovnih organizacijah nezavidljiv In je že veliko nalog tudi v občini, ki jih bo treba z dodatnimi sredstvi reševati.
Dalje so se navzoči zanimali, ali se bo odnos do bolnikov . v novih pogojih izboljšal, saj je slišati številne pritožbe glede tega. Lojze Žuntar je ob tem poudril. da so največkrat pritožbe nedorečene in preveč pavšalne. Le malo je primerov, ko nekdo,določeno pove kaj jevi’ bilo narobe. Da pa je treba razumeti zdravstvene delavce, ki delajo v skrajno neprimernih delovnih razmerah, če so kdaj nejevoljni, vendar pa to ni opra\ ičijivo za kakršnekoli ne-pra\ ilnosti v odnosu do bolnikov. Bo pa treba primere," ko se takšni pojavi zaznajo resnično hitro in brez predsodkov prijaviti upravi bolnišnice, ne pa da se o tem govori izven zdravstvenega centra, takšen način |
JM„. Ä;	I» j?,*i
iH'nhi •	'l»h\ Sesba.
1 C//Z/ , itfoJi,t,>ycßaptlß bllf	^ \ fi ijl	,/r	tltji l}(z! ,
7////> jr l>iUt Jpbil. f/

l/u
n»i
, 3Uk
lim /mifti C . v ;♦/	n/3
thun{ iPpaAh'yara i’//.
Slovenski šolski muzej v Ljubljani hrani prvi učbenik pisanja iz mozirske šole. Napisal ga je prvi učitelj na trivijalni šoli Franc Flojbauer leta 1795. Takrat so učili izključno v nemškem jeziku in kot je videti, to ni veljalo za Mozirje, kjer je slovenski učitelj že učil dvojezično.
Sektor za plan in analize občine Mozirje je pripravil gospodarjenja v BOihJreh
Prvo periodično obdobje, ko analiziramo rezultate poslovanja. je za nami. Značilno za to obdobje in sploh za letošnje leto je, da podatki v letošnjem letu niso primerljivi s podatki za preteklo leto, glede na to da je s 1. 1. 1985 začel veljati nov Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter ugotavljanju in razporejanju prihodka. Prav tako ni primerljiva DO RJC Golte, TeT"v preteklem letu še ni poslovala kot DO posebnega' družbenega pomena, temveč kot TOZD v okviru DO Paka Titovo Velenje. Za prvo četrtletje letošnjega leta je značilno, da so se nekateri ugodni trendi iz leta 1984, nadaljevali tudi v to obdobje.
Industrijska rast proizvodnje seje v- 1. tromesečju glede na enako obdobje preteklega leta povečala za 8,0% (v letu 1984 glede na leto. 1983 za 8,4%). Ugodilo rast beležimo v vseh
se invalidi pomerili tudi v streljanju
pri Komiteju za gospodarstvo pregled stanja in ugotovitev o
primerjavi z marcem pretekTe-ga leta in sicer se je le-ta povečala za 38,0%.
Fizični obseg proizvodnje se je povečal v DO Gorenje Glin, v Smreki, v Elkroju, v TOZD-u Kemija, v TOZD-u Kovinarstvo in v Gozdnem gospodarstvu. V Gozdnemgospodarstvu se je oddaja gozdnih sortimentov občutno povečala in sicer od 10.184 m-’ v prvem tromesečju 1984 leta na 20.483 m’ v prvem tromesečju letoš-njega leta oz. z indeksom 201,1. To je ugodno saj smo v letu 1984 ugotavljali, da je oddaja gozdnih sortimentov nekoliko zaostajala za oddajo iz Teta 1983.
Proizvodnja seje zmanjšala v ZKZ Mozirje, v TOZD-u Gradbenik in v TOZD-u MGA. Količinska proizvodnja je v upadanju tudi v TOZD-u Kovinarstvo, kar je bilo značilno že v letu 1984, vzrok za to pa je prestrukturiranje proizvodnje iz manj zahtevnih v bolj zahtevne proizvode. Zato je v tem TOZD-u porast proizvodnje, če izhajamo iz norma ur.
Tudi na področju izvoznih rezultatov beležimo premike na boljše. Medtem, ko nam je v 1984 izvoz zaostajal za 1
la se il' za
i
r._..._________ _ .. tem se je
konvertibilni izvoz povečal nominalno • za 59,0% oz. realno za 6,8%. Nominalno se je izvoz povečal v vseh DO oz. TOZD ki izvažajo,realno pa zaostaja v DO Gorenje Glin, v Elkroj-u Mozirje in v Smreki Gornji grad. Ni pa zadovoljiv odstotek doseganja letnega plana, saj je v obravnavanem obdobju dosežen le s 15,1%.
Rast izvoza je bila v SRS počasnejša kot v naši občini, saj je le-ta dosežen z indeksom 98,7, od tega konvertibilni z. indeksom 98,1. Stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša v
j. -rrr-- —n*-'y;rft • • ti»),'rfh>fWnanr ~ ~ ~ • «•’--AY;
naši'občini 337,1%, v SRS pa 99,2%.
Kljub temu, da, kot je omenjeno v uvodu, podatki niso primerljivi s preteklim letom, si poglejmo, kako so se gibali glavni ekonomski kazalci. Celotni prihodek se je povečal za 91,5%, porabljena sredstva za 105,3%, ustvarjeni dohodek za 52,3% in ustvarjeni čisti dohodek za 75,7%. Vpliv spremembe novega zakona je, da se iz dohodka v porabljena sredstva prenese amortizacija nad predpisano stopnjo, obresti (razen obresti za kredite za osnovna sredstva), plačila za bančne storitve in povračila stroškov plačilnega prometa v državi, učinek revalorizacije surovin in materiala, vsebovanih v zalogah proizvodnje in gotovih proizvodov,. povračila materialnih stroškov delovne skupnosti. Delež teh sprememb znaša 'v primerljivem dohodku približno 27,0%, v dejanskem dohodku pa 36,7%). Naj večjo postavko pri tem predstavljajo obresti, saj je v letu 1984 delež obresti v dohodku znašal 16,0%., v letošnjem 1. tromesečju pa je delež obresti v primerljivem dohodku preko 20,0%.
Bruto osebni dohodki so se v občini Mozirje povečali za 80,5% glede na leto 1984, za sklade smo namenili 46,3% več kot v enakem obdobju lani, od tega se je poslovni sklad povečal za 44,2%.
. Poprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur in na podlagi stanja se je povečalo za 3,0% glede na enako obravnavano obdobje, poprečni neto OD na zaposlenega pa je večji za 70,4%. in znaša 33.183,00 din. Glede na to, da so cene življenjskih potrebščin večje za 71,7%c so se realpi osebni dohodki v L tromesečju zmanjšali za 1,3%.
Terjatve do kupcev so v naši občini porastle z indeksom
(Nadaljevanje na 2. strani)
Premalo
cenimo
navdušence
Skoraj redno je slišati trditve, da se delo v društvih, se pravi tam, kjer se dela ljubiteljsko, premalo ceni. To je prišlo do izraza tudi v razpravah o kulturi, ki so potekale v zvezi z gradivom za obravnavo v CK ZKS.
Na sploh smo postali nekako preveč potrošniško misleči. Temu je pripisati tudi dejstvo, da se mnogim tistim, ki so pripravljeni žrtvovati dolge, včasih pa tudi zelo mrzle ure neki ljubiteljski dejavnosti izkazuje premalo spoštovanja. Bodisi, da gre za nastopanje na odrskih deskah, bodisi, da gre za šport, ali petje. Če preberemo nekaj resnic iz naše preteklosti, potem vedno znova ugotavljamo, da so naši predniki vse site namenili boju za našo besedo, pesem in uveljavitev narodne biti.
Zakaj je to danes drugače? Mar nismo potomei naših očetov in mater, ki so vedeli, da je mnogokaj treba postoriti za narodov blagor.
lega bi se morali danes še bolj zavedati. Danes ko imamo vse pogoje za kulturno uveljavljanje, za vseh vrst dosežke. Če je nekoč bilo reklo, da je denar sveta vladar, tedaj tudi to danes ne velja več. Kajti še za denarje marsikje težko dohiti ljudi za neko društveno delo.
Čeprav je več kot jasno, da bi morali v društva vstopati zato, da bi na ta način našli sprostitev in družabnost. Slednja je na nevarno nizki ravni.
Človek bi moral biti sočloveku potreben, ne zaradi gmotne ali fizične pomoči, temveč zato, ker smo v bistvu družabna bitja in bi torej morali gojiti družabnost, tako bi bolje razumeli sočloveka, bi lažje dojeli, da za zidovi svojega doma le malo vemo, kako je drugim, ki tako varnih zidov morda nimajo. Ali nas to še sploh zanima? Kam plovemo, bi se lahko vprašali. Mnogi trdijo, da je temu kriva tekma s časom, vsem se nekam mudi.
Zal pa je takšna naglica le izgovor za otopelost, ki nas je v določenem smislu zasvojila. Ali bomo našli pot nazaj, pot k svoji prvobitnosti?
A. V.
Kako v gospodarstvu?
(Nadaljevanje s 1. strani)
202.0,	in so večje od obveznosti do dobaviteljev za 39,0%.
Zaloge so se v prvem tromesečju glede na enako obdobje preteklega leta povečale za 85,1%, torej se trend povečanja zalog nadaljuje iz preteklega leta, tudi v letošnje leto.
Zaloge predstavljajo v prvem tromesečju 3.717.011.000 din, kar je za 231,6 indeksnih točk več kot v letu 1984. Najbolj so se zaloge povečale v Gorenju Glin, v Smreki in TOZD-u Kemija.	<
Na koncu se naj dotaknemo še izgub iz tekočega poslovanja. V naši občini smo v prvem periodičnem obdobju dosegli
6.385.000.	00 din izgube. Z negativnim poslovnim rezultatom sta poslovala TOZD-a Gozdnega gospodarstva in sicer TOZD Luče in TOZD Transport in gradnje. Značilno za to DO je, da se že vsa leta v tem obdobju pojavlja izguba, ki je sezonskega značaja, tako, da ni bojazni, da le-ta do polletja ne bi bila odpravljena. Bolj pereča je le-ta v drugi DO to je v Turistu Nazarje, kjer znaša 2.491.000 din, kar pomeni v dohodku te DO 31,7%. Dejstvo je namreč, da bodo v DO Turist težko do 1. polletja letošnjega leta prigospodarili pozitiven rezultat. Vzrok za izgubo navajajo v zmanjšani kupni moči in s tem v zvezi padec fizičnega prometa (najbolj je to občutiti v obeh hotelih). Upadanje prometa je prisotno že nekaj let, vendar je bilo najbolj izrazito prav v tem obdobju.
■ Drug problem predstavljajo stroški, saj cene nekaterim živilom skokovito naraščajo. Tudi nujnih vzdrževalnih del se je realiziralo več kot v prejšnjih obdobjih.
Zato je nujno potrebno, da v tej DO takoj izdelajo program ukrepov za odpravo motenj, da bodo rezultati ob polletju boljši, poleg tega pa je na pragu tudi letna sezona, katere možnosti je treba maksimalno izkoristiti.
GLAVNE ZNAČILNOSTI S PODROČJA NEGOSPODARSTVA
Analiza obsega poslovanje izvajalcev s področja negospodarstva in sicer s področja šolstva, zdravstva* otroškega varstva in delovnih skupnosti uprave in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
Na poslovanje v 1. tromesečju leta 1985 sprememba Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter ugotavljanju in razporejanju prihodka ni imela praktično nikakršnega vpliva. Če analiziramo glavne kategorije ekonomskih kazalcev, lahko ugotovimo naslednje:
Celotni prihodek v negospodarstvu je porastcl za 74,6%. napram enakem lanskem obdobju. Iz tabele v tekstu je razvidno, da pa se je menjala struktura celotnega prihodka pri posameznih nosilcih. Najbolj kritična je slika pri osnovnih šolah, kjer, spje. struktura celotnega prihodka od 47 strukturnih deležev zmanjšala na 42, kar je za 5 strukturnih deležev manj kot v enakem lanskem obdobju. Nadalje je zmanjšanje prisotno tudi prf Vzgojno varstveni organizaciji, Kmetijski zemljiški skupnosti in Delovni skupnosti upravnih organov SO Mozirje.
Povečanje structure celotnega prihodka pa je prisotno
* \
pri TOZD Splošno zdravstvo Mbzint>Skupnih službah SIS Mozirje in Delovni skupnosti Poslovne skupnosti RAZVOJ Mozirje.
Delež porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodk negospodarstva se je povečal za 6,5% ali iz 24,5 strukturnih deležev v I, tromesečju 1984 na 26,1 strukturne deleže v prvem tromesečju leta 1985. Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku je največji pri osnovnih šolah, kar je delno vzrok v nominalno nižji rasti ■ celotnega prihodka kot v enakem lanskem obdobju.
Amortizacija je v negospodarstvu obračunana le minimalna in je večja od lani za 54,5% in znaša 4.150.000,00 din.
Dohodek v negospodarstvu je porasel za 70,7%s nad poprečjem negospodarstva se je dohodek povečal pri DS Poslovne skupnosti Razvoj Mozirje (253,1), pri Skupnih službah SIS Mozirje (194,0),. Delavski univerzi Mozirje (235,47, TOZD splošno zdravstvo Mozirje (220,1) in VVO Mozirje (177,9). Ostali so pod poprečjem negospodarstva.
V	strukturi dohodka so najbolj porastli izdatki za Skupno porabo t.j. za SIS družbenih dejavnosti (brez stanovanjskega dela), ki se financirajo iz dohodka, saj so se povečale glede na enako obdobje / indeksom 210,4. Del dohodka za druge namene -so porasli z indeksom 161,4.
V	global se je čisti dohodek povečal za 66,5%. V strukturi predstavljajo osebni dohodki 79,3% in so v bruto masi porasli za 60,4%.
Za poslovni sklad je namenjenih 79,2% več sredstev in predstavlja v strukturi ČD
6.7	strukturne deleže. Za sklad skupne porabe je namenjeno
11.7	strukturne odstotke in se je povečal za 209,1 indeksne točke in za rezervni sklad 91,9%. več sredstev ali 2,1 strukturni delež.
Terjatve do kupcev so se povečale za 23,2%), obveznosti pa le za 7,4% Najbolj so terjatve porasle pripŠ Luče, VVO, OŠ Ljubno, OŠ Gornji grad in Delavski univerzi. Razen pri VVO so to terjatve do realizacije financiranja programov v SIS.
V	izplačano maso neto osebnih dohodkov štejemo vse osebne dohodke v I. tromesečju leta 1985 z upoštevanjem izplačil na račun leta 1984. Osebni dohodki v neto masi so porasli za 15,5% in znaša poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega \ negospodarstvu 35.283,00 din.
OD na zaposlenega je glede na enako obdobje večji /a 71,33, glede na poprečje leta 1984 pa za 10,8%. (poprečje leta J 984 znaša 31.842,00 din).
Število zaposlenih je po stanju na koncu meseca večje za 8 delavcev ali 2,2%, po vkalkuli-ranih urah pa za 9 delavcev ali 2,5%.. Število zaposlenih na osnovi vkalkuliranih ur je večje pri osn. šoli Gornji grad za 1 delavca, v osnovni šoli Mozirje za 1 delavca, v osnovni šoli Luče za I delavca, v VVO za 1 delavca, v TOZD Splošno zdravstvo Mozirje za 2 delavca, pri Delavski univerzi za 2 delavca, v DS uprave za 2 delavca in DS PS Razvoj za 1 delavca.
Število zaposlenih se je zmanjšalo v Osnovni šoli Ljubno za 1 delavca in v skupnih službah SIS za 1 delavca.
Takole se običajno konča neprevidna vožnja... s smrtjo, ali pa z veliko škode.
Kako je z varnostjo?
Zanimalo nas je kako je letos kaj z varnostjo in naša vprašanja je pojasnjeval komandir milice v Mozirju Bernard Petanjek.
Na sploh je glede varnostnih razmer stanje zadovoljivo.
Opaziti je v primerjavi z lanskim istim obdobjem, nekoliko slabše stanje. Tako je več primerov tatvin in drugih premoženjskih deliktov, večje tudi prometnih nesreč, te pa tudi s hujšimi posledicami.
Letos imamo že tri žrtve prometnih nesreč. Največkrat botruje nesrečam na cesti prehitra in morda tudi preobjes-tna vožnja. Glede tatvin pa naj povemo, da gre v glavnem za manjše tatvine na zasebni in družbeni lasti. Kot primer, neki mladoletnik je zgrešil nad 10 tatvin, koje vlamljal v vikende in iz njih jemal hrano. Tu gre za izrazit socialen primer, ki kot 4$k ni bil pravočasno obravnavan. Ko govorimo o škodi na družbenem premoženju
je treba reči, da je ta lani proti koncu leta bila znatno manjša kot prej v letu. Na sploh gre za površen odnos do družbene lastnine, ki potem navaja razne nepridiprave, da kakšen predmet, največkrat orodje, odtujijo. Je pa še veliko blaga na prostem skladiščenega, tako velja to za gradbišča, kakor tudi za nekatere trgovine.
Opozorila varnostnikov ne zaležejo vedno in povsod.
Tudi kršitev javnega reda in miru je bilo letos več. Seveda gre pri tem le za manjše izgrede, kot neustrezno obnašanje na javnem kraju, kaljenje nočnega miru in podobno.
V cestnem prometuje opaziti, da občasne kontrole z radarjem le malo pomagajo. Voznikom manjka obzirnosti in prevdarnosti. Morda je takšno stanje pripisati deloma tudi slabi pripravi voznikov? Skratka, tudi na cesti manjka kulturno vedenje.
Komunisti o kulturi
Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Mozirje so najprej obravnavali kadrovsko rast v ZK znotraj naše občine. Komisija za razvoj organiziranosti je pripravila obsežen pregled gibanja članstva v ZKS. Ugotovili so nekatere neugodne kazalce, kot premalo članstva iz vrst kmečkega prebivalstva, premalo včlanjevanja delavcev iz drugih republik, odločno premalo dela z mladimi, posebno v delovnih organizacijah, to ima posledično odsev v sprejemanju mladih v ZK, nekatere osnovne organizacije premalo pozornosti posvečajo sprejemanju novih članov, tu izstopata kot taki med drugimi OO Solčava in OO Elkroj. V nekaterih delovnih organizacijah sploh nimajo osnovne organizacije ZK(TOZD Kemija, TOZD GG Luče itd.).
Da bi se stanje glede poročanega popravilo, so imenovali posebno komisijo, ki bo odslej pomagala osnovnim organizacijam ZKS pri prizadevanjih za povečevanje števila članstva v nakazanem smislu.
Zelo obsežno so poročali o razpravah, ki so bile pripravljene na temelju gradive CK ZKS o kulturi v naši dolini. Razprave so pripravili za krajevne skupnosti in delovnih organizacijah Elkroj in Kovinarstvo Ljubno. Sproščene razprave v teh sredinah so opozorile na razne plime in oseke v naši kulturi. Vendar pa je ugotovitev razveseljiva, da ni znakov vidnega nazadovanja. V dolini dela 11 prosvetnih društev in 4 šolska kulturna društva.
K temu dodajmo še godbo na pihala. Enotna ugotovitev, da je vprašanje gmotnega značaja prišlo povsod v ospredje, kaže na pomanjkanje sredstev za hitrejši razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Ljubiteljsko delo je gmotno prešibko podprto, pa tudi marsikdaj porinjeno v ozadje. Prebivalstvo pa kaže veliko zanimanja za kulturne prireditve. Seveda je treba ob tem poudariti, da so naše možnosti zelo omejene glede na tehnična vprašanja, saj ponekod nimajo ustrezne opreme, ponekod niti prostorov. Posebno vprašanje so vodstveni kadri, teh je odločno premalo. To je občutiti v vseh zvrsteh kulturne dejavnost). Opaziti je veliko voljo, da se težave prebrodijo. Nismo še prodrli v
delovne organizacije, kjer nimamo niti za kulturo zadolženih delavcev, seveda pa nikakor ne kulturnih animatorjev. Vse je pač odvisno od vodilnih ljudi v posameznih sredinah.
Kulturna organiziranost v občini je šibka, saj vse delo opravljajo ljubiteljsko. Smo ena redkih občin, ki nima kulturnega središča in ustreznega kadra. O vprašanju ustreznejše organiziranosti bo treba posvetiti nujno večjo pozornost.
Razveseljivo je vse večje vključevanje mladih. Tako v nekaterih krajih mladi že vodijo kutlurno delo.
V	razpravi so se dotaknili vprašanja policentričnega razvoja kulture v Sloveniji. Oddaljeni kraji so zelo prikrajšani za kulturne dobrine, teh pa imajo v središčih na pretek.
V	naših razmerah bo treba še napfej iskati izhoda v ljubiteljstvu, tega bo treba ne samo gmotno podpreti, temveč tudi moralno vrednotiti. Društvom moramo nuditi več neposredne pomoči.
Verjetno bi morali bolje načrtovati. V nekatere stvari smo vložili veliko sredstev. Gre za bolj enakomerno porazdelitev kulturnih dobrin. V nekaterih delovnih organizacijah imajo že sedaj dober posluh za kulturno dejavnost, to pa je včasih tudi dragoceni vir sredstev. Bo pa treba ljubiteljsko dejavnost vsestransko podpreti in negovati. Vse preveč je želja v širšem merilu. Načrtuje se z veliko mero nestrpnosti na vseh ravneh, tako republiških, kot regijskih. Časi pa so taki, 3a vsega ne bomo zmogli. Tudi pri nas imamo primer, ko se načrtovalci niso menili za ustrezno in funkcionalno notranjo ureditev novozgrajenega doma, sedaj pa imamo težave že pri manjših prireditvah.
Končno so spregovorili še o vprašanju kulture v najširšem smislu. Menili so, da bi morali gojiti kulturo medsebojnih odnosov, kulturno dela, kulturo zavesti in še bi lahko naštevali. O tem premalokdaj spregovorimo, še manj pa kaj storimo, da bi se medčloveški odnosi ravnali in odvijali po načelih kulturnega sožitja.
Razprava je nanizala vrsto vprašanj, ki so jih zajeli v sklepih in predlogih za razpravo o kulturi na ravni CK ZKS.
Dan mladosti
Ob praznovanju letošnjega Dneva mladosti, smo v naši občini
24.	5. 1985 sprejeli v ZSMS 226 pionirjev. Sprejem pionirjev iz vseh šol je bil v Mozirju. Vsaka šola je pripravila zanimiv in pester kulturno-zabavni program. Na prireditvi smo podelili knjižne nagrade za najboljša likovna dela na temo »Mladost«, ki sojih prejeli Jožica Letojne iz OŠ II. grupe odredov Mozirje, Andreja Urh iz OŠ Biaža Arniča Luče, Irena Zagožen iz COŠ Fran Kocbek Gornji grad in Robi Lihteneger iz OŠ Slandrove brigade Ljubno. Prav tako so bile podeljene knjižne nagrade za najboljše spise.
Nagrajeni so bili Simona Robnik iz Luč, Mateja Krumpačnik iz Ljubnega, Danica Podvratnik iz Mozirja in Franc Ramšak iz Gornjega grada.
OK ZSMS Mozirje podeljuje za vestno in prizadevno delo v mladinski organizaciji srebrni znak ZSMS. Letos so jih prejeli Izidor Matko iz OO ZSMS Kovinarstvo Ljubno, Martin Zupančič iz OO
ZSMS Bočna, Minka Naglič iz COŠ Franc Kocbek Gornji grad. Prav tako je bil podeljen srebrni znak ZSMS dekliškemu pevskemu zboru Nazarje in OO ZSMS Bočna.
Center za mladinsko prostovoljno'delo je pripravil v počastitev Dneva mladosti razstavo o udeležbi naše brigade »Slavko Šlander« na MDA v Sloveniji.
V	soboto, 25. 5. je bilo tekmovanje med OO ZSMS v malem nogometu za fante in v odbojki za« dekleta v Nazarjah.
V	.malem nogometu je sodelovalo 14 ekip, v odbojki pa 9. Na začetku je bilo sicer nekaj zapletov, vendar seje nato tekmovanje odvijalo nemoteno. Zmagovalci v nogometu so bili iz OO ZSMS Ljubno, pred OO ZSMS Smreka, OO ZSMS Nazarje in OO ZSMS GORENJE GLIN — TOZD Žaga. V odbojki so zmagala dekleta iz Ljubnega, pred Radmirjem. Nazarjani in Bočno.
ANTONIJA ŠPORIN
Načrti V Savinji
Trgovsko podjetje Savinja deluje v sklopu SOZD Merx. To se je doslej dobro odražalo pri preskrbi prebivalstva. To pa je tudi glavna naloga našega domačega trgovskega podjetja, je menil direktor Jože Vrtačnik. Seveda sez nekaterimi izdelki oskrbujejo tudi drugje, tako dobivajo mlečne izdelke ,iz. Ljubljanskih mlekarn, mesne pa iz Trbovelj. Poleg poslovalnic imajo še prodajo na veliko. Uspešno pa poteka kooperacijska dejavnost z obrtniki.
Slednjo poskušajo razvijati v smeri industrijske kooperacije, ki dela izključno za industrijsko proizvodnjo. Prav to pa bo treba bolj uveljavljati znotraj SOZD Merx.
Le malo ljudi ve, da se Savinja ukvarja tudi z založništvom.
Pri preskrbi nimajo težav, ki bi omejevale ponudbo. Tako izgleda tudi za naprej.
Zanimalo nas je kaj nameravajo pokreniti za razširitev ponudbe v Nazarjah. Tam je krajevna skupnost na pomankljivosti trgovine opozarjala in dala tudi pobudo za sklic vseh dejavnikov, ki so pri tem udeleženi.
Direktor Vrtačnik meni, da je oskrba v Nazarjah zadovoljiva. Da so na račun prostora drugega blaga povečali oddelek za živila. To je gotovo v prid potrošnikom. Tudi osnovno tehnično blago so bolje založili. Sicer pa se v Savinji zavedajo, da so prav v Nazarjah potrebe največje, saj se naselje hitro širi. Zato nameravajo zgraditi novo tehnično trgovino. To bo sprostilo del prostora v sedanji trgovini. V novi trgovini bi uvajale nekatere novosti na našem trgu in iz nje zalagali obrtnike. Katere so novosti? Gre za sestavljive
programe opreme za stanovanja in druge poslovne prostore. Če bo torej nekdo želel opremo po svoji meri, potem se bo odločil za nakup posameznih delov, kijih bo v celoto ugradil sam. To pa bo prvič zelo praktično, pa seveda ceneje. V svetu imajo ta način opremljanja prostorov že upeljan in se dobro obnese. Pri tem bi združili znanje in sredstva poleg Savinje še Belinka in Glin, kjer že pripravljajo proizvodne programe v tem smislu.
Seveda bo treba na to novost ljudi šele navaditi, to pa z ustrezno reklamo ne bo težko.
Ko smo govorili o težavah, je bilo *" na prvo mesto postavljeno vprašanje visokih obresti. Trgovina brez posojil ne more, ta so pa vezana na izredno visoke obresti, to zmanjšuje akumulacijo. Dalje so utesnjeni z maržami. Te so sicer že sproščene, vendar pa trgovina ne more navijati cen, posebno ne preksrbovalna. Nekaj se bo glede tega res popravilo, vendar pa še ostaja ozko grlo v dohodku. Zaloge so večna briga. Brez teh v trgovini ne gre, žrejo pa draga posojilna sredstva.
Kramljanje je šlo v drugo smer! Ali je organiziranost trgovine v Mozirju smotrna glede na ekonomske zakonitosti? V takem stanju trgovina ni zmožna naložb, to pa je slabo, saj je treba skrbeti za prenovo, pa tudi za nove zmogljivosti. To vprašanje je bilo že večkrat obravnavano na IS SO Mozirje, je dejal direktor Jože Vrtačnik in tudi tam so mnenja, da bi morali iskati izhod v cilju večje akumula-tivnosti, temu pa podrediti organiziranost.
Uspešni v izvozu
V glasilu Savinjsko-Šaleške zbornice ja zaslediti med drugim bogatim gradivom tudi podatek o stanju v zunanji menjavi našega gospodarstva v prvih treh mesecih letos. Navajajo: »Tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino veljajo za naše območje podobne ugotovitve kot za celotno republiko. Pokritost uvoza z izvozom je sicer pozitivna in znaša 107% v skupni menjavi, oziroma 121% za konvertibilno tržišče. Kljub temu, razmeroma dobremu dosežku, pa z ravnijo menjave s tujino, ne moremo biti zadovoljni. Izvozna in uvozna gibanja ne dosegajo lanske ravni prvega trimesečja, kar je še posebej zaskrbljujoče v velenjskem gospodarstvu
(indeks izvoza le 78). Precej drugače je stanje v mozirski občini, kjer so gibnja menjave s tujino bistveno bolj ugodna.
Mozirsko gospodarstvo je doseglo za 26% večji izvoz kot lani v istem času, pokritost uvoza z izvozom pa znaša kar 167%. Dosežki mozirskega gospodarstva na področju ekonomskih odnosov s tujino so nedvomno rezultati nadpovprečnega povečanja obsega proizvodnje (v primerjavi s slovenskim gospodarstvom) v tej občini.
Vendar je potrebno upoštevati tudi to, da je bila menjava s tujino lani v mozirski občini na zelo nizki ravni in so indeksi tudi zaradi tega zelo visoki.«
Gasilsko društvo Gorica bo posvečalo svojo orodjarno. Takole so z deli pričeli
Obrtniki zborovali
Luče so ludi zaradi lepega stavbarstva in ohranjene prvobitnosti za nintiv turistični kraj
Obrtno združenje Mozirje je imelo 3. redno sejo skupščine in zbor v Mozirju. Sejo in zbor je vodil predsednik skupščine združenja Martin Aubreht.
Zaradi pomembnosti obrtništva v naši družbi, so se zbora udeležili Alojz Plaznik, predsednik SO Mozirje, Franc F'inkšt, podpredsednik IS SO Mozirje, Marija Vrtačnik, direktorica uprave za družbene prihodke SO Mozirje, Miro Travner, Dane Senič in Danica Kolman.
O delu izvršilnega odbora združenja je podal poročilo njegov predsednik Vili Marovt.
V	razpravo pa so se vključili Franc Finkšt, Mirko Cigale in sekretar medobčinske gospodarske zbornice Miro Travner.
V	glavnem so razpravljalci poudarili velik napredek, kije bil dosežen v delovanju združenja.
Sprejeli so zaključni račun za leto 1984, program združenja za leto 1985 in proračun.
Razprava, ki seje razvila po razlagi novosti na področju davčne zakonodaje je bila zaključena s sklepom, da še naprosi direktorica za družbene prihodke SO Mozirje Marija Vrtačnik, da oskrbi ustrezno pojasnilo, ki naj ga objavijo Savinjske novice. Na ta način bodo seznanjeni vsi obrtniki v občini.
Samostojni avtoprevozniki v občini so bili seznanjeni s postopkom za uveljavljanje
KS Ljubno
Krajevna samouprava na Ljubnem ima pri svojem delu dobre uspehe. Seveda pa se pri tem srečujejo z vrsto težav, ki jih le s skupnimi močmi zmorejo. Razgovor s tajnico KS Ljubno Vido Juvanovo je vsebinsko zajet v tem zapisu.
Gledalci TV programa so z novim pretvornikom v Savini zadovoljni, saj so črne lise v glavnem odpravljene. Krajevna skupnost je dela na pretvorniku plačala iz sredstev samoprispevka, kot pa vse kaže, bo del primaknila tudi RTV Ljubljana. Tako so torej rešili sprejem drugega programa RTV Ljubljana. Na prvem kanalu so še črne lise, ki pa jih obeta RTV Ljubljana odpraviti. Pričakujejo, da bo to še letos urejeno. Ob tem ne kaže prezreti skupnih naporov, ki so bili pri gradnji pretvornika v Savini potrebni. Tako je Kovinarstvo Ljubno zagotovilo stolp po nižji ceni, saj so ga naredili brezplačno, le material je bilo treba plačati. Gradbenik je postavil hišico za pretvor-niško opremo, učenci osnovne šole so urejali okolje, skratka, sodelovanje je spet rodilo sadove.
S preskrbo vode so imeli težave. Voda je bilä oporečna, zato so uredili že lani nov
benilicirane delovne dobe. Navzočim pa je Herman Remic pojasnil vsebino informacijskega sistema v okviru Zveze obrtnih združenj. Obrtniki so govorili tudi o letošnjem obrtnem sejmu v Celju ter o sejm-ski dejavnosti Zveze.
Vroča tema je bila .nedvomno gradnja obrtnega doma v Mozirju. Vili Marovt je pojasnil trenutno stanje, ki ni nič razveseljivo. Že 10 let je govor o potrebi po takem domu.
Izhod, ki so ga našli v skupni naložbi v objekt PTT je kot kaže »splaval po vodi«, kajti med tem so naložbeni stroški dosegli neverjetno višino. Zato bodo zaprosili za izjemno lokacijo, ki jo bodo verjetno dobili. Če bo temu tako, bi letos lahko pričeli z gradbenimi de-
li.	Imenovali so lokacijsko komisijo, ki bi si ogledala kraj kjer naj bi gradili.
V nadaljevanju so se dogovorili s predstavnikom Beogradske banke iz Žalca, Dane-tom Seničem o skladu samopomoči. Tako bi se vloženi denar obrestoval 30%, takšna .obrestna mera pa bi bila tudi za posojila iz tega sklada. Za začetek bi obrtniki vložili 200 starih milionov v ta sklad.
Dogovorili so se tudi o vseh podrobnostih v zvezi s poslovanjem sklada. Da pa bi podrobnosti bile znane vsem obrtnikom v nadaljevanju objavljamo celoten sklep zbpra.
rezervar na Kijevem in tako zagotovili dobro vodo. Radmirje ima svoj vodovod, primanjkuje pa vode v Lokah.
Zato si sedaj prizadeva vodovodni odbor pri KS Ljubno, ki ga vodi mg. Jože Mermal pridobiti potrebno dokumentacijo za gradnjo novega rezer-varja v Savini. Pokopališče je postalo že zdavnaj pretesno. Za sedaj so uredili dve novi vrsti grobov. Seveda, novi del pokopališča še s tem ni gotov.
Na vrsti je zagotovitev ustrezne mrliške vežice. Nameravajo staro rosulsko hišo prenoviti in jo urediti za mrliško vežico. Seveda je tudi za ta dela potrebna vsa dokumentacija, ki jo sedaj iščejo. Kot želijo, naj bo že letos del zgradbe preuredili, da bi na ta način pridobili eno mrliško vežico.
Dokončno pa stavba služila svojemu namenu šele čez čas. sej nameravajo dela opravljati po'fazah, kakor bo pač na voljo denar. Pokopališki odbor vodi Franjo Marovt, do-čim ima na skrbi prenovo stare rosulske hiše Jože Kralj, mlajši.
Načrt dela za leto 1985 zajema še številne naloge, deli se pa na vaški odbor v Kaomirju in na naloge v samem kraju Ljubno.
Iz Luč
Končno so pričeli z rušenjem nekdanje občinske hiše, da bi na njenem mestu zgradili stanovanjski blok. Tako bi kraj pridobil nove stanovanjske zmogljivosti, ki so že zelo potrebne. V novi zgradbi bi naj imela poslovne prostore šey Ljubljanska banka. Za izgradnjo skrbi SIS za stanovanjsko izgradnjo. Če bo šlo vse po načrtu, bi naj jeseni prihodnjega leta bila nova stanovanja na red, gradbena dela pa bo verjetno izvajal Gradbenik Ljubno.
Lučani se že pripravljajo na sprejem mladih poročnih parov Ohceti 85. Ti naj bi si v dolini ogledali Radmirsko zakladnico, Logarsko dolino, pri Igli pa bi jih sprejeli Lučani s kulturnim sporedom, ki naj bi pokazal domače običaje, oziroma šege. Seveda pa bodo poskrbeli za njihovo vsestransko počutje v kraju samem. Vemo, da Lučani to dobro znajo! Kot zatrjujejo bo kraj
Seja občinske
V Delavskem domu v Nazarjah so se koncem maja zbrali delegati zborov občinske skupščine na 18. sejo. Proučevali so smernice za pripravo srednjeročnega plana 1986-90 v obliki predloga. Na sejf so bila podana tudi poročila Temeljnega javnega tožilstva Celje, Temeljnega, sodišča Celje, Temeljnega sodišča Celje, enota Titovo Velenje, Javnega pravobranilstva, Družbenega pravobranilca samoupravljanja. Sodišča združenega dela. Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
ves tak, kot na Lučki dan, se pravi, da bodo gostje videli stojnice, razne domače dejavnosti in podobno. Torej pestro in veselo bo v Lučah.
Nekoč so v Lučahi imeli kar dobro čebelarsko družino. Delo pa je zamrlo.iin čebelarji so sc razšli. Sedaj p/ostaja čebe-larstvo-spet zanimiva veja v kmetijstvu, tega se zavedajo tudi v Lučah, zato so sklenili spet ustanoviti čebelarsko družino. Imeli so že ustanovni občni zbor na katerem so izvolili upravni odbor, tega vodi Rajko Prepadnik, tajniške posle pa bo prevzel Jernej Plankl.
Društvo je potrebno tudi zaradi tesnejše povezave čebelarjev, ki je v času, ko se morajo boriti proti številnim boleznim še kako na mestu.-Pa tudi izobraževanje čebelarjev je potrebna dejavnost društva. Vabijo, da se čebelarji pridružijo društvu, prijave pa sprejema tajnik Plankl.
skupščine
Postaje milice Mozirje in Občinskega sodnika za prekrške. Delegati so v nadaljevanju poslušali poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih za blagovne rezerve v letu 1984.
Obravnavali so Odlok o stavbnih zemljiščih v občini Mozirje (predlog), predlog Odloka o spremembi območij katasterskih občin Ter in Savina in predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Mozirje. Opravili so tudi nekatere izvolitve in imenovanja.
lolkac liga r Mozirju kar dobro igra.
Pri obrtnem združenju Mozirje se ustanovi sklad za samopomoč obrtnikov v sodelovanju z BB Žalec.
—	Višina pologa od 20.000 do 100.000 din
—	Obrestna mera za vloženi denar 30%,
—	Obrestna mera za najeti kfedit 30%
—	Višina kredita: 5 x-tni vloženi znesek za dobo do 3 mesecev
—	Deponirajo sesredstva obrtnega združenja za nedoločen čas v znesku 200 st. milj.
—	Krediti sc zavarujejo pri Zavarovalni skupnosti Triglav Celje po predhodnem dogovoru z zavarovalnico
—	Čas vezave deleža-obrtnika 1 (eno)leto, kreditni odbor bo odobraval kredite enkrat tedensko
Gasilski zbor
Že pred časom je bila letna skupščina gasilske zveze naše občine v sejni sobi občinske skupščine V Mozirju.
Predsednik zveze FrancTrbovšekje ob tej priliki zelo temeljito orisal stanje v gasilstvu naše doline. Ko je govoril o nevarnostih, ki nam pretijo je omenil tudi vse večjo onesnaženost okolja, ki lahko pomeni na daljši rok tudi ekološko katastrofo. Razmere v naši družbi so vplivale tudi na delovanje v gasilskih društvih, ki so skrajno varčno gospodarila. Pri tem pa so gasilci krepili samoupravno miselnost na vseh ravneh. Znotraj občinskih dejavnikov je zveza povsod na-' letela na popolno razumevanje, zato je njeno delo bilo v preteklem letu uspešno in dobro. Društva so se seveda tako povezovala s krajem v katerem delajo in dosegla na ta način tesno povezanost s prebivalstvom. To pa je za gasilsko organizacijo zelo pomembno. Zveza je krepila povezave zunaj občine, namerava pa še bolj delovati na povezovanju s Kamnikom in Koroško. Seveda je treba smatrati gasilsko organizacijo in našo civilno zaščito kot neločljivo povezano enoto. Tu so gasilci veliko naredili pri izobraževanju občanov.
Sklepi X. kongresa gasilcev so obvezujoči, zato so posvečali veliko dela prav napredku sodelovanja z mladino in ženskami. Vse to pomeni hkrati boj za preprečevanje raznih nesreč, saj se ob takih prilikah daje poudarek izobraževanju in usposabljanju.
Gasilci so se spet pokazali v luči marljivosti, Z lastnim delom in ob
pomoči občanpv so tudi lani urejali svoje domove, dopolnjevali opremo in hkrati poskrbeli za najnujnejšo opremo proti požaru na kmetijah. Ko je predsednik Trbovšek govoril o članstvu je ugotovil, da so bili tudi v tem pogledu uspešrrf saj je tako ali drugače včlanjenega v gasilska društva kar 20% vsega prebivalstva. Slabše so se odrezali pri delu Z ženskami. Tu še niso našli pravih oblik dela, vendar pa iščejo poti, da bi za gasilstvo tudi med ženskami nastalo zanimanje. Mlade navajajo že v šolskih krožkih na gasilstvo, da so uspeli dokazuje tudi to, da so v gasilskem krožku COŠ Gornji grad podelili kar 10 zlatih značk za znanje o preprečevanju požara.
Pri delu v gasilstvu je pomembna še strokovna literatura. To posredujejo društvom, kar 700 pa je naročnikov gasilskega vestnika.
Ob koncu svojega poročanja je predsednik Trbovšek poudaril, da je zveza svoje gmotne obveze napram gasilskim društvom v celoti izpolnila. Tam pa so jih kar. potrojili s svojim delom in skrbnim gospodarjenjem. Tako je smatrati delo predsedstva zveze in raznih drugih teles kot dobro, tudi poklicnega tajnika so pridobili, tako poteka delo sedaj nemoteno. Jasno, da poročilo zdaleka ni zajelo vseh nalog, ki jih je zveza urejala. Da je vse to plod skupnega dela je tudi uspeh, ki ga ne kaže zanemariti.
Franc Trbovšek seje ob zaključku svojega poročila zahvalil vsem dejavnikom v občini in izven nje, ki so pripomogli, da je delo zveze in seveda tudi društev bilo v letu 1984 uspešno.
Jubilej invalidskega društva
Mozjjsko invalidsko društvo je na svečan način proslavilo svojo 15 letnico. Zbrali so se v Savinjskem gaju, kjer so pripravili pod pokroviteljstvom tovarne Elkroj proslavo s kulturnim sporedom. Temu so dodali še športnega in pripravili strelsko tekmovanje z malokalibersko puško.
Iz drugih krajev doline so prepeljali člane z avtobusi, tako se jih je kariepo število zbralo na prireditvenemu prostoru Savinjskega gaja.
Prireditev je v imenu družbenopolitičnih organizacij občine pozdravil predsednik SZDL Hinko Čop, kije društvu čestital k uspešnemu delu in mu zaželel še naprej uspehov.
Predsednik društva Ciril Pečovnik je predstavil vseh 15 let delovanja invalidskega društva, ki združuje invalide cele občine.
V nagovoru navzočih je bila poudarjena človečnost dejavnosti, ki jo društvo opravlja. Številni invalidi so osamljeni in prav redni obiski članov so žarek zaupanja v sočloveka. Pa tudi sicer se v društvu trudijo z raznimi izleti in športnimi prireditvami razvedriti svoje članstvo. Pretežen del govora pa je bil namenjen 40 let svobode, ki sojo na ta način tudi invalidi proslavili.
Sledilo je športno tekmovanje v kegljanju in streljanju. Udeležili so se ga invalidi iz Celja, Titovega Velenja in Žalca. V streljanju so bili najboljši tekmovalci jz Titovega Velenja, pred Mozirjem, Žalcem in Celjem. V kegljanju pa šo slavili domačini (Mozirje) pred Žalcem, Celjem in Titovim Velenjem. .
Sledile so razne družabne igre, tako je bilo vzdušje zelo prijetno.
Dan varnosti
Naše službe varnosti praznujejo 13. maja vsakega leta svoj dan. Tudi v naši občini so se zbrali na vabilo predsednika SO Mozirje Alojza Plaznika v sejni sobi občinske stavbe v Mozirju.
Predsednik občine je v svojem pozdravnem govoru poudaril velik pomen varnostnih služb in v kratkih besedah opomnil na izreden delež, ki so ga te službe imele pri osvobajanju naše domovine in še. kasneje. Zahvalil se je priso-
tnim pripadnikom varnostnih služb za njihova prizadevanja v dobro reda in varnosti v občini.
Načelnik UNZ Celje Janez Paul je predal odličja dvema miličnikoma naše občine. Maks Rajgl je prejel zvezno plaketo varnosti, Bernard Petanjek pa znak zaslug za varnost.
Navzoči varnostniki in delavci notranje uprave občine so se pri predsedniku zadržali na tovariškem srečanju.
Elkroj v Lučah
O tem, da ureja Elkroj v Strugah nekdanje šolsko poslopje v svoj obrat smo že pisali. Sedaj ocenjujemo, da gredo dela proti koncu in da je pričetek rednega proizvodnega procesa v Strugah pred nami.
Jože Štiglic.dipl. inž. strojništva vodi pri Elkroju investicijsko dejavnost, torej skrbi tudi za bodoči obrat v Strugah. Ko smo ga vprašali kako potekajo dela v nekdanjem šolskem poslopju, nam je pojasnil, da gredo gradbena dela h kraju, da je v prostorih tudi že del opreme, kije vsa iz uvoza, da pa bo treba še zagotoviti dinarska sredstva za nabavo domače, še manjkajoče opreme. Tako je ta potrebna za jedilnico, skladišče in podobno. Uredili bodo tudi čistilno napravo za fekalno kanalizacijo, da ne bi onesnaževali Savinje.
Naš naravoslovni
Če bodo uredili še spremljajoče prostore, bodo z rednim delom lahko pričeli začetek jeseni.
Povezani s krajevno skupnostjo Luče urejajo vodovod v Strugah, ki bo seveda služil širšemu krogu ljudi, ne le Elkroju.
Novi obrat El k roj a v Strugah bo za okolico velikega pomena. Številne delavke se s tega območja vozijo na delo v Nazarje, Sedaj bo delo doma, kar je še kako pomembno za žene in matere. Seveda pä bodo našle zaposlitev še ženske, ki doslej «tiso bile zaposlene, pa bi rade bjfe.
Elkroj Vabi krajane Lučin okolice v kolektiv. Kotliam je bilo povedano, še nimajo dovolj'de lav k v bodočem obratu Struge.
dan
Učenci drugih razredov mozirske šole srno imeli naravoslovni dan. Iz šole smo odšli v slaščičarno kjer smo že ob vstopu občudovali mamljive vonjave. Smeli smo si ogledati kako nastajajo najslajše stvari Lega sveta. Prijaznost slaščičark je bila tudi v tem, da so nam ob odhodu ponudile piškot in sladoled. Za ljubeznivost smo bili hvaležni in tako nam bo »čudežna« slaščičarna odslej še bolj dišala.
Učenci 2.b razreda
OOZSMS Mozirje je z nekaterimi, akcijami končno opozorila, da dela. da je počasi vzletela, da pa so ji peruti dostikrat prdv kruto pristrižene.
Pa začnimo pri kresovanju. Z veliko mero prizadevnosti so mladinci uspeli pripravili kresovanje Pod vrhom. Udele-'~žba je bila odlična, vse kar sodi zraven, odlično. 3. maja je organizirala ples. To je bi! »že« drugi ples v roku dveh let. Po hudih mukah in težavah z upravnim odborom TVD Partizana, katerega starejši člani, ki očitno nočejo biti vsaj po srcu mladi in zainteresirani za podobne prireditve, so končno le dopustili mladincem, da »osvojijo« Partizana Privoljenjenje odbora v ta ples je kar nekako dišalo po opravičilu brucovanju, ki se je moralo odvijati v tesni dvorani rečiške kinodvorane z eno samo Straniščno školjko za oba spola in z veliko dobre volje bodočih intelektualcev Zgornje Savinjske doline, ki so dvorano zgledno pripravili. Še dobro, da imamo Rečico. Pustimo nadležno brucovanje pri miru in se vrnimo nazaj k plesu. Organizacija je bila zopet odlična, še posebej so se izkazali mlajši mladinci, ki so prava delovna garda organizacije. Izgleda pa, da se jim ne zaupa (najbrž tudi starejšim-ne), saj je padla zahteva, da se plesa udeležit a dv a starša — čuvarja. Človek bi se smejal... Ampak kislo, ko vidi, koliko zaupanja imajo starejši v mlade. Kot da smo divjaki, ki vse razbijejo. kar dobe v roke. Nezaupanje med generacijami pa odpira nov problem: nezainteresiranost starejših mladincev, ki so se naveličali nenehno plesati po istem taktu (beri: tekati od Poncija do Pilata, da bi dobili svoje prostore, kjer bi se sestajali ipd...). Prostori so rakasta rana mnogih organizacjj v Sloveniji. V Mozirju sestanki potekajo v sejni sobi SO Mozirje, v skrajnem primeru pa v gostilni. Mladinsko prestopništvo v dolini zaenkrat v dolini še ne narašča, mladinski sestanki v oštariji, kjer brez pijače ne smeš sedeti, pašo prva stopnica do kriminala v končni obliki. Ne smemo pozabiti, da je Kulturno društvo sicer ponudilo mladini prostore.kjer vadi pevski zbor. a nepozaben je tudi termin: nedelja popoldan. Po drugi strani pa imamo v Mozirju kar nekaj neizkoriščenih prostorov, ki bi jih lahko dobili v uporabo za.mastne denarce, tehpaor-ganizaciji že tako in tako manjka. Dobi se nekaj od članarin in raznih akcij, a to že zdaleč ni zadosti. Tudipov ezovanjaz drugimi društvi ni. Gasilci so edini, ki
priskočijo na pomoč (napr. pri organizaciji plesa). Vse skupaj p a je začaran krog problemov, ki se s krizno situacijo samo še širi.
In kol pravi predsednik OOZSMS Mozirje. Alojz Vipave: »Dokler starejši ne bodo zainteresirani za delovanje mladih kot enako vrednih članov na vseh področjih, tako dolgo tudi mladi ne • bodo mogli delovati, kot bi lahko, če bi jih jemali resno. «
Andreja Britovšek
Še druga plat
Uredništvo običajno ne objavlja sestavkov, ki tako ali drugače lahko prizadenejo občana, posebno če gre za občana, ki dela ljubiteljsko prav tisto, kar se nekomu ne dopade. Zato smo naprosili za razgovor v ožjem sestavu upravnega odbora TVD Partizan Mozirje in jim dali na vpogled sestavek Andreje Britovšek.
Menili so, da nikakor -ni mogoče govoriti o kakšnem zaviranju mladinske dejavnosti. Tudi ne o •nerazumevanju za mlade, pač pa je bolj res, da je v prostorih TVD Partizan v Mozirju vrsta rednih športnih dejavnosti, ki imajo seveda prednost, saj gre za telovadni prostor, šele v drugi vrsti je to prostor za veselično dejavnost. Kar trikrat tedensko in še ob sobotah in nedeljah vadijo odbojkarji (seveda pretežno mladi), štirikrt tedensko seigra namizni tenis, v dvorani so poleglega še razna športna tekmovanja in še bi lahko naštevali. V upravnem odboru ni t eženj, da bi zavirali veselično dejavnost, vendar je treba za to postaviti letni načrt in predvidene prireditve pravočasno sporočiti, oziroma najaviti. Treba je vedeti, ila vzdrževanje doma TVD Partizan veliko stane, še več pa je treba osebne skrbi, da se nastale škode sproti popravljajo. Na to premalo pomislimo, ko obsojamo nekatere, ki so doslej in tudi sedaj največ pripomogli, da dom še sploh stoji in je vzdrževan. Sredstva za to nabirajo, saj dobijo od ZTKO v te namene le borih 10% potrebnega denarja. Dalje je treba vedeti, da vsi člani upravnega odbora delajo ljubiteljsko, torej tudi tisti, ki bdijo nad usodo stavbe, ki je že stara in deloma v slabem stanju. Gre skratka za skrb, ki je zunanji opazovalec razmer seveda niti ne zazna, če pa je ne bi bilo, bi najbrž tudi stavba propadala.
Novi
radiooperateiji
V Radioklubu Mozirje teče že več mesecev tečaj, v katerem se usposabljajo novi radioamaterski operaterji. Po opravljenih izpitih pred komisijo Zveze radioamaterjev Slovenije proti koncu tega meseca bo klub pridobil spet trinajst operaterjev-radiotelegra-fistovTC kategorije, enega operaterja visoke B kategorije ter štiri E kategorije za delo na UKV področju. Izpite bodo opravljali tudi trije učenci oz. učenke mozirske šole, med vsemi tečajniki je šest deklet, V klubu ugotavljajo, da je to doslej najuspešnejši tečaj, tako z ozirom na sorazmerno majhen osip kot na sam potek tečaja, saj je program usposabljanja zelo zahteven. Naj navedemo, da uporabljajo za učenje telegrafije tudi elektronski računalnik.
Selekcija kluba na mozirski šoli je tudi letos organizirala v sodelovanju z Radioklubom »Kričač« pri RTV Ljubljana že znan kviz o Radiu OF »Kričač« med NOB, kviz je potekal
24.	maja preko UKV-zveze med šolo v Radovljici in šolo v Mozirju. Tekmovalni ekipi obeh šol sta dosegli
Obrambno
usposabljanje
V Lučah ob Savinji je bilo pred nedavnim tekmovanje, na katerem so učenci vseh štirih osnovnih šol Gornje Savinjske doline preverili svoje znanje in sposobnosti v veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Nastopilo je-osem petčlanskih ekip, po dve z vsake osemletke.
Osnovnošolci so sc morali spoprijeti z zelo zahtevnim tekmovalnim programom, pri tem pa večinoma pokazali zavidljivo znanje in zvrhano mero spretnosti.
Najprej so preverili svoje znanje o civilni zaščiti, protipožarni varnosti, prometni vzgoji in v streljanju z zračno puško. Se bolj zahteven je bil orientacijski pohod, kije terjal veliko telesnih sposobnosti in veliko znanja ter spretnosti v orientaciji na terenu. Med pohodom so reševali teste, pokazati poznavanje vojaške puške, znanje prve pomoči, praktično pa so dokazali tudi spretnosti s področja
neodločen rezultat. Tako kot prejšnja leta je uredništvo mladinskih oddaj pri Radiu Ljubljana tudi letos pripravilo krajšo oddajo za prvi program ljubljanskega radia o tem srečanju med obema šolma.
Tudi letos je klubska oprema za ra-diogoniometrijo koristno služila svojemu namenu, saj je član tekmovalne ekipe mozirske šole David Cajner na regijskem srečanju mladih tehnikov v Žalcu v »lovu na lisico« dosegel drugo mesto, na republiškem tekmovanju v Ravnah pa za začetnika še vedno odlično šesto mesto.
Odgovorni v klubu pa seveda marljivo nadaljujejo s’prizadevanji, da bi letos dokončali gradnjo in opremljanje bivaka za UKV tekmovanja pri kmetu Barsečniku, seveda bodo člani kluba pri tem opravili tako kot lani spet precej ur udarniškega dela. Bivak bo lahko služil še tudi drugim koristnim namenom.
LUDVIK ES
protipožarne varnosti in prometne vzgoje.
Domačini niso bili nič kaj gostoljubni, saj sta domači ekipi zasedli prvi dve mesti. Rezultati: 1. Luče 1 2226 točk, 2. Luče II 2203, 3. Mozirje II 2086, 4. Gornji grad II 20.81, 5. Ljubno 1 2060, 6. Ljubno 11 2023, 7. Mozirje 1 2013 in 8. Gornji.grad 1 1803 točke.
Prizadevno dela tudi komisija za vključevanje mladih v vojaške šole in poklice pri občinski konferenci SZDL Mozirje. Prejšnji teden je pripravila izlet na letališče v Cerkljah, ki so sega udeležili učenci sedrhih in osmih razredov z vseh štirih osnovnih šol. Ob dnevu letalstva'so si na letališču ogledali letala, naprave in opremo, poslušali so predavanje o jugoslovanskem vojnem letalstvu ter se seznanili z možnostmi šolanja.
.1, P.
Učenci mozirske šole so z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju znane borke NOB Ela Ilirih-A tene
Srečanje s tovarišico Ulrihovo
Letošnji 17. maj je bil za nas, učence	pripovedovala o težkem prebijanju
Osnovne šole II. grupe odredov	nemškega obroča, ko so bili 6. janua-
Mozirje, velik dan. V telovadnici šole, ' rja 1943.- leta obkoljeni zaradi izdaje kjer smo se zbrali učenci 7. in 8.	na Kumrovem kozolcu v Slatinah,
razredov, smo z burnim aplavzom Ranjena se je komaj rešila. Na zanimiv pozdravili tovarišico Elo Ulrih—Ate-	in zabaven način nam je pripovedova-
no, znano junaško partizanko, ki je la o svojem opojnočn.em sestanku na doma iz naših krajev.	pokopališču v Šmartnem ob Dreti.
.	Povedala nam je tudi, kako je dočaka-
Najprej nam je zanimivo pripove- ja težko pričakovani dan*svobode v dovala o svoj. življenjski poti, kije bila Prekmurju. Bila je prva partizanka, ki prav burna. Ko se je-pričela vojna, je	;e seg|a v roke borcem Rdeče armade,
bila stara 16 let. Kljub rosnim letomje Njen0 pripovedovanje smo učenci stopila V partizanske vrste, kjer je do- . poslušali z veliko pozornostjo, saj so bila partizansko ime Atena. Delovala £,di največji 'nemirneži sledili tova-je kot aktivistka. Organmrala je OF v, rišičinemu pripovedovanju. Takšnih Zgornji Savinjski dolini. Poudarila je pomen narodno zavednih ljudi in partizanskih družin, ki so prav tako sodelovali v borbi za pravičnejši družbeni red, v boju za svobodo.
Izmed mnogih dogodkov nam -je

srečanj si učenci še želimo. To je bilo zares izredno doživetje.
Ivankica Rušnov, 7.b OŠ II. grupe odredov Mozirje
Monografija NOB
Gornja Savinjska dolina je ena redkih predelov Slovenije, ki še nima orisa dogodkov med narodnoosvobodilno vojno. Na sploh seje v preteklosti razmeroma malo pisalo o dogajanjih v dolini, čeprav je ta bila zaradi svojega geografskega položaja, seveda pa tudi zaradi zavednega prebivalstva, središče odpora proti okupatorjem. V letu 1944 pa še celo, saj je tu bila komanda IV. operativne cone, kije obvladovala v vojaškem pogledu Štajersko.
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje je dal pobudo za pričetek dela na pisanju monografije že pred nekaj leti. Dokončno pa so se o tem pogovorili
na sestanku, ki stagasklicalapredsed-nik SO Mozirje Alojz Plaznik in predsednik ZZB NOV Vlado Miklavc.
Pogovora o nadaljevanju pričetih priprav za zbiranje gradiva so še udeležili poleg predstavnikov političnega življenja občine še predstavnik Zveze kulturnih organizacij, občinskega sveta sindikatov in IS SO Mozirje. Navzoč pa jejjil tudi pisec monografije dr. Milan Ževart.
Na sestanku je prišlo do izraza prepričanje, da je takšno knjižno delo potrebno in da je treba njegovo uresničitev z vsemi sredstvi podpreti.
Zmanjšana razdalja med Moziijem in Šmartnim ob Paki
V sredo, 22. maja, smo imeli učenci višjih razredov osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki svoj .zadnji kulturni dn v tem šolskem letu. Bili smo navdušeni, saj smo se-peljali s kolesi. A ne le to, veliko smo izvedeli o zgodovini naselja, ki je od nas oddaljeno le 10 kilometrov, mi pa o njej nismo vedeli skoraj ničesar. Tovariš Aleksander Videčnik je tisti, ki nam jo je prijazno in v zanimivi obliki približal.
Prvikrat smo slišali, da izhaja izraz Mozirje iz prvotne besede Močvirje, saj je bilo na tem področju nekoč ogromno jezero in nato močvirje. Tovariš nam je podrobneje predstavil srednjeveško Mozirje kot pomemben trg. Ob tem smo ugotovili, da se takratno življenje v trgih ni bistveno razlikovalo od tistega v srednjeveških mestih. Kar nismo mogli verjeti, d-aje bila obrt tako razvejana, predvsem pa tako izredno dobro organizirana.
Z zanimanjem smo prisluhnili tudi pripovedovanju o vpadih Turkov v ta kraj in o nastanku taborne cerkve. Sedanjo, ki je. bila skozi zgodovino predelana, smo si poleg drugih znamenitosti kraja tudi ogledali.
Kužno znamenje, ki ga srečujemo ob svoji poti v Mozirje, nam bo v opomin in spomin na davne čase, ko so umirale cele družine za neozdravljivo kužno boleznijo.
Na pohodu
V prvi polovici maja so planinci PD' Ljubno ob Savinji in člani ZZB Ljubno ob Savinji vabili na že sedmi pohod k Bolnišnici Celje, 19. V. 1985. Obenem smo bili presenečeni, ker je bil istega dne srečanje planin cev MDO Savinjska na Drsališču na paškem Kozjaku, ker so za isti dan planinci iz Vinske gore organizirali pohod na paški Kozjak, ker je bil prejšni dan Pohod po poteh Celjske čete itd. Spraševali smo se: ali Se planinska društva ne morejo dogovoriti in zakaj MDO Savinjska ne smatra več POHOD K BOLNIŠNICI CELJE, kot osrednjo prireditev tega odbora, oziroma planincev celjske regije?
Pa kljub temu se nas je v nedeljo zbralo pod Komnom več kot 700 pohodnikov, množično je prišla mladina iz Ljubnega ob Savinji, prišli so Savinjčani, prišla je mladina .iz Titovega Velenja. Več kot 700 pohodnikov seje v pohodni koloni pomikalo mimo Rastk, kjer se je XIV divizija poizkušala prebiti mimo Ljubnega na de-
' Lani smo v Šfnartnem praznovali 150-letnico organiziranega šolstva. Slišali smo, da je bila prvašolav Mozirju že nekaj desetletij pred našo. Veseli smo, daje ta kraj uspel Ohraniti v najhujših preizkušnjah naroda svoj zavedni slovenski značaj. Posebej sejeto izkazalo med narodnoosvobodilno borbo, saj pomeni v štajerskem merilu Gornja Savinjska toliko kot Bela krajina na Dolenjskem.
Žal smo morali sejno dvorano, ki so nam jo za naš obisk prijazno odstopili v stavbi občinske skupščine Mozirje, kmalu zapustiti, saj bi radi tovariša Videčnika še marsikaj vprašali. Pred vrati je čakala namreč že druga skupina kolesarjev iz naše šole. Po ogledu nekaterih znamenitih trških hiš smo odšli v Savinjski gaj. Svoje lačne trebuščke smo nasitili z dobrimi mozirskimi žemljami.' Ko smo si napasli oči tudi v parku, smo izvedli kviz o preteklosti Mozirja. Najbolje so seod-rezali učenci 7. in 8. razredov. Trebaše je bilo vrniti, a tudi dežju ni uspelo skaliti naših čudovitih vtisov.
Vsem organizatorjem, predvsem pa tovarišu Videčniku, se iskreno zahvaljujemo, da so nam omogočili ta zanimivi kulturni dan.
V imenu slojih sošolcev Vanja Golob, 7.r., OŠ BL Šmartno ob Paki
sni breg Savinje, mimoTratnikovedo-mačije, kjer je bil na pragu svobode ujet zdravnik — kirurg dr. Kukovec Robert in kasneje zverinsko ubit v Ljubnem, mimo spomenika, ki spominja na tragedijo dveh partizanov, dveh Angleških pilotov ter bolničarja Uroša in kuharja Jože, ki so jih Nemci ubili v podzemnem bunkerju pri bolnišnici, Uroš -in Jože sta padla, ko sta do zadnjega branila ranjena tovariša in ranjena zavezniška pilota. Kolona se je pomikala vse tja do vzhodnega dela Travnika, kjer je na.višini 1.200 m delovala vojna partizanska bolnišnica Celje, v kateri se je v 1. 1944 in v letu 1945 zdravilo skupaj z zasilno bolnišnico Podstrešek preko 300 ranjencev.
Na kraju, kjer je stala bolnišnica in so bili lani obnovljeni posamezni elementi barak je bila prisrčna kulturna prireditev.
Zapeli so Ljubenski pevci, šolska mladina je recitirala.
Franc Ježovnik
Za varstvo pred požarom
Zapeli so mladi
Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje je v nedeljo organizirala že 26. tradicionalno pevsko revijo mladinskih pevskih'zborov iz šol mozirskeobčine. Pevska revija je bila pred številnimi poslušalci v dvorani PD Gornji grad.
Nastopili so enoglasni pevski zbori oŠ Luče pod vodstvom Iveselišnikove, oŠ Ljubno pod vodstvom Lenke Kraljeve objdavirski spremljavi Nade Jerajeve. SOŠ Gornji grad pod vodstvom Martine Štifterjevev PZ Rečica ob avinji pod vodstvom «Anke Rakunove, enoglasni pevski zbor OŠ ozirje pod vodstvom Li-jane Poličnikove, dvoglasna pevska zbora Nazarje pod vodstvom Olge Klemšetove s klavirsko spremljavo Nade Jerajeve in PŽ OŠ Mozirje, tertriglasni pevski zbori Š Ljubno, OŠ Mozirje in COŠ Gornji grad.
Na 26. pevski reviji je nastopilo 444 pevcev, kar predstavlja četrtino vseh osnovnošolskih otrok iz. mozirske občine. Že ta podatek nazorno pove, da se učenci množično vključujejo v. pevske zbore. Iz leta v leto pa raste tudi kvaliteta, saj si zborovodje prizadevajo dvigniti kvalitetno raven pevskih zborov.
RAJKO-PINTAR
Razstava mladih
Na dan pred praznikom mladih so želeli mladinci opozoriti nasvojo dejavnost s skromno razstavo o brigadirskem delu. To so pripravili v pevski sobi Delavskega doma v Nazarjah.
Poškus’je vsekakor hvale vreden! Gre za prizadevanje, da bi mladi pokazali delček svoje volje do1 delovne pomoči tam, kjer je ta najbolj potrebna. Tako smo videli naše brigadirje na Goričkem, na Primorskem, v Vipavi in še kje. Prikazali so tudi priznanja, ki so jih z delom pridobili. Tudi brigadirska oblačila so pritegnila pozornost. Skratka, naredili so razstavo kakršnozmorajo sanji. Pravtopaje dobra odločitev. Čeprav bi lahko podoba razstave bila povsem drugačna, če bi pri tem uporabili še nekatere za razstave nujne pripomočke. Vsekakor pa so povedali dobronamernemu veliko o svojem delu in tisti, ki smo jih razumeli, smo jih tudi pohvalili!
'	A. V.
Na redni seji skupščine SIS za varstvo pred požarom naše občine,so obravnavali med drugim tudi smernice razvoja varstva pred požarom za obdobje 1986-90. Temeljito pa so pretresli program dela občinske gasilske zveze. V njem so poudarili skrb za operativno delo in povezavo med društvi. Že dosedanje izkušnje so pokazale uspehe, ki jih lahko marsikje zavidajo. Dograjena sta bila dva gasilska domova, nabavljenih je bilo kar 6 novih gasilskih avtomobilov in ena motorna črpalka. Seveda se za vse te naložbe zbira denar iz vseh virov. Mnogo primaknejo občani, društva pridobivajo sredstva s svojim delom in prireditvami. Nekaj je sredstev pri
Zvezi in tako uspejo posodabljati opremo, ker pač le sodobna oprema zmore biti kos raznim ujmam. Gasilci so na sploh pokazali veliko mero delavoljnosti, kar se kaže v vse večjem vključevanju mladih v njihove vrste in seveda v sami opremi. Tekmovalni uspehi od najmlajših do najstarejših kažejo na znanje, ki ga s stalnimi vajami pridobivajo v društvih. Seveda veliko delajo z najmlajšimi in tako prenašajo ljubezen do gasilstva v mla4e ljudi. Gasilstvo v naši dolini ima že dolgoletno veljavo tako med prebivalci, kot med družbenimi dejavniki. Če se torej sile združijo, so lahko tudi uspehi takšni, kot jih gasilci pri nas beležijo.
Pripravljenost pomagati
Veliko virov o naši preteklosti je zunaj naših meja. Največ pač v Gradcu. Zato morajo pisci zgodovinskih sestavkov pogosto iskati listine v tujini. Tako se nam godi tudi sedaj, ko se pripravlja delo o preteklosti trga Mozirje. Med okupacijo so leta 1943 takratne oblasti zasegle vse trške arhive in.jih odpeljale. Ostali smo domala praznih rok, tembolj takrat, če želimo zajeti dogodke ali pojave, ki niso v sedanjih, nam dostopnih delih zajeti.
Če pri iskanju gradiva pomaga še ugled diplomata, potem so seveda poti
zglajene. Tako je bilo v Gradcu, ko je naš rojak Jožef Ciraj, vicekonzul našega generalnega konzulata prizadevno pomagal in se osebno zavzel, da so bila iskanja uspešna. Tako bomo v mozirski arhiv shranili spet nekaj zelo zanimivih listin, sicer fotokopij, pa vendar, tudi te predstavljajo bogastvo ža raziskovalce. Je pač vse lažje, če se zavzemajo za stvar ljudje, ki imajo ugled in vpliv. Žal paje malo takih, ki bi bili pripravljeni pomagati pri tako »malenkostni« zadevi, kot je iskanje listin po arhivih.
A. V.
Letošnjo razstavo risb šolskih otrok je mlprl prof. Lojze '/.avolovšek
Sindikat delavcev pri obrtnikih
Čeprav malo pozno, so tudi mozirski obrtniki in delavci, ki delajo pri njih, začutili potrebo po ustanovitvi osnovne organizacije sindikata.
V petek so sc zbrali na ustanovnem občnem zboru, ki gaje organiziral OO ZSS Mozirje. Zaenkrat je v osnovno organizacijo včlanjenih 64 delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Mozirje. Ža predsednika so izvolili Ferda Horvata iz Šmartnega ob Dreti, I zvolili so tudi izvršni odbor, ki bo v štirinajstih dneh izdelal program dela OO.
Na ustanovnem občnem zboru je članom nove OO ZSS govoril predsednik OS ZSS Mozirje Ivan Purnat. ki je govoril o pomenu in vlogi Zveze sindikatov.
RAJKO PINTAR
Ustvaijalna vnema mladih
Tudi letos je Zveza kulturnih organizacij naše občine pripravil v mozirski galeriji razstavo likovnih del učencev osnovnih šol naše doline. Poimenovali so jo Moi domači kraj. Lični lepaki so vabili k udeležbi in ogledu.
Razstava na dostojen način predstavi ustvarjalno vnemo mladih in je dokaz prizadevanj, ki jih tej dejavnosti posvečajo na naših šolah.
V Radmirju
Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji je prostorsko močno razprostranjena in obsega nekaj večjih vasi in zaselkov. Zato so v tem kraju posebno pozornost namenili učinkovitemu delu vseh organov in dejavnikov krajevne skupnosr ti. Posebej to 'seveda velja za samoupravo in vsakodnevno delo in življenje v večjih vaseh in za njihovo tvorno povezovanje s središčem krajevne skupnosti. Takoj velja poudariti, da so bili pri tem zelo uspešni, kar še posebej velja za vas Radmirje, kjer so zelo uspešni in delavni vaška odbora krajevne skupnosti in socialistične zveze, društva in drugi, da njihove tesne povezanosti in prizadevnosti vaščanov niti ne omenjamp posebej.
Franc Brglez je predsednik vaškega odbora krajevne skupnosti in delo odbora takole ocenjuje: »Vaški odbor v Radmirju deluje že drugo mandatno obdobje in to zelo uspešno. V tem obdobju smo dosegli nekaj vidnih uspehov. Predvsem moram povedati, da smo asfaltirali več kot 20 kilometrov krajevnih cest, kar je bil za vas in njene prebivalce precejšen zalogaj, z združenimi močmi pa smo ga le zmogli. Radmirje se je v zadnjih letih močno razširilo, tudi polepšalo, vse to skupaj pa narekuje prestavitev vodovoda in izgradnjo večjega zbiralnika za pitno vodo, česar se pravkar lotevamo.
Med pomembnejše naloge v letošnjem letu sodi tudi izgradnja parkirišča pod cerkvijo, kije zaradi množičnega obiska znane zakladnice v cerkvi, več kot nujno. Z gradnjo smo že pričeli in jo bomo kmalu tudi dokončali. Ko že govorim o obiskovalcih zakladnice moram povedati še nekaj. Vsako leto jo obišče približno 20.000 obiskovalcev od blizu in daleč, tudi iz tujine. Vsej tej množici doslej nismo v Radmirju mogli postreči niti z navadno dobro vodo, kaj šele s čim drugim. Zato smo se odločili, da ob bodočem parkirišču postavimo manjši objekt, v katerem
bomo za začetek gostom ponudili pijače in napitke, kasneje pa bomo poskrbeli tudi za jedi, spominke in podobno. Seveda bomo zgradili tudi'sanitarije in tako gostom ob užitkih pri ogledu čudovitih predmetov v zakladnici ponudili tisto najmanjše ugodje, ki jim ga lahko in ki ga potrebujejo. Od tega bomo imeli koristi vsi v Radmirju, predvsem seveda člani gasilskega društva, ki bodo s tem objektom upravljali, pa še gostje bodo bolj* zadovoljni odhajali od nas.
Precej nas moti tudi popolnoma zapuščena stavba nekdanje šole, ki smo jo že pričeli reševati pred propadom. Obnovili smo streho in opravili precej del tudi v njeni notr ranjosti. Radi bi namreč, da bi nekdanja šola znova služila potrebm vseh krajanov, kot je desetletja nazaj, zato jo nameravamo preurediti v večnamenski objekt. Trenutno se pogovarjamo tudi z delovnimi organizacijami izven občine, da bi v šoli uredili manjši obrat za žensko delovno silo in upamo, da bomo uspeli.«
O delu vaške samouprave je spregovoril tudi predsednik vaškega odbora socialistične zveze Franc TrBbvšek: »Organi naše vasi so seveda organizirani na načelih delegatskega sistema. Vsi zaselki imajo predstavnike v obeh odborih, preko njih pa smo tesno povezani s krajevno skupnostjo in njenimi organi, kot so svet in skupščina krajevne skupnosti in drugi. Seveda imamo svoje predstavnike tudi v vseh delegacijah. Oba vaška odbora seveda sodelujeta tudi z vsemi društvi in drugimi dejavniki v Radmirju, predvsem pa velja pohvaliti gasilce, ki so najbolj pridni, pa tudi mladinska organizacija dobro deluje. Predvsem pa je pomembno, da vse probleme rešujemo skupno, z veliko voljo in prizadevnostjo vseh vaščanov.«
Obiskovalcev zakladnice zares ne manjka, zato sta bila ureditev okrepčevalnice in parkirišča resnično nujna.
J. P.
Čebelaiji bijejo plat
zvona
Zraven že znanih čebeljih bolezni kot so nosčma in pršica, napadajo febelje družine še nove zelo nevarne in trdovratne bolezni — huda gniloba zalege in varooza.; Razvoj bolezni je pospeševalo letošnje zelo mrzlo spomladansko vreme. Mrzlo in vetrovno vreme je preprečevalo spomladanski izlet, čebelarjem pa pravočasno in učinkovito zdravljenje čebel. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, čebele niso mogle izkoristiti spomladanskega cvetja za nabiranje nektarja in cvetnega prahu. S tem pa bo tudi najkoristnejše pebelje opravilo, to je opraševanje Slabo opravljeno. Najkoristnejše pavajam zaradi tega, ker so Strokovnjaki po svetu ugotovili, da čebela opravi največ koristi pri opraševanju rastlin, to je okoli 70 odstotkov, ali 50 do 70 odstotkov vsega spraševanja rastlin. Le 30 odstotkov koristi čebel dobi čebelar s čebeljimi izdelki.
Zaradi neprecenljive koristi čebel pri opraševanju in tudi njenih izdelkov, bi morali bolje ceniti in podpirati čebeljerejo, tako kot to delajo v drugih naprednih drža V
vah. Naj povem še to, da v razvitih državah, kjer znajo bolje ceniti koristnost čebel pri opraševanju poljščin, kmetovalci plačajo čebelarjem, da le ti pripeljejo določeno število čebeljih družin na njihova posestva in nasade.
Za zaščito čebel lahko pripomorejo vsi kmetovalci, gozdna, gospodarstva in vodna skupnost:
Gozdna gospodarstva bi morala posaditi tudi cvetoča medoyita drevesa, že rastoča pa pustiti rasti. Kmetovalce pa naprošamo, da ne škropijo nasadov z raznimi strupi v času cvetenja in dnevnemu času ko so na cvetovih čebele, ampak škropljenje opravijo pred ali po cvetenju poljščin in plevela in v večernem času, ko čebel ni na cvetju. Tudi obrasle ozare in grmovje ob rekah in potokih lahko daje čebelam potrebno pašo.
S pravilnim odnosom do narave. premišljeno sečnjo in škropljenjem bomo pomagali čebelarjem s tem pa tudi kmetovalcem k večjemu pridelku poljščin in sadja.
Vlado Küster
1000 kilometrov po Sloveniji
V petek 24. maja, seje na Glinu za nekaj minut ustavilo 40 kolesarjev Gorenja, udeležencev velike kolesarske äkcije v .počastitev 40-letnice osvoboditve in dneva mladosti. Kolesarji so se pri nas ustavili ravno za toliko, da so se. lahko fotografirali pred našo upravno zgradbo (fotografija je bila objavljena v športni prilogi Dela!) in se pozdravili s predstavniki našega sindikata. Naglica je bila razu-
Turistična vas v Mozirju
prof. Lojze Zavolovšek v svojem ateljeju
V domačem okolju uspešen
V eni novih hiš v stanovanjski sosedki Podvrh IT v Mozirju prebiva in dela akademski slikar Alojz Zavolovšek. Obiskali smo ga in naleteli nanj, ko je v svojem prostornem ateljeju slikal. Čeprav smo ga motili v njegovem svetu, je vendarle rad privolil v razgovor z nami. Se več, pripravljen je bil z nami prebiti nekaj ur. Razumljivo, saj nas je.zanimal poleg njegove osebnosti še plod njegovega dela.
Slikar Zavolovšek se je v Mozirje priselil iz Titovega Velenja, kjer je delal kot likovni pedagog na gimnaziji, pa tudi kot 'kustos za likovno dejavnost pri Galeriji Ivana Napotnika. Je sicer doma iz Radmirja, torej otrok naše doline, zato je kar naravnost povedal, da mu delo v domačem naravnem okolju dobro uspeva.
Pisalo seje 1943, ko je stopil v vrste naprednih mladincev v Radmirju in delal za OF. Koje bilo vojne konec je najprej imel obvezo doslužitve vojaške obveznosti. Prav to pa je bilo za njegovo bodoče življenje usodno. Vojaško suknjo je oblekel v Beogradu, kmalu so tam opazili njegovo nadarjenost za risanje. Omogočili so mu, da je kot vojak obiskoval srednjo umetniško šolo v Beogradu. Ko pa je slekel vojaško obleko je v sebi že občutil velikansko veselje do
slikanja in prijavil se je na Akademijo likovnih umetnosti v Beogradu k sprejemnemu izpitu. Spominja se, daje bilo takrat kar 400 njemu podobnih, vendar so jih pripustili k izpitu le 90, od teh pa jih je bilo sprejetih 23. Torej ostra odbira! Med sprejetimi je bil tudi on in tako seje njegova slikarska pot začela. Leta 1956 je diplomiral kot študent pri profesorju Marku Čelebonoviču. Postal, je akademski slikar, njegovo prvo službeno mesto je bilo na nižji gimnaziji v Slovenskih Konjicah. Od tam se je preselil v Velenje, kjer se je lani upokojil. Želel pa je nazaj v rodno dolino, zato si je zgradil tu svoj novi dom v katerem si je uredil ustrezno okolje za svoje delo.
Seveda se ponuja vprašanje njegove navezanosti na naravno okolje domačih krajev. Poudaril je, da je ljubezen do doline v njemu in da se mnogo bolj sprošča, ko dela v prirodi, ki jo pomni že od mladih Kot slikar se uveljavlja tako v olju, kot v akvarelni tehniki. V glavnem pa išče nagibov za delo v naravi, ki ga vsega privlači. Pri tem, kot sam pravi, išče oblikovnost v svojih motivih, saj ni fotoaparat, ki bi poznal le črte in sence neke slike.
Tako lahko upamo, da bomo njegovo umetnost kaj, kmalu spoznali v mozirski galeriji.
Nova prodajalna
Delavci maloprodaje v DO Gorenje Commerce, ki so zaposleni v razstavno-prodaj-nem centru v Nazarjah, so se preselili v nove delovne prostore skupne površine 190 m2.
Kratki in skromni slovesnosti so med drugimi prisostvovali tudi najodgovornejši delavci Gorenja sozd, delovne organizacije Gorenje Commerce, Gorenje GLIN Nazarje in predstavniki skupščine občine Mozirje.
Pridobitev novih prostorov omogoča celovitejšo predstavitev gorenjeve ponudbe in obenem kakovostnejšo pro-
dajo vseh prikazanih programov. Poudariti velja, da so delavci tega razstavno-prodaj-nega centra med najuspešnejšimi v maloprodajni mreži, saj iz leta v leto večajo fizični in vrednostni obseg prodaje izdelkov. V prvih letošnjih štirih mesecih so prodali izdelke v skupni vrednosti 61,7 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem več za 38%.
V prihodnje si bodo prizadevali izboljšati strukturo prodaje programov, v kateri so imeli do sedaj glavni delež pro'grami Gorenja GLIN.
(INFORMATOR)
mljiva, saj so »imeli pred seboj še več kot 900 km dolgo pot
Kolesarji so prevozili v sedmih dneh slovensko kolesarsko transverzalo, na svoji poti pa so obiskali .tudi vse delovne organizacije Gorenja v Sloveniji in nekaj krajev, ki so pomembni iz naše narodnoosvobodilne borbe.
To je tila skupna akcija vseh delovnih-organizacij v sozdu Gorajge.
(INFORiv*\TOR)
Javna razgrnitev načrtov za turistično vas v Mozirju je mimo. Čas je potekel in v tem času ni bilo bistvenih pripomb na predlagana predvidevanja. Ker pa je med ljudmi vendarle krožilo nekaj protislovnih vesti, smo naprosili predsednika IS SO Mozirje Franca Miklavca za pojasnila o pripravah in poteku del na uresničitvi tega objekta.
V	samem zadetku smo vedeli kaj hočemo, je dejal Franc Miklavc. Vedeli smo, da veliki betonski hoteli niso več privlačni za vse bolj zahtevne turiste, posebno tujce, ki želijo določeno domačnost med bivanjem v počitniških okoljih. Seveda ne mislimo s tem opustiti načrta za gradnjo hotela v Mozirju. To je stvar, ki se predvideva, vendar dajemo turistični vasi prednost.
Gre za turistične zmogljivosti, ki se prodajajo v naprej, torej za naložbo, ki bo plačana zunaj občine. Vendar pa bo samoupravni sporazum določil obvezo lastnika objekta, da v času, ko ga sam ne koristi (člani kolektiva), zagotovi svoje zmogljivosti upra-vljalcu vasi. Se pravi, želimo, da zmogljivosti ne bodo neizkoriščene. Skratka hočemo turistični promet! Za sedaj sta za prodajo bungalovov zadolžena SOZD Merx in Vegrad iz Titovega Velenja. Predvideva se, da bi bil upra-vljalec Turist, ki deluje že sedaj v sestavu SOZD Merx.
Izgradnja se načrtuje v dveh delih. V prvem bi naj zagotovili do 500 ležišč, dočim naj bi se v drugem uredilo še 350 ležišč in spremljajoče objekte (recepcija, gostinski del, trgovina itd.).
V	občinskem dolgoročnem načrtu se predvideva izgradnja industrije prvenstveno v Nazarjah,
aem in.-G or n jem gradu. Mozirje pa se naj bi izgrajevalo v turističnem pogledu. Tu naj bi postavili tudi ustrezen hotel.
vendar za sedaj ni nosilca takšne naložbe. Ob primernem času pase torej na to računa.
Ko so proučevali možnosti lokacije za turistično vas v Mozirju so imeli tri predloge: Brezje nad črpalko, Trate in Brdce. Temeljito so razmislili in se po mnenju vseh odgovornih dejavnikov odločili za Brdce. Na Tratah bi namreč posegli po kmetijskih zemljiščih, kar spričo zakona ni mogoče, na Brezjah bi speljali tok turistov mimo Mozirja, kar bi pomenilo za kraj slabe posledice. Brdce so glede zemljišč primerne, krajinsko zanimive, blizu bodoče sprehajalne poti, tam je tudi smučarska vlečnica, je trim steza (sicer opuščena), blizu so tudi igrišča. To je bilo torej odločilno pri dokončni lokaciji. Nedvomno je pri tem res veliko prednosti, ki govore za to odločitev! Seveda je treba za ceno napredka v gospodarstvu doline, ki ima odlične možnosti prav v turizmu, nekaj žrtvovati. Turistični vrvež bo res spremenil kraj, končno pa ne moremo pristajati na to, da so naši kraji le spalna naselja. In ko že govorimo o prednostih Brdc, ne kaže prezreti dejstva, da so tam že določene naprave v pogledu komunalne ureditve.
Odločujoči zagovarjajo bun-galovski sistem, ne pa betonska naselja, zato so se odločili za turistično vas. Tovrstne turistične ponudbe so se že dobro obnesle drugod (Pula, Pohorje, Kotoro itd), torej so že določene izkušnje, ki lahko poslužijo tudi v našem primeru.
Izvršni svet občine namerava na prvi seji zborov občinske skupščine predlagati sprejem predloga o izgradnji turistične vasi v Mozirju. Ob tem pa kaže poudariti.. da se podobne vasi n -i črl 11 jnjn-še v gornjem delu doline, vendar gre pri tem za dolgoročna gledanja.
Zbiralec na Rečici
Stevo zbira vse, pravijo na Rečici, zato smo ga obiskali, da bi videli ali je res tako. Srečali smo se s človekom, ki se hitro razgovori in pripoveduje, kako je iz rodne Hrvaške prišel med . cestarje v Celje. Tam.je delal kot cestni delovodja, tako ga je delo pripeljalo v dolino. Ko so pred leti delali na posodabljanju cest v Lučah, je tam srečal zanimive ljudi, ki so mu marsikaj pripovedovali, tudi to, da imajo doma razne stare predmete. Takrat seje navdušil za zbiranje. Danes ima že kar ugledno zbirko kovancev, ukvarja sez zbiranjem znamk, značk in odlikovanj. Tudi plakete so njegova Iju-.bezen. Vse ima lepo urejeno in lahko bi rekli vzorno razporejeno. Posebno ga je pritegnila numizmatika, zato se je vpisal v celjsko numizmatično društvo dr. Ivan Ribar. Od tam dobiva strokovno literaturo in tudi pomoč pri ugotavljanju izvora raznih kovancev. Kot sam pravi, mu pri tem pomaga tajnik društva Rudolf Krajnc.
Za vse to zbrano bogastvo potrebuje poseben prostor, zato se je odločil, da bo prav za to uredil sobo pod streho. Tja bo potem znosil še razne druge predmete, kot so stare ure in podobno.
Rečičani ste najbrž že ugotovili, da gre pri našem opisovanju za Steva Farbaša, ki živi na Rečici od leta 1960, ko se je poročil.
Seveda nas je zanimalo kako vse to gmotno zmore. Povedal je, da marsikaj dobi od ljudi, potem pa z zamenjavo pride do zaželjenega komada. Pa tudi kupi, če je zanimivo in naprodaj. Skratka, zbira iz. ljubezni in zato mu žrtve nič ne pomenijo.
Stevo Farbaš se je hitro vključil v krajevne prilike, saj je nekaj let vodil strelsko družino, je sicer tudi strelski sodnik pri občinski strelski zvezi v Mozirju. Pri tem športu je bil uspešen, saj ima celo vrsto strelskih odličij.
Socialistična republika Sovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinskih priznanj
POZIVA
vse gospodarske in dru ge organizacij e, delov ne skupnost i, družbenopolit ične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posamezne občane k vložitvi predloga za podelitev
OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 1985
Občinska priznanja so namenjena za izjemne dosežke s kateregakoli področja družbenih ali gospodarskih dejavnosti na območju občine Mozirje.
Priznanja, ki se slovesno podeljujejo vsako leto na občinski praznik so klasificirana po naslednjih stopnjah: 1. naziv častnega občana občine Mozirje, 2. domicil občine Mozirje, 3. zlata plaketa občine Mozirje, 4. srebrna plaketa občine Mozirje, 5. nagrada Občine Mozirje; 6. značka občine Mozirje.
Predlog za podelitev naziva častnega občana občine Mozirje daje Občinska konferenca SZDL občine Mozirje. Predlog za podelitev domicila občine Mozirje daje Občinski odbor ZZB NOV občine Mozirje. Predlog za podelitev zlate in srebrne plakete, nagrade in značke občine Mozirje lahko da vsaka fizična ali pravna oseba občine Mozirje. Komisija spreje-ma obrazložene predloge do 10. avgusta 1985 na naslov: Skupščina občine Mozirje, komisija za izbiro kandidatov za podelitev občinskih priznanj.
PREDSEDNIK KOMISIJE: Hinko ČOP
V Nazarjah so postavili lično stavbo za prodajni center Gorenja
Kako dolgo še tako?
V tein sestavku bom razmišljal o zadevi-»PROGRAM JAVNE RAZGRNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA — L FAZA IZGRADNJE TURISTIČNE, VASI MOZIRJE. Ob razmišljanju se mi vsiljujejo naslednje misli: nehote sem bil spremljevalec podobne investicije RTC Golte, ki je bila načrtovana s podobnimi, bombastičnimi pokazatelji s strani Razvojnega centra Celje, ki načrtuje tudi Turistično vas Mozirje, Usoda Golt in peripetije okrog njih so že nekaj časa na dlani. Prepričan sem, da bo enaka usoda, če ne še hujša doletela tudi sedaj načrtovano Turistično vas v Mozirju.
Razgrnitev in predstavitev I, laze Turistične vasi v Mozirju z izdanim prospektom in idejnimi rešitvami predstavlja prav tako tvegan projekt, poln skoraj abstraktne retorike. Nikjer hi omenjena ekonomsko finančna konstrukcija, niti liziki, ki v danem trenutku predstavljajo osnovni motiv in obligacijo entuziastov. Poudarjam, da me to načrtovanje spominja na »mali. Obrovac«. Moj namen v tem trenutku ni razmišljati o urbani zasnovi Turistične vasi Mozirje, saj je to naloga tistih, ki bi morali že pred enostransko odločitvijo in vrinjenim konceptom te vasi stvar poglobljeno preanalizirati in predhodno anketirati ljudi, ampak opozoriti na nerealnost, čeprav imamo žal pred seboj že skoraj definitivno izdelan program, kot'se je nekim in nekje zazdelo. Ali je to sprejemljivo v tem trenutku?
Že na osnovi bežnega vpogleda v mapo zazidalnega načrta izgradnje Turistične vasi Mozirje, ki ga je naročal Izvršni svet SO Mozirje, izdelal pa Razvojni center Celje — ing. Žnidaršičeva, želim, da moje razmišljanje in pripombe vplivajo (ali pa tudi ne?) na nadaljnji razvoj dogodkov okrog izgradnje te vasi v Mozirju na danem prostoru. Problem je prostor, saj ekonomsko finančnih pokazateljev projekt ne obravnava, kar pa menim, daje tudi bistvenega pomena, mogoče j^elo bolj kot že sam izdelan projekt. Omenjena gospodarsko turistična tn-vensticija glede namembnosti že v osnovi zahteva ogromna družbena sredstva, zato tudi skrajno resnost in odgovornost vseh činiteljev, tako osebnih in kolektivnih. Kot občana me zanimajo naročniki, ki bi naj zasedli turistično vas, koliko bi le teh bilo in s kakšnim namenom. Če je turistična vas vezana na Golte, potem je predlagana lokacija pravo nasprotje logiki, saj so pravozi zlasti v zimskem času zelo problematični, vprašljiva pa je tudi obremenjenost komunikacije Mozirje — Žekovec v drugih letnih časih. Zelo obremenjenajetudi tranzitna cesta preko trga Mozirje do GLIN Nazarje, Kovinarstva Ljubno in Smreke Gornji grad. Gostota prometa bi se na tej komunikaciji pri izgradnji turistične vasi še bolj povečala.
Ko načrtujemo Turistično vas Mo- t zirje. bi kazalo, da bi sešteli že obstoječe nočitvene kapacitete, kot so hotel Turist Mozirje in Ljubno, kakor tudi tiste »ex priv ato« kmečki turizem,' gostilne v zasebni lasti in seveda RTC Golte. Le realen račun lahko pokaže potrebo po novih kapacitetah. V primeru potrebe po novih prenočitvenih kapacitetah osebno soglašam z. izgradnjo hotela, seveda že na urejeni lokaciji vasi Loke, kjer bo imel vsak gost na razpolago večino infrastrukturnih objektov, restavracijo, sodobno štiristezno kegljišče, jezero za ribolov, troje športnih igrišč. Ribiški dqm. Kulturni dom. Galerijo, kino, knjižnico s čitalnico. Mozirski gaj z urejeno etnologijo, skratka, pravi »eldorado« za sprehode brez slehernih dodatnih finaučnih vlaganj. V spominu imam investicijo za RTCGolte. katere spremljevalec sem bil. zato dobronamerno svarim vse tiste, ki trošijo družbena sredstva, na posledice, ki se v najobčutljivejši verziji kažejo v zavoženih investicijah tako v materialnem, kot ekološkem pogledu.-V interesu razvoja turizma v dolini, ki gotovo obstaja,' predlagam tozadevno negovanje Logarske doline ter hitro ter regorozno saniranje obstoječih kapacitet v družbeni in zasebni lasti, kajti nevarnost je, da bo tudi vsaka nova pridobitev kaj kmalu zanemarjena.
Pri načrtovanju koncepta razvoja turizma v dolini bi morali sodelovati strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, ekonomike, sociologije, estetike. Predlagane rešitve morajo biti bolj odprte z možnostjo javnega natečaja že v predhodni fazi, kajti nobenega poroštva ni, da bi bila prelepa Zgornja Savinjska dolina idealno rešena (tudi turistično) s strani ideje in forsiranje enega oziroma male grupe. Se več. nevarnost je celo, da zapade v togost in manijo. Vsako zavajanje družbe s predlaganim projektom jene-varna igra v času stabilizacijskih prizadevanj, saj smo priča vrsti javno objavljenih zgrešenih investicij v razne »fenije, obrovce, rafinerije« Ce investitor in naročnik projektov razpolagata s kapitalom, ki je v tem trenutku ekstremno drag, ga naj vložita v hotel, avtobusno postajo, šolo, v sodobne trgovske lokale, gostinske objekte in kulturo mestnega jedra. Osebno mene bo nihče nikoli prepričal o zdravi ekonomsko finančni upravičenosti predlaganega koncepta in o primerni lokaciji za razvoj in gradnjo Turistične vasi Mozirje.
V interesu družbene skupnosti čutim kot javni kulturni delavec dolžnost, da opozorim javnost na posledice, Ti so za občino kSkor tudi za regijo potencialno ekonomsko in ekološko usodne. Menim, da je skrajni čas, da ne vlagamo denarja v take investicije, ki so že vnaprej obsojene na propad!
Jože Horvat —- JAKI
Kako pripravljamo naš časopis
Številni bralci ne vedo kako pride do izida našega glasila Savinjske novice. Včasih povzroča nejevoljo, ker opozarjamo na roke v katerih je treba oddati gradivo, če želimo,, da bo objavljeno.
Urednik zbere gradivo, bodisi y krajih dogajanja ali pa ga dobi od dopisnikov. Teh je žal premalo, zato je treba po vsebino sestavkov do ljudi, do kmetij, do delovnih organizacij, do društev itd. To seveda zahteva kar dosti časa in napora. Za eno številko potrebujemo okoli 70 tipkanih strani besedila in kakih I5 do 20 slik. Tudi slike posname največkrat urednik sam. Ko se tako v prvem tednu meseca nabere gradivo, ga urednik pregleda in uredi. Ker mora rokopise še sam prepisati zahteva tudi to čas in delo. V naših razmerah je razumljivo, da imajo le redki pisalni stroj in zato napišejo sestavek kar na roko. Filme na hitro razvije in kopiraCiril Sent, saj je časa med predajo filma in potrebo po slikah lemalo. Tako Se znajdemo kar se le da. Temu sledi branje vseli sestavkov in korektura.
Za vsako številko si urednik naredi okvirno vsebino in potem po tem načrtu zbira gradivo. Včasih ne gre vse po načrtu, ker se vrinejo kakšni dogodki, ,.kj, imajo pri obveščanju prednost.
Ko je torej gradivo dokončno pregledano sledi urejanje na strani in razvrstitev slik, To je zamudno delo, ker je treba količino pisanja prenesti na tiskarska merila obsega članka. Včasih je treba šteti tudi črke. da bi se uvrstil sestavek na pravo mesto. Ko je razpored po straneh gotov, je pripravljeno gradivo za sejo uredniškega
odbora, ki je glede na naš rok v tiskarni vedno 10. v mesecu.
Uredniški odbor šteje 7 članov inje sestavljen iz predstavnikov delovnih in družbeno-političnih organizacij. Imenuje ga predsedstvo OK SZDL za dobo dveh let. Dolžnost uredniškega odbora je, da gradivo prouči. Urednik poroča o vsebini vsakega sestavka, če pa odbor želi, pa se sestavek tudi prebere. Toje največkrat potrebno pri uvodnikih. Tako uredniški odbor odloči kaj se objavi in kaj ne. V glavnem je gradivo ustrezno zbrano, vendar pa je velikokrat treba temeljito preudariti ali je določen sestavek primeren za objavo v našem glajilu. Sočasno se pregleda tudi slikovno gradivo in določi za objavo.
Naslednji dan odpelje vse gradivo urednik v Novo mesto kjer se naredi grafična priprava. To opravita urednik in tehnični urednik skupaj od strani do strani, od članka do članka. Naredi sc takoimenovano zrcalo strani, ki se včasih pri dokončni montaži tudi kaj malega spremeni. To je možno, če smo se pri količini besed v sestavku ušteli.
Ko je 'ako časopis po straneh pripravljen, se stran za stranjo slika in Ulili prenese v Ljubljano, kjer se naredijo plošče za tisk na rotacijskem stroju. To opravijo v tiskarni Ljudske pravice. Tisku sledi Odpošiljanje po naših poštah, kar se opravi tudi v tiskarni.
Namen tega pojasnila je v tem. da si bo vsakdo lahko predstavljal, da pri pripravi časopisa veljalo'določeni roki, ki jih pač moramo vsi upoštevati, torej tudi pisci člankov, če hočejo, da se pravočasno objavijo.
. Preklic Preklicujem besede.	ki sem jih iz	rekel zoper Antona Jeraja.
		Stanko Praprotnik
Na ta način bodo gozdarji uničevali nadležnega lubadarja. Gre z.a novo obliko zatiranja tega škodljivca, ki se je obnesla že na Švedskem.
Lepa hvala
Letos so planinci že sedmič pripravili tradicionalen pohod k partizanski bolnišnici na Travnik nad Ljubnem. Udeležba je bila zelo velika, tako je potekala'osrednja proslava pred nekdanjo bolnišnico kar svečano. Kulturni spored so pripravili učitelji in učenci OŠ Ljubno, bil pa jc skrbno izbran in
izveden.
V imenu vseh preživelih borcev, ki so se zdravili v bolnišnici »Celje«,- se iskreno zahvaljujem tako planincem, kot drugim udeležencem, seveda pa prav posebno izvajalcem kulturnega sporeda.
Tone Blagotinšek
Planinski prehod meje
Od I5. aprila dalje pričakujemo več prehodov čez državno mejo v planinskem predelu. Gre za določeno sprostitev predpisov o prehodu čez mejo z.a planince na obeh straneh državne meje.
Meddržavni sporazum glede tega je bil podpisan med našo državo in Avstrijo. Ta predvideva za planince vstopanje v obe državi z ve-
ljavnim potnim listom, ali pa z maloobmejno izkaznico na posebej označenih poteh. Dogovorjeno je, da so takšni prehodi možni od sončnega vzhoda do zahoda. Seveda pa je pri tem treba upoštevati označene poti, ki se smatrajo kot planinske. Tako je pričakovati več prehodov mejetudi po teh poteh. Podrobno opisuje te olajšave Planinski vestnik 1/85.
Strelci v počastitev Dneva mladosti
Pod pokroviteljstvom OZS Mozirje je bilo dne 26. 5. 1985 na strelišču v Mozirju izvedeno strelsko tekmovanje piählrjevf,i8?fnfödincev v počastitev Dneva mladosti. Na tekmovanje srtjo .'fp^g^bilj-.jjppütje in mladince iz ŠŠD kakor tudi iz OSO s terena. Pionirji so tck,moyuli v streljanju z ZP, mladinci * pä zJMflp orožjem: Pogoji so bili za vse enaki po 15 strelov za oceno in 5 za preizkus . Udeležba je bila dobra, saj je nastopilo 11 tričlanskih ekip, oz. štiri ekipe mladincev in sedem pionirjev. Na tekmovanju ni bilo zastopnikov le iz OŠ Gornji grad. Od pionirjev so se ekipno uvrstili takole: Prva je bilaeki-pajz Solčave, druga Mozirje in tretja iz Šmartnega ob Dreti — sekcija Bočna. Od posameznikov pa so bili najboljši: Hajdinjak Tine iz Mozirja, drugi Podbrežnik Franci iz Solčave in tretja pionirka Žehelj Manuela iz Bočne. Od mladincev paje bila ekipno najboljša ekipa iz Solčave, druga sekcija Bočna in tretja Mozirje. Od posa-
meznikov pa so se uvrstili na prvo mesto Žehelj Dušan sekcija Bočna, dfugi je bil Hudolin Jože iz Mozirja in tretji Novak Iztok iz Solčave. Prv-ouvrščenima ekipama pionirjev in mladincev sta bila podeljena pokala v trajno last in pismena priznanja za najboljša tri uvrščena mesta ekipno in posamezno ter medalje najboljšim trem uvrščenim pionirjem in mladincem. Tekmovalno vzdušje mladih se je proti koncu tekmovanja sprevrglo v pravo radost, zlasti ko so se seštevale točke za osvojitev posameznih medalj, ki so pionirje in mladince izredno razveselile obenem pa tudi vzpodbudile za nadaljnje delo v tovrstnem strelskem športu. Naslednje srečanje strelcev bo za »Dan borca« 4. julija 1985 na strelišču, v Šmartnem ob Dreti. Tja vabimo poleg članov iz OSO tudi strelce iz DPO.DO in društev naše občine.
Š. Pungartnik
Vabimo na Kresno noč v Savinjskem gaju in na 3. dan savinjskih lovcev v Mozirju od 28. do 30. junija 1985.
Zvrstile se bodo številne prireditve!
ELKROJ Mozirje n. sol. o.
TOZD Konfekcija Mozirje
objavlja
javno prodajo — licitacijo
tovornega vozila MERCEDES 406, diesel, letnik 1971.
Licitacija bo dne 28. 6. 1985 t)b II. uri pred tovarno Elkroj Mozirje. Ogled avtomobila je možen 2 uri pred pričetkom prodaje. Izklicna cena avtomobila je 150.000 din.
Prometni davek plača kupec sam, Vplačilo varščine 10% od izklicnecene se vplača pred pričetkom prodaje.
Informacije dobite po telefonu št. 831-61 L
Kdo jo je našel
E
Ko je moja deklica tekla na avtobus za pevsko revijo v Gornjem gradu je na poti od Trapa do šole v Mozirju izgubila denarnico. Ker gre za drag spomin, prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi na moj naslov.
Viktor Konečnik, Mozirje
Društvo invalidov občine Mozirje se vsem organizacijam združenega dela in drugim org. in skupnostim iskreno zahvaljuje za finančno pomoč pri izvedbi proslave 15 letnice delovanja društva in načrtovanega izleta nepokretnih in drugih težje prizadetih invalidov,
Cinkarna-TOZD Kemija Mozirje Elkroj Mozirje,
ISKRA TOZD Feriti Ljubno,
GLiN-Lesna industrija Nazarje,
Gorenje, TOZD MCA Nazarje,
GG Nazarje,
DO Smreka Gor. grad,
MERX-Trg. DO Savinja Mozirje,
Skupščina občine Mozirje,
Železarna Ravne, TOZD Kovinarstvo Ljubno
ZBOR DELAVCEV OŠ »BLAŽA ARNIČA« LUČE
Razpisuje prosta dela in naloge
kuharice
na centralni šoli Luče Pogoj: KV ali PKV kuharica
Delovno mesto razpisujemo za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Nastop dela 1. 9. 1985. Kandidati naj pošljejo prošnjo na naslov: Osnovna šola Blaža Arniča Luče v roku 8 dni po objavi v Savinjskih novicah.
GASILSKA DRUŠTVA TURISTIČNA DRUŠTVA in KRAJEVNE SKUPNOSTI
POZOR
Če organizirate kakšno prireditev oziroma veselico vam lahko opravim zvočno reklamo. Mnogokrat plakat ni dovolj, da vzbudi pozornost krajana.
MATJAŽ ŠTEFAN ZVOČNA REKLAMA 63333 LJUBNO OB Savinji
OBVESTILO
Vzgojnovarstvena organizacija Mozirje obvešča, da bo vpis otrok za sprejem v vrtec za mesec september že v mesecu juniju.
Starši, ki bodo v jeseni rabili varstvo za svojega otroka, naj pošljejo pismene prošnje za sprejem v vrtec na naslov VVO Mozirje, 63330 -Mozirje.	I
Prošnja naj vsebuje rojstne podatke otroka, datum od kdaj želijo varstvo in ime kraja, kjer bo otrok obiskoval vrtec.
Starše, ki bodo rabili varstvo v oddelku otrok do dveh let, vljudno prosimo, da si prihranijo 1 — 2 dni letnega dopusta, da bodo otroka navadili na spremembe okolja.
WO Mozirje vrši celodnevno varstvo otrok od 5,30 ure do 14,30 ure. Poleg
tega imajo starši, ki za.svojega otroka ne rabijo varstva, temveč le vzgojni program, možnost vpisa otroka v skrajšan vzgojni program, ki traja od 8 ure do 11,30 ure.
Hrano plačajo starši le za tiste dni, koje bil otrok v vrtcu. Vzgojninase plačuje v polnem znesku za cel mesec neglede na število dni obiska, razen v primeru, koje bil otrok bolan zaradi nalezljive bolezni ali seje zdravil v bolnici. Za te odsotnosti morajo starši predložiti zdravniško potrdilo.
V Mozirju so nekdanjo Pevčevo hišo lepo obnovili. Ohranili so njen prvobitni videz.
OBJAVA PROSTIH DEL IN NALOG
Vzgojnovarstvena organizacija Mozirje
Komisija za medsebojna delovna razmerja v VVO Mozirje
razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1.	V DE Ljubno delavko za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok in čistilke
2.	V DE Luče delavko za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok in čistilke za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (104 ure mesečno)
3.	V DE Solčava delavko za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok in čistilke s polovičnim delovnim časom (104 ure mesečno) za nedoločenčas
4.	V DE Šmartno delavko za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok in čistilke s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas (104 ure mesečno)
5.	V DE Bočna delavko za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih, otrok-čistilke-kuharice s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas (104 ure mesečno)
6.	V DE Mozirje delavko za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok s polnim delovnim časom za nedoločen čas
POGOJI:
—	\sc delov ke morajo imeti končano šolo /a varuhinje ali srednjo vzgojiteljsko šolo
—	delovni čas za razpisana delovna mesta po DE je naslednji:
DE Ljubno	od	7,30	do	16,00	ure
DF. Luče	od	10.30	do	15.30	ure
Dl: Šmartno	od	10.30	do	15,30	ure
DLBočna	„d	5.0«	do	10.00	ure
DL Mozirje	„d	6.30	do	14.30	ure
DL Solčava	od	12.00	do	17.00	ure
—	/a vsa objav Ijenadela in naloge morajo kandidati predložili naslednjo dokument;ieijo do 6. 7. 19X5:
—	prošnjo /a sprejem v delovno razmerje
—	kratek življenjepis z vsemi zaposlitvami
spričevali) o-končani šoli	jjnvo
— rojstni list	_	;•>?
Kok /a /asedbo delovnih mest je 2. 9. 19X5.
/a vsa objav ljena prosta.delov na mesja.jj; trimesečij' ooi/.kusno delo.
I* rosil je pošljite na naslov VVO Mozirje. 65570 Mozirje.
Raziskovalni tabor 85
Tudi letos bodo udeleženci študentskega raziskovalnega tabora pridno raziskovali. Prejšnja dva tabora sta potekala v Lučah in za svojo kreativno dejavnost prejela vrsto nagrad: Speransovo nagrado za leto 85, nagrado Rajka Kavčiča, Priznanje Gospodarske zbornice Slovenije in Komiteja za varstvo okolja.
Da pa bi študentje — raziskovalci za silo pokrili tudi zadrečki prostor, se bodo tokrat preselili v Gornji grad, kjer naj bi preučili možnosti hitrejšega razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma.
Delovne skupine se bodo ukvarjale z različnimi temami, ki naj bi se med sabo interdisciplinarno povezovale. Teme oz. program dela tabora Gornji grad 85 pa je naslednji:
1.	pedološke raziskave tal, problemi pašništva in gnojenja,
2.	izdelava univerzalnega pospeševalnega računalniškega linearnega programa.
3.	parazitološka primerjava hlevov,
4.	umiranje jelke,
5.	vključitev čebelarstva na kmetijo,
6.	problematika in izdelava projekta za malo hidroelektrarno,
7.	ureditev turističnega prostora na kmetiji,
V ta okvir dela naj bi sodilatudi organizacija okrogle mize o ekološki problematiki in prostorskem načrtovanju, predstavitev uporabnosti mikro računalnikov na kmetijah in predstavitev možnosti uporabe video tehnike v pospeševalnem delu.
Omenjeni program dela in finančni plan so predstavniki raziskovalnega tabora predstavili na SO Mozirje in delovnih organizacijah po dolini, ki bi bile kakork-£oli finančno ali z nasveti pri-■ pravljene pomagati letošnjemu taboru.
Prof. J, Purnat, ravnatelj Celodnevne osnovne šole v Gornjem
gradu jim je pojasnil vse V zvezi z nastanitvijo na tamkajšnji šoli, s pogoji dela, prevozi v okolico in prehrano. DO Smreka Gornji grad in Gozdno gospodarstvo sta obljubili pomoč predvsem pri tehnični izvedbi tabora. GG Gornji grad je prevzelo tudi mentorstvo pri raziskovnju odmiranja jelke, priskrbelo pa naj bi kakšen kombi in avtomobil za prevoze do vzorčnih površin. GG Nazarje, Gorenje — GiTNlnTIkroJso pripravljeni vsestransko sodelovati. Slednji so zagotovili prevoz razstave raziskovalnega tabora v Ljubljano in nazaj, GLIN bo kril stroške dragih kopij, vsi skupaj pa naj bi pristavili kak star milijonček — le pogumno! — da bi vsaj malo olajšali sponzoriranje Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki v največji meri financira tabor.
ZKZ Mozirje jim bo naredila izbor možnih višinskih kmetij za obdelavo. Za izbrane kmetije bodo raziskovalci izdelali linearni program razvoja. ZKZ tudi obeta pravozno sredstvo pa še manjšo količino ribeza za potešitev naj hujših »luštov« raziskovalnim zane-sencem.
Na SO Mozirje so prav tako z velikim zanimanjem sledili letošnjemu programu. Predstavniki tabora so tam tudi izvedeli, da bo v istih terminih potekala tudi mladinska delovna akcija v okolici Gornjega grada, kjer bodo brigadirji čistili pašne površine. Tako raziskovalci in brigadirji že načrtujejo koristno srečanje.
Prijave za letošnji tabor so v glavnem že zbrane. Veliko jih je in vsem ne bo moč ustreči, kajti izkušnje prejšnjih let kažejo, da z velikim številom udeležencev v skupini ni mogoče uspešno delati, zato bo število študentov letos omejeno.
Letošnji študentski raziskovalni tabor Gornji grad 85 bo vodil Matevž Tavčar, tehnična vodja bosta Borut Zorko in Mitja Veni-šnik, tajnica pa bo ista kot lani — Darja Kopušar.
A. Britovšek
Učitelj in zgodovinar
Starejši Mozirjani se še spominjajo Frana Hribernika. Ne le kot zelo znanega učitelja, tudi kot človeka, ki je bil pripravljen za kraj v katerem je živel storiti še kaj več od njegovih delovnih nalog.
Da bi vsaj malo predočili bralcem njegovo veliko in dobro delo, ki gaje skozi dolga leta opravljal kot mozirski kronist, da bi predstavili obsežne zapise o kraju in ljudeh v njem, da bi danes znali ceniti velik delež Frana Hribernika k ohranjanju preteklosti Mozirja, je potrebno napisati nekaj več.
Fran Hribernik je kot mlad učitelj poučeval na mozirski šoli že pred prvo vojno. Ob svojem zahtevnem delu je proučeval preteklost Mozirja in okolice, spoznaval običaje, navade ljudi pod Goltmi. Mnogo zapisov izpod njegovega peresa najdemo v raznih časopisih in revijah. Veliko pa je zajel v svojih -7 snopičih zapisov o Mozirju, Šmihelu in posebej še o običajih pastirjev, o tkalstvu in obdobju med okupacijo. Tako nam je ohranil nenadomestljive vire za proučevanje zgodovine in raznih običajev v tem predelu doline. Skratka, njegovo delo je zelo obsežno in lahko smo srečni, da je uspelo arhivu Kulturne skupnosti zbrati
njegovo literarno zapuščino. Veliko tega j e poklonila Urška Rech-bachova saj je Fran Hribernik vse do smrti živel v hiši, ki je njena last. Ko je delal in živel v Mozirju je pripravil vrsto predavanj iz zgodovine za prebivalce trga in okolice. Pisal je kroniko, ki je danes izreden vir za proučevanje preteklosti kraja. Proučeval je delo takratnega nadučitelja Praprotnika. in napisal tudi izčrpeh zapis o razvoju sadjarstva v Mozirju. Še bi lahko našteval! .
Ko je prevzel delovno mesto ravnatelja meščanske šole v Šoštanju,je s proučevanjem in pisanjem nadaljeval, in napisal vrsto sestavkov o Šaleški dolini in samem Šoštanju. Za svoje delo so mu Šoštanjčani postavili spomenik pred poslopjem nekdanje meščanske šole.
Mozirje se v ničemer ni oddolžilo Franu Hriberniku. Prav pa bi bilo če bi o tem vendarle razmišljali. Morda bi Zveza kulturnih organizacij vendarle poskrbela za označbo hiše v kateri je delal in umrl. Ali pa bo kdaj, ko bodo tudi v Mozirju poimenovali ulice, katera od njih dobila ime po njem?
A. V.
Uspelo tekmovanje
Veleslalom za pokal XIV. divizije pritegne iz leta v leto več tekmovalcev. Tudi letos so ga pripravili v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev solčavski lovci. Čeprav v maju, je bilo še dovolj snega na plazu pri Rinki, da so se lahko pomerili v veleslalomu.
Skupinsko so zmagali tekmovalci LD Ljubno pred Solčavo in Lučami. V skupini A so zasedli
prva mesta Danilo Stakne, Solčava, Bojan Naroločnik, Ljubno in Franc Roban, Solčava. V skupini B pa so zasedli prva mesta Raj ko Prepadnik, Luče, Franjo Ambrož, Ljubno in Kristan Juvan, Ljubno. V skupini C pa je osvojil prvo mesto Vili Marovt, Rečica.
Tekmovanje na plazuje-postald priljubljeno srečanje smučarjev-lovcev in želeti bi bilo, da bi tako tudi ostalo.
Konec krajevne lige
Pod lipo so se v Šmihelu zbrali, da bi obravnavali nekatera vprašanja kraja
Pod lipo v Šmihelu
Krajani Šmihela so izrazili našemu uredništvu željo po razgovoru o nekaterih vprašanjih kraja.
Želeli so, da pridejo na razgovor tudi predstavniki občine. Uredništvo je povabilo na skupen razgovor v Šmihel tako predstavnike kraja, kot tudi predstavnike javnega življenja. Tako smo se srečali v tej lepi hribovski vasici, žal pa je bila gostilna zaprta in smo tedaj sedli pod lipo in se pogovarjali.
Prisotni so bili nredsednik OK SZDL Hinko Čop, predsednik Komiteja za gospodarstvo in plan pri SO Mozirje Franc Finkšt, seveda pa predstavniki krajanov.
Najprej je spregovoril Lovro Goličnik o šolskem poslopju, ki takšno kakršno je, kvari ugled, kraju. Tu prihaja mnogo turistov in seveda mislijo, da gre za šolo, ki je vse drugo kot urejena zgradba, na njej namreč je še najbolje ohranjen napis »šola«. Boleče je tudi takšno stanje za krajane, ki so po vojni požgano stavbo z lastnimi žulji ob pomoči še drugih občanov spet usposobili. Sedaj kvari nekdanja šola izgled kraja do te mere, da postaja že prava sramota. Krajani se zato sprašujejo kako dolgo bo še tako. Zanimivo je, da nova, sodobna šola nima napisa, staro poslopje pa se z njim ponaša.
Franc Finkšt je pojasnil, dase je Komite za gospodarstvo že večkrat ukvarjal z vprašanjem okoli usode starega šolskega poslopja v Šmihelu. Vsi poskusi, da se zgradba odstopi družbenemu sektorju so spodleteli. Prav pred dnevi so na komiteju razpravljali tako o šolskem poslopju na Lepi njivi, kot o šmihelskem. Trdno so odločeni zadevo pripeljali do kra-
1000 komad
Proizvodnja motornih koles TORI lepo teče. Prav te dni je izdelal kooperant Stane Filčič v Nazarjah tisoči okvir za motorno kolo, ki ga do končno izdelujejo v Gornjem gradu.
V okviru SOZD Merx deluje Avtotehnika, ki povezuje devet kooperantov zvečine obrtnikov iz naše doline v proizvodno celoto. Skrbi pa tudi za tržne naloge v zvezi s prodajo tega motornega kolesa. Kot zatrjujejo je doslej proizvodnja v celoti prodan a. Obeta pa se tudi zanimanje zunaj naših meja.
Povedali so nam, da je končna proizvodnja pred časom nekoliko zastala, ker izdelek enega od kooperantov ni ustrezal zahtevani kakovosti. To so sedaj uredili in delo teče nemoteno dalje. Tako so ugotovili na
ja. Obstaja predlog, da bi se poslopje preuredilo v dom, ki bi služil pozimi šoli v naravi, poleti pa izmenjavi učencev s šolami iz Dalmacije. Tako bi omogočili mnogim našim učencem letovanje v primorskih krajih. Razna društva, ki so bila interesent so odstopila od namere prenoviti šmihel-sko šolo. Zanimali so se tudi že privatniki, pa bolj za gostinsko dejavnost, kop za kaj drugega. To najbrž ne bi bilo za kraj.zanimivo, saj je tam že gostilna. Ge torej ne bo drugače, se bodo na občini odločili za javno licitacijo.
Dogovor je bil, dav najkrajšem možnem času posreduje OK SZDL med sedaj zainteresiranimi, da pride do končne odločitve. Če te ne bo, naj Komite za gospodarstvo razpiše v juniju licitacijo.
To bi bila po treh letih prizadevanj za ureditev vprašanja starega šolskega poslopja v Šmihelu možnost, da se najde nekdo, ki bi bil voljan zgradbo prenoviti. Morda bo uspelo.
Krajani so v nadaljevanju načeli vprašanje kulturnega delovanja, kije zaradi visoke najemnine dvorane v novem šolskem poslopju ogr oženo. Društva • takih bremen ne zmorejo, krajani pa menijo, da bi se našla rešitev v tem, da z dvorano razpolaga bodisi krajevna skupnost, ali kakšno društvo, ki bi seveda moralo skrbeti tudi za red in vzdrževanje tega prostora, za katerega so tudi krajani prispevali v dobri veri, da bo služil tudi njim.
Tudi glede tega je prevzela OK ZDL obvezo, d bo sklicala vse dejavnike, ki o zadevi odločajo na skupen razgovor in da skupaj najdejo izhod iz te zagate.
Po uspešnem jesenskem delu je Športno društvo »Vrbovec« Nazarje še uspešneje zaključilo krajevno ligo v malem nogometu. Spet so bile nedelje od 17. marca do 26. maja izpolnjene z živahnimi, zanimivimi, pa tudi kvalitetnimi tekmami. Na osnovi jesenskih izkušenj so bila izpopolnjena pravila lige, ki niso dopuščala nikakršnih nesporazumov, zato je tekmovanje potekalo tekoče in usklajeno , brez kakršnihkoli težav in pripomb.
Spodnje Nazarje Stari bloki Kurja vas Veterani Zgornje Nazarje Novi bloki
Najboljši strelec v ligi je postal Cajner Leon s 40 zadetki, pred Bitenc Damjanom, kijih je dosegel 30. O natančni statistiki priča tudi podatek, daje bilo doseženih 16 zadetkov v lstno mrežo, izključitev pa je bilo za 38 minut-. Tekme so trajale po 50 minut, v celi ligi pa nista bili odigrani le dve.
S krajevno ligo v malem nogometu so v Nazarjah do-
Tudi s sodniki ni bilo težav, kljub temu da so sodili igralci sami. Sodilo je šest igralcev, ki so bili za vsako tekmo določeni še pred začetkom spomladanskega dela.
Krajevna liga za sezono 1984/85 je končana, ptvak pa je postala ekipa spodnjega dela kraja Nazarje, kije tako kot prva prejela ob zaključku prehodni pokal, ki bo do naslednjega leta shranjen v prostorih društva. Končna lestvica izgleda takole:
20	15	2	3	87: 40	32
20	14	3	3	106: 44	31
20	9	3	8	56: 57	20
20	7	4	9	68: 78	18
20	4	1	15	69:104	9
20	4	1	15	68:131	8
kazali, da se s temeljitim pristopom da uspešno orga-nizirti kakršnokoli tekmovanje. To velja tudi za razna občinska prvenstva in prav gotovo se bo potrebno v Zvezi telesno kulturnih organizacij (ZTKO) občine Mozirje nad tem zamisliti in uspešneje pripraviti občinska prvenstva za leto 1986.
Tomaž Križnik
Zaključna akademija
Vsako leto konča 8. razred na naši šoli okoli 40 učencev. Ti učenci so rastli v družbi s svojimi učitelji in sošolci. Včasih je prišlo do raznih sporov, ki pa so se ponavadi uspešno rešili. Mnogokrat je težko razumeti učitelju učenca, pravtakopa tudi učencu učitelja.
Kolikokrat je moral učitelj povzdigniti glas? Kolikokrat je bil razočaran nad učencem? To so visoke številke. Kljub temu pa lahko vsak od nas, ki sedaj končujemo šolanje na osnovni šoli Ljubno, ugotovi, da so bila ta leta zelo prijetna in so minila zelo hitro. Znamo toliko, kolikofsmo se naučili. Gotovo je, da so se vsi učitelji za nas zelo zavzemali.
Slovo bo težko. Akademija, ki je bila v nedeljo 2. 6., je bila tudi del naše poslovilne pesmi, kitica iz balade. Pravzaprav se izstopa veselimo, čeprav je slovo težko. Dnevi, ki prihajajo, so najodl-očilnejši dnevi v našem življenju. Tako kot jih bomo sprejeli in jih gradili, taki se bodo zapisali v zgodovino.
Na naši šoli deluje več kulturnih dejavnosti, 2/3 učencev sodeluje
in deluje na tem področju. Imamo dva pevska zbora, tri folklorne skupine in recitatorje. Trud teh učencev je bil deloma nagrajen tudi na akademiji. Učenci 8. razredov smo dobili tudi pismena priznanja za dolgoletno sodelovanje v teh dejavnostih. Vem, koliko pomeni aplavz publike. Ob tem aplavzu pozabiš na težave, ki so bile pri učenju in na čas, ki si ga porabil za to. Program je gledalce zadovoljil, saj mi je več ljudi reklo, da je bil program bogat, lep in pester. Pohvala gre tudi mentorjem, saj so oni vse to znanje prenesli na učence, Rav natelj seje ob tej priložnosti zahvalil tudi vsem zunanjim sodelavcem, ki vodijo razne dejavnosti na naši šoli.
Mislim, da ima taka akademija veliko vrednost. Vsako leto je in vsako leto je drugačna, organizirana na malo drugačen način. Predstavi nam trud in zanimanje učencev, gledalcem pa prinese delček učenčevega veselja in zna-
nja' SLAVICA TESOVNIK Novinarski krožek OŠ Šlandrove brigade Ljubno ob Savinji
zadnjem sestanku kooperantov, ki ga je sklicala Atotehnika v Celju. Kot zatrjujejo bo že ob polletju nadoknađen zamujen čas po načrtu in tudi količine bodo izdelane po predvidevanjih.
Naše bralce bo zanimalo, da se že izdeluje prototip samodejne nakladalke za enoosno kosilnico BCS po zamisli Franca Bidra, kmeta iz Dol-Suhe, ki je letos prejel odličje za inovacije v občini. Prvi komad te naprave izdeluje Stane Filčič v Nazarjah in kot zatrjujeta oba, Bider in Filčič bo izdelek na sejmu kmetijske opreme v Gornji Radgoni na razstavi. Če bo zanj zanimanje se bodo dogovorili za proizvodnjo. Seveda pa bo to mogoče le skupaj z ustreznim nosilcem tega posla, ta pa mora biti temu primerno organiziran.
Tone Partljič v Mozirju
Tudi na naši šoli smo pridni bralci, saj smo letos vneto brali za bralno značko. Ob podelitvi nas je obiskal pisatelj Tone Partljič. Pripovedoval nam je o svojih doživljajih, ko je kot bosopet deček tekal naokoli, kako je hotel prijeti sonce. Povzpel seje na prvi grič in ugotovil, da je sonce za drugim gričem. Zodprtimi usti smo ga poslušali, ko nam je pripovedoval o svoji kozi Meki in o doživljajih v šoli. Z velikim veseljem smo sprejeli tudi njegovega prijatelja iz Sovjetske zveze, ki je tudi književnik. Prebral nam je svojo pesem obeli in črni mački. Z zanimanjem smo mu prisluhnili.
Tudi Partljič nam je prebral svojo najljubšo črtico. Vsi pa smo čakali trenutka, ko smo prejeli bralne značke. Podeljenih je bilo kar 607 značk. Vsi tisti učenci, ki so osvojili vse značke, so prejeli priznanja. Po končani prireditvi smo pisatelja kar zasuli z vprašanji, listi in s knjigami, kamor se nam je podpisal. Kljub veliki gneči je za vsakega bralca našel prijazno besedo.
Tone Partljič je vzbudil v nas s svojo vedrino še večje veselje do branja.
Simona Bitenc in Mateja Boršnak, 6.Ć OŠ II. grupe odredov Mozirje
Prebivalci Šmartnega!
Če ste ljupitelj branja, potem naj- Knjige izposojujejo vsak petek od 18. dete v izposojevalnici matične knji- do 19. ure. Vabljeni! žnice v Šmartnem tudi kaj za sebe.
’	f-
Nove knjige v knjižnici
Takole je naša kamera ujela v objektiv nakladanje ogrodij za kolesa TORI v Nazarjah
I.	LEPOSLOVJE: Rudolf, B.: Srečne zvezde prašičev, Hudnik, M.: Krog sedanjosti, Vipotnik, J.: Soncu naproti, Zbrano delo I. Cankarja, Eisenkolb: Senator L, 2. del, Vokač—Medic, Z.: Marpurgi. Cardinal: In besede so razkrile, Cato: Vse reke tečejo L, 2. del, Balzac: Žena tridesetih let, Caldwell: Esterwell, Anderson: Predsednikova ljubica L, 2. del, Colette: Potepinka, Troy: Moji trije zakonski možje, Forjančič—Rankel: Tereza (iz zbirke Kmečkega glasa)
H. STROKOVNA LITERATURA: Rotar: Risarji-učenjaki, Dajmak & Kolundžić: Sve o kompjuterima, Žižek: Hegel in označevalec, Pravila nogometne tekme, Usmerjanje družbenega razvoja, Makrame u vašem domu, Copeland: Čudovite gore, Birsa: Abecednik za astmatike, Ne-nadič: Soja
III.	MLADINSKA LITERATURA* Pregl: Geniji v dolgih hlačah Mozirje, 10. 6. 1985
To je
tudi protizakonito! Se huje kot to pa je, da sta mi ob tej priliki sunila tristo dinarjev... Tristo dinarjev sem imela pod blazino, pa sta šla z njimi;« je poudarila, stisnila pesti in srdito pogledala.
»Gospe, tega,pa ne verjamem!«
je sodnik kratko,in odločno odvrnil. odmajala zu glavo in omalovažujoče ZKimuljnil z roko. pisar pa je Lenčko ptijjledal kot bi hotel reči: tale je pa pogumna!
»Ne .lažem!'« je Lenčka odrezavo povedala. »Denar je bil mojih dveh kinov. Shraniti sta mi ga dala. Trdo sita delala. Plavila sta les, večkrat bila na flosarski ra-jži. In zdaj?... Zdaj nimata nič. Zahtevam, da orožnika denar vrneta! Državna uslužbenca sta. pa se takole spozabita,« je posmehljivo zaključila.
»Počasi, počasi ženskit!« jo je ustavil sodnik, »Še kakšno podobno in orožnika vas lahko tožita zaradi razžaljenja časti.«
»A tako?« je zategnila Lenčka. »Jaz sem pa pričakovala, da boste vi, gospod sodnik, do vseh kršiteljev zakonov ali predpisov enako strogi in pravični. Jaz sem naredila en prekršek, orožnika dva: samovoljno sta delala preizkavo
in denar sta mi vzela. Oboje je res, kakor tule stojim! In zdaj...?«
Sodnik je spet snel naočnike, si pomel oči in pogladil lepo zavihane brke. Bilje v zadregi. Ženski ni mogel oporekati. Da bi orožnika kradla ni verjel, še manj pa to, da bi Lenčka imela tristo dinarjev. Kje pa! Toliko denarja svoj živi dan ni imela in njena mlada sinova tudi ne. Malo prej je tarnala, da ne more kupiti niti kilogram sladkorja, S tristo dinarji bi lahko kupila kar tri bušaste krave. Ampak orožnika sta šla predaleč preko svojih pooblastil. Podcenjevala sta to žensko. Bolj je pametna kot onadva.
Lenčka je opazovala sodnikov obraz. Razumela je, da bo trdo šlo in da bo zdaj, ko je začela, morala vztrajati pri svojih besedah, posebno, če hoče doseči svoj cilj. Spet se je oglasila:
»Preverite, gospod sodnik! Pokličite ju in zaslišite oba! Tajila bosta, to je gotovo. Branila bosta svojo čast in položaj, a viju boste znali priviti. Ni mi mar kako, le svoj denar hočem nazaj!«
Sodnik si je nadal očala, desni komolec uprl v mizo, palec potisnil pod brado, z dlanjo pa si
202 leti mozirske šole
Na dvestoletnico mozirske šolesmo pozabili. Vendar pa je dobro nekoliko osvetliti preteklost mozirskega šolstva, ki sega nedvomno tja v sredo 18. stoletja. Hribernik je'zapisal, da je bila šola najprej v prostorih kaplanije, ki je imela svoj prostor v tabornem delu cerkvenega tabora. Vhod vanj je bil močno utrjen, nad njim pa prostori, ki so služili čuvarjem tabora ob nevarnostih vpade z sovražnikov, predvsem pa Turkov. Očitno je, dasta bila levo in desno od vhoda tudi dva prostora, torej je morala ta zgradba biti kar velika in mogočna. Josef Ja-nisch, Leksikon von Steiermark, II. zvezek, Graz 1885. navaja na strani 555 ...»pokopališče ob cerkvi je bilo obdano z obrambnim zidom, ki je imel v delu, obrnjenem proti trški cesti močno utrjen vhod nad katerim je bilo kaplanovo stanovanje, domnevno je bila cerkev v 16. stoletju utrjena zaradi vpadov Turkov.,«.
Tako je razumljivo, da je v kaplanovih prostorih bila lahko tudi prva šola, ki je bila seveda enostavna, učili so veronauk, branje in pisanje.
Velike ukrepe za prosvetljevanje ljudstva je načrtovala cesarica Marija Terezija. Izdala je splošni red za ljudske šole decembra 1774. To je bil dejanski začetek uvajanja rednih šol v takratni avstrijski državi. Sama je pomagala postaviti več šol, njenemu zgledu pa so sledili razni premožni ljudje. Po njeni smrti je Jožef II zzače-
tim delom nadaljeval in dopolnil predpise. V času njegove vladavine so skoraj vsi kraji dobili šole.
Tako je bil izdan ukaz tudi za šolo v Mozirju in ta je bila leta 1783 ustanovljena. V začetku je bil pouk verjetno kar v kaplaniji. Obiskovali naj bi ga za šolo sposobni otroci. Gre torej za vsakodnevni pouk (vir: Župnijska kronika stran 60).
Prvi redni učitelj v Mozirju je bil Franc Hofbauer, ki je bil hkrati org-ljar, Cerkvenik in trški tajnik. Zraven vsega pa še upravnik graščine Brdce. Vse to je moral opravljati, če je hotel preživljati sebe in družino, kajti od učiteljskih prejemkov, ki so bili poleg tega še neredni, ni mogel živeti: Ker je Hofbauer prišel vMozirje 1787jetorej domnevati,'da so med tem poučevali domači duhovniki. Franc Praprotnik piše v šolski kroniki, daje Hofbauer v svoji hiši (nasproti Klemenaka in Juriča) odstopil sobo. kjer je poučeval.
Tuje imelo prostora le kakih 20 do 30 učencev, zato je postalo kmalu pretesno, čeprav takrat za obisk šole ni bilo veliko zanimanja. Ko pa je postopno postajalo zanimanje večje, je župnik Anton Zajringer ob pomoči' kaplana Paltäufa sklenil razširiti šolske prostore. Tam kjer stoji sedanje staro šolsko poslopje (Narodna učilnica) je stala mala hišica »Marketen-derjeva koča«. To je odkupil župnik Zajringer, jo dal porušiti, hkrati pa tudi utrjen vhod s kaplanijo in na
V Šmihelu se zgražajo nad opuščenim šolskim poslopjem, pa ne samo krajani, tudi obiskovalci imajo pripombe nad zgradbo, ki nosi tako viden naslov »šola»...
Veterinarsko dežurstvo
24. 6. do 30. 6. Lešnik Marjan, dipl. Ljubno, tel. 840-112 vet. Ljubija, tel. 831-017.	8.7. do 14. 7. Zagožen Drago, dipl.
L 7: do 7. 7. Kralj Ciril, dipl. vet. vet,Ljubno, tel. 840-179
Dežurstvo Elektro Celje, nadzorništvo Nazarje — julij
1. 7. do 7. 7. MAROLT MARKO,
Mozirje tel. 831-877
prekril ustnice. Šlo mu je na smeh. •Zabaval se jt. Preklemna babnica! Đvomiselna in pogumna, je razsodil v mislih. Človek bi ji čestital. Ampak veselja, da bi se hvalila kako poceni je dobila tristo 'djpajjev, ji ne bi rad naredil. :-W*Sftika si pa kazen zaslužita. Ne jzatp, ker bi kradla, temveč zato, ker nista k preizkavi poklicala občinskega moža. Z njima bo uredil pozneje.
Ujel je Lenčkin pogled. Nepremično gaje gledala kakor bi vrtala vanj. Naglo seje odločil. Položil je roke na mizo ter si nadel strog, uraden obraz, ko je dejal:
»Vaše izjave, gospa, ne jemljem za resnično. Prav, kar trdite je res, in zadevo bomo obravnavali, kar pa trdite o tatvini denarja ne verjamem in zapisnika ne bomo delali. Razumeli!? O tem nočem ničesar več slišati! V zvezi z vašim prekrškom pa pričakujte pismen nalog za plačilo denarne globe ali pa boste odsedeli.
»Ne. ne bom šla prej, da napišete kar sem povedala! Svojim fantom sem zagotovila, da bo zmagala pravica in da bosta svoj denar dobila nazaj, razen če.,«
Sodnik je uganil kaj jf hotela reči in čez obraz mu je hušknila jeza. Nemirno se je presedel, potem pa pomignil pisarju. On je že pripravil papir. Sodnik je v lepem knjižnem jeziku narekoval
njeno mesto so postavili zgradbo v kateri naj bo kaplanija in šola. Pri tem so pomagali krajani gmotno in z delom. Vdrugem nadstropju je tako bilo kaplan.ovo stanovanje in učilnica, v prvem pa učiteljevo stanovanje in sicer je bil vhod za šolarje s cestne strani, dočim se je šlo v kaplanijo s cerkvene strani. Stavba je ostala župnijska, šolske oblasti pa so plačevale najemnino. V šolo so morali hoditi leotr-oci, ki so živeli znotraj šolskega okoliša (ukaz visokega gubernija 1. 1837). Vanj so spadale vse hiše, ki niso bile oddaljene od šole več kot pol ure hoda. Čeprav so te otroke vsako leto natančno popisali, je bil šolski obisk zelo slab. To dejstvo pripisujejo preveliki zaostalosti prebivalstva, ki v šoli ni videlo bodočnosti svojih otrok. Seveda pa je tudi zaradi številnih kmečkih del ostalo le malo časa za šolo. Mnogo otrok se je vpisalo v nedeljske šole, da bi jim ne bilo treba hoditi v redne.
Nedeljske so prenehale delati 1872. leta.
Šolsko-cerkveni odbori so imeli skrb in nadzor nad šol anjem in šol ami. Z novim šolskim zakonom' leta 1869 so skrb nad šolanjem in šolami prevzeli v Mozirju člani krajnega šolskega odbora, .
Praviloma je bil pouk celodneven, izjemoma so ga imeli le dopoldne. Počitnice so bile določen e na 6 tednov, vendar so jih v glavnem imeli dva meseca.
kar je Lenčka izjavila. Zapisnik je morala1 : lastnoročno podpisati. Roka'ji ni' tako gladko tekla kot jezik, tresla še pa tudi ni. Zakaj le? Lenčkina vest je bila mirna. Naj plačata gospoda, si je mislila. Naj bo za delo, ko sem tolikokrat pospravljala za njima! Če uspem, bom dobila tristo dinarjev, globe bom pa plačala kakih dvajset. Kaj vse bom lahko kupila! Orožnika bosta nekaj mesecev tenko piskala. Naj! Zapomnita naj si kdaj sta sama brskala, po bajti Srugarjeve Lenčke!,. Takih misli in zadovoljna sama s seboj je odhajala iz sodnikove pisarne in v srcu nosila veliko upanje.
Čakati pa je morala nekaj tednov. Njeni upi so že splahneli, ko je končno doživela zmagoslavje. Dobila je denar. Samovoljna orožnika sta bila kaznovana. Da je bilo zadoščeno pravici, je del njune denarne globe romal v državno blagajno, »ukradenih« tristo dinarjev.
S tem se Lenčka preizkav v-svoji \ hiši ni otresla. Nasprotno. Se večkrat je imela vse razmetano. Toda bila je previdna. Niti enkrat ni naredila napake, ki bi jo spravila pred sodnika ali za zapahe. Pravtako niso pogrešili orožniki. Ob vsaki preizkavi jih je spremljal občinski mož iz domače . ali sosednje vasi,
Štefka Petek
Potreba je narekovala dvorazdred-nico. Za to pa v starih prostorih ni bilo pogojev. Krajni šolski odbor je na nenehno opozarjanje s strani okrajnega šolskega odbora vendible pristopil1 k iskanju rešitve za večje prostore. Zasilno so namestili razred v Lipoldov marof (stal za sedanjo občinsko stavbo). Deset let je trajalo preden so končno zgradili na nekdanjem travniku Alojza Goričarja novo šolo (1896) kjer so bili pogoji za trorazrednico. 1905. letasošolo razširili v štirirazrednico, pozneje pa so uvedli še vzporednice k trem razredom. Šolsko poslopje je bilo porušeno in je stalo na mestu kjer je danes blagovnica Savinje.
Seveda je ta sprehod skozi šolski razvoj v Mozirju zelo površen. Treba je resnici na ljubo povedati, da je v začetku na šolah bil pouk le v nemškem jeziku, kar je seveda odv,-račalo otroke od šole. Sel e leta 1845 so izdali predpis po katerem je bilo mogoče v osnovnih šolah učiti v materinem jeziku. Škof Slomšek je pripravil prve učne knjige v slovenskem jeziku in tudi slovensko-nemške. To je seveda takoj povečalo zanimanje za šolanje in število otrok je v šolah hitro-rastlo. Žal pa je bil obisk še dokaj nere den.
Namen sestavka ni bil podroben opis vseh dogodkov v zvezi z mozirsko šolo, saj bi za to potrebovali veliko nadaljevanj. Le za to gre, da nekoliko več beremo o začetkih naših šol v dolini.
8.	7. do 14. 7. TRATNIK FRANC, Pusto polje tel. 25-841 >
15. 7. do 21. 7. NADVEŽNIK SREČO, Nizka tel. 831.706
Kino Mozirje v juliju
2.	NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI— francoski film — komedija
4. GALIPOLJE — ameriški film — vojni
6. 7. PLAVA LAGUNA — ameriški film — melodrama
9.	OTOK STRASTI — francoski film — erotičen
11.	ZVEZDNE POTI — ameriški film — fantastični
13. 14. TARZAN IN NJEGOVA TOVARIŠICA — ameriški film' — pustolovski
Kino Nazarje v juliju
Kino »Jelka« Nazarje v mesecu ju-. liju predvaja naslednja filme in datum predvajanja:
3. Zakaj ne prideš v mojo posteljo, danski-erotska komedija
6—7. Vojna za ogenj, francoski-predzgodovinski spektakelj t 10. Ena smešna ljubezen v Njujo-rku, ameriški-muzička komedija 13—14. Pokvarjenik, francoski-spektakel
Kino Ljubno v juliju
2. VIL DEVICE SEDMIH MORIJ
—	hongkongški karate film
4. VII. POLICAJ IZ BRONX A — ameriška kriminalka
6. —7. VII ITI —ET VESOLJČEK
—	ameriški znanstveno fant. film
9. VII. KRVNA BRATA — nemški vestern
13. — 14. VII. ČETVORKA V IGRI —italijanski avanturistični film
22.	7. do 28. 1. LEVER PETER, Paška vas tel. 884-150 29. 7. do 4. 8. JERAJ FRANC, Prihova tel. 831-910 V slučaju kakšne spremembe pokličite elektro Celjetel. 25-841 15. 7. do 21. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831—017
16.	VOJNA ZA OGENJ — francoski film — zgodovinski spektakel 18. ŠOK — francoski film — kriminalka
20. 21. ŠAMPION — ameriški film
—	drama
23.	PREPOVEDANE SANJE — i ameriški film — ljubezenska drama
25.	LAHKA ŽENSKA — mehiški film — erotična komedija
27. 28. LASSITER — ameriški film j
—	pustolovska komedija
30. ZVER V ČLOVEKU — amc- | riški film —grozljivka
17.	Živa meta, angleški-akcijski 20—21. Konan, angleški —avanturistični
24.	Don je mrtev, ameriški — akcijski
27.—28. Čarli in Vendi, kako izgubiš nevednost, angleški — zabavna komedija
31.	Cimerke, ameriški — erotski 1
16. VII. PIRATI AVTOCESTE — j ameriški akcijski film
20. — 21. VIL HIŠA GROZE — ameriška grozljivka
23. VII. BOJEVNIKI ŠAOLINA — hongkongški kung fu film
8.—29. yil. DUDI V UNIFORMI j — komedija
30. Vil. NORI ZAPORNIKI —
ameriška komedija
Zupančičev Izlet iz Celja v Solčavo
V preteklih nadaljevanjih smo z Janezom Antonom Zupančičem pripotovali po Spodnji Savinjski dolini in skozi Mozirje, Nazarje in Radmirje v Gornji Grad.
Tuje 13. aprila 1140 patriarh Peregrin iz Ogleja skupaj s plemičem Die-baldom Chagerjem in njegovo ženo Truto ustanovil benediktinski samostan, ki ga je leta 1274 vzel v svojo posebno zaščito mogočni češki kralj Otokar. Albreht fc je imenoval leta 1286 grofe Ulrika, Andreja in Friderika iz Starchanda in Hainburga za oskrbnike tega samostana. Po njihovem izumrtju pa so topostali grofje Čeljski.
Ko je prišlo leta 1268 do spora zaradi meje, je vojvoda Ulrik Koroški prisodil opatu Janezu solčavski gozd.'
Polagoma je prihajal, samostan — tako kot vsi drugi predvsem zaradi pobožnih daril — do svoje precejšnje posesti. Poleg moškega naj bi tu stal tudi ženski samostan, kar pa je pripovedka, katere resničnosti si z listinami nikakor ne upam dokazati, čeprav pri A. J. Časarju najdemo v 14. stoletju Sholastiko iz Gornjega Grada
(D
Leta 1460 je umrl opat Gašper in cesar Friderik IV. je redovnikom prepovedal voliti novega'opata, ker je hotel iz posesti tega samostana ustanoviti ljubljansko škofijo. Toda kljub cesarjevi prepovedi so redovniki sami volili novega opata in izbrali enookega brata Gregorja. Cesar in papež — Pij II. —sta te volitve razveljavila. Toda opat in njegovi redovniki so se tako trdovratno upirali razpustitvi svojega samostana, da jih je doletelo izobčenje, ki je bilo preklicano šele potem, ko je opat vrnil vse listine s cerkvenim zakladom in seveda s samostanskim pečatom, ki mu gaje pomagal skrivati gospod Engelbert
'Turjaški, vred. Tako je prišlo do popolne ustanovitve ljubljanske škofije leta 1464 (2).
Iz poznejše zgodovine tega kraja beležijo naši kronisti prizore najbolj objestne in razbrzdane surovosti. Med kmečkim uporom, kije izbruhnil leta 1635 na Spodnjem Štajerskem, so bile oplenjene hiše božje in gradovi, v nekaterih krajih umorjeni prebivalci, povsod paje prihajalodo divjih grozovitosti. Toda nikjer niso uporniki počenjali hudodelstev ni tako pohuj-šljiv način kot tu v Gornjem Gradu.
V prvi polovici prejšnjega stoletjaje dal ljubljanski knezoškof grof Attems gornjegrajsko cerkev, in graščino podreti in oboje zgraditi popolnoma na novo (3). Današnja razsežna graščina je. prava knežja rezidenca. Cerkev, ki je med cerkvami v novejšem gradbenem slogu največja in najlepša v deželi, pa že od daleč pritegne popotnikov pogled s svojo visoko kupolo in v notranjosti vz-radosti poznavalca s svojim lepim, drznim slogom in z zelo posrečenimi oltarnimi krili, ki so povečini delo Kremse'r-Schmidta(4),
Gornji Grad je tudi še dandanes graščina, ki spada k ljubljanski škofiji, in je bila le kratek čas — hkrati z Vrbovcem — pod državno upravo.
Popoldne sva se napotila iz Gornjega Grada nazaj proti Sv. Ksaveriju in naprej proti bližnjemu trgu Ljubno, da bi prišla v Solčavo. Malo od trga naprej pot že ni več vozna. Zato sva zajahala tovorna konja. Ozka steza se nenehoma vleče po bregovih Savinje, ki se peni čez kamne, pokrite z mahom. Še ena majhna, prijazna dolina, ki se blešči v ljubkih odtenkih krasnega zelenja, in rečna struga postane ožja, gorovje pa višje in bolj strmo. Vse redkeje naletiš na polja in travnike, ki le tu in tam gledajo iz. temnih planinskih gozdov. Koze se pasejo na grebenih in vse redkejša postajajo človekova domovina. Pot kmalu vodi skozi šumeče hudournike in ovirajoče
Zdaj še dvigne drzno in strmo skoraj do vrhov gora, nato pase spet spusti v strmo globel vse do globin toka. Popotniku tu na nekaterih mestih grozi nevarnost? kajti le en nesrečni korak — in jezdec in konj bi padla v grozovit prepad.
Deževni oblaki so. prekrili nebo. Globoko v dolini sva videla rnajhe, z iglastim drevjem poraščen otok, na katerega je poslavljajoči sc dan spuščal svojo umirajočo luč. Končno sva prispela tudi s tega gorskega hrbta in precej premočena sva z večerom, ki se je mračil, prišla v vas Luče. Tukaj je bilo najino prvo vprašanje, kakšno vreme lahko pričakujeva naslednji dan. »Voda postaja motna — dežbo!« je bilo neugodno sporočilo, ki so nam ga dali. Pogovoriz vaškimžupanom, v katerega 'hiši sva prenočila, so nama krajšali večer.
Nalivi so spremljali svil prihajajočega jutra in domačini so rekli, da nama sploh odsvetujejo nadaljevati pot. kajti tok je postajal vse bolj kalen, obenem pa je prišlo sporočilo, daje poškodovalo brv pri Igli (5).Toda naj-ino hrepenenje, da bi vendarle videla to nenavadno sotesko, je bilo preveliko in možnost skorajšnjega drugega popotovanja preveč vprašljiva, da bi sc — kljub neprijetnostim poti in vremena — tako blizu cilja odločil a za nemožato vrnitev.
Deževati ni prenehalo, le oslabelo je. Vzela sva drugega vodnika, kije pri vsakokratnem prehodu moral meriti globino kipečega toka in bresti pred nama. Čezostro, veliko kamenje in skozi gosto grmovje se je nekaj časa vlekla naporna pot, ki so jo nenadoma spet zaprle velike skale, ob katere so butali hrumeči valovi. Zdaj je treba jezditi čez tok, da bi na drugem, skalnem bregu spet bilo mogoče nare-d it i del poti. Le dveuri traja potovanje od Luč do Solčave in v tem kratkem času sva sedemnajstkrat jahala čez Savinjo, ki s kipečim hruščem preska-
kuje skalne razbitine. Deževalo je še naprej. Čedalje gostejša, čedalje grozovitejša je postajala divjina in z zamolklimi slovesnimi udarci je razbijalo stiskajoče srce, ko sva se ustavila pod Iglo. Tu klije iz zevajočih razpok samo zelo redko in slabo grmovje in na nazobčanih grebenih prebivajo plahi gamsi, kalni velikani zastirajo razgled naprej in nazaj. Stene, ki se vzpenjajo nad popotnikovo glavo v velikanske višine, oblikujejo na levi in desni grozljiv breg. Tu torej sploh ni mogoče jahati po vodi; ne, proti toku mora človek sam grozljivemu valovanju drzno nasproti!
OPOMBE
1) Leta 1332 so v neki darilni listini Konrada Vrbovškega omenjene redovnice v Gornjem Gradu. Najbrž so bile to benediktinke, ker- so imeli moški benediktinski samostani velikokrat ob sebi tudi ženske. Skoraj sto let pozneje (F426) je v zgornjeg-rajskem urbarju rečeno, da so podložniki iz urada Tirosek na leto zbrali 3700 kosov sira, ki seje imenoval nu-nnenkes — »nunski«sir (nasproti siru, ki je pripadal redovnikom in se je imenoval herrnkes). To sta tudi edina podatka o ženskem samostanu v Gprnjem Gradu. —(2) Cesar Friderik
III.	je ustanovil ljubljansko škofijo leta 1461,dve leti poznejejebil imenovan za prvega ljubljanskega škofa Sigismund Lamberg, samostan pa je bil ukinjen leta 1473 (torej je deloval — simbolično številko radi navajajo — 333 let). — (3) V letih 1757-63. — (4) Zupančičeva opomba na tem mestu: »Ta cenjeni umetnik ima v celjskem okrožju še dve krili v glavnem oltarju: prvo je v župnijski cerkvi v Vojniku, drugo pa v tisti v Slovenski Bistrici. Obe prikazujeta sv. Jerneja in izpričujeta mojstra z različnostjo predstavitve, s katero je znal obdelati en in isti predmet.« — (5) Nadel.
Prevod in opombe Peter Weiss, pregled prevoda dr. Uwe Büttner
Kino Gornji grad v juliju
1.	3. julija film »POLICAJ IZ BRONXA« — ameriški film.
2.	6. — 7. julija film »MAŠČEVALNO ZAKLEDSTVO« — angleški film
3.	10. julija film »KRAVAVA BRATA« — zapadno nemški film.
4.	13. — 14. julija film »BORBA TITANA« — ameriški film.
Matična kronika za maj
POROKE: ZAMERNIK Mirko. 25 let, ključavničar, iz Konjskega vrha, 21 in ATELŠEK Marija, 22 let, konfekcionar, iz. SAvine 36, 2. POP-LAS Marijan, 22 let, električar, iz Rečice 141 in KREPELJ Uršula, 20 let, gostinski tehnik, iz Bočne 115. 3. SOVINŠEK Anton, 29 let^dipl. ing. agr., iz Tiroseka, 36 in ŽLEBNIK Irena, 21 let, ekonomski tehnik, iz Rovta I. 4. DETMAR Milko, 24 let, gozdarski tehnik, iz Primoža 67 in SEMPRIMOŽN1K Breda, 21 let, ekonomski tehnik, iz Bočne 168. 5. VAJDA Fredi, 24 let. delavec, iz Dola 31 in FLUDERN1K Ida, 22 let, medicinska sestra iz Ljubncga/Savinji 89. 6. CAJNER Milan, 25 let, strojnik, iz Homec Brda 16 in HREN Marija, 24 let, prodajalka, iz Bočne 160.
SMRTI: 1. JEZERNIK Frančišek. 55 let. jnv. upokojenec, iz Strmeča. 2. SEDLŠAK Marija, 85 let. upokojenka, iz Raduhe 39; 3. TOČAJ Terezija, 48 let, delavka, iz Lepe njive 25, 4. ŽUNTER Martina. 78 let, upokojenka, iz Loke pri Mozirju 39, 5. LENKO Pavla. 35 let, gospodinja, iz Nizke 11, 6. GROS Alojzij, 48 let. inv. upokojenec. iz Rcčice/Savinji 38. 7. STE-NŠAK Silvester, 39 let. kmet, iz. Tiroseka 30, 8. POŽARNIK I ranc, 64 let. upokojenec, iz. Gornjega grada 46. 9. REPENSEK Rafael. 72 let, upokojenec, iz Gornjega grada 134.
10.	RÖPOTAR Jožefa. 67 let, upokojenka. iz Nazarij 91. 11. ATELŠEK
5.	17. julija film »PIRATI AVTOCEST — ameriško-nemški film.
6.	24; julija film »BOJEVNIKI ŠAOLINA« hong kongški film
7.	27. — 28. julija film »ČEZ SEDEM POSTELJ« — nemški film.
8.	31.. julija film »NORI ZAPORNIKI« — ameriški film.
Jožefa, 32 let, kmetica, iz Planine 33.
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.