Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner* Dunaj V Brauhausgasse 84. i/6di POTK SVOBODI! CIBIILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIM NASTAVUEHCIV UREDNIŠTVO sc nahaja v Ljubljani, Eranfca Jožefa cesta 5. UPRAVNiŠTVO Dunaj V. Brauhausgasse. 84. sakega 1. mesecu. | Nefrankirana pisma se ne sprejemaj; Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: za celo Ion. ... 4*40 K za pol'leta . . . . . 2‘20 K • za četrt leta . . 1-10 K Po amezna številka 18 vin. šle v. ;> m 6. Skrb za socialno demokracijo. Meščanske stranke kažejo v poteku vojne čim dlje večjo skrb za socialno demokracijo. Živo se zanimajo za izjave angleških in francoskih socialistov in na podlagi teli izjav razglašajo vsemu svetu, da je internacionala mrtva. Zlasti nasprot-stva med nemškimi socialno demokratičnimi poslanci zbujajo pri njih največje veselje in spor, ki je nastal med nekaterimi socialističnimi teoretičnimi pisatelji jim je nov dokaz, da je razbita solidarnost mednarodne združitve delavstva. V nepopisno veselje jih je spravilo dejstvo, da so vstopili poljski in češki socialni demokratje z meščanskimi strankami v skupno narodno stranko. Za mrtvo so proglasili zato tudi že skupno avstrijsko socialno demokratično stranko. Nagrobnico nam pojo zato, ker je zbudila svetovna vojna med mednarodno socialno demokracijo nasprotstva in ker ne^poizkujatmj. prikrivati fehnasprotstev. Vedno smo"bili ponosni na to, da bodi med nami popolna svoboda v izražanju mnenja. Ravno tako kakor je zbudila svetovna vojna med socialno demokracijo različna mnenja, ravno tako tudi med drugimi mednarodnimi združitvami. Vojna je zrahljala vse mednarodne vezi. Pred vojno so veljale med vsemi vladami mednarodne pogodbe. Kje so danes? In mednarodni kapital? Tudi njegova mednarodnost se je nekoliko skrhala. Od davnih časov že je poleg socialistične in kapitalistične internacionale najmočnejša katoliška, cerkvena internacionala. Kaj je napravila vojna iz te najmočnejše internacionale? Katoličani posameznih državnih skupin se sovražijo med seboj, odkar imamo vojno, kljub temu, da propagira načelnik te internacionale, papež, neprestano mir.?MWMN|i, kaj je postalo iz krščanstva? Ali še veljaj^tfjfe-gove zapovedi? Od vseh internacional sveta se je fhidila ravno socialistična internacionala z n&jvečjo vnemo, 'da prepreči vojno. In ko jo kljub temu izbruhnila vojna, je šla socialističpfpTnternacionala zopet nemudoma na delojjte^zgradi most za skorajšnji mir. Četudi so zumwc za to delo ogromne, vendar jih bo prva pomagala rdeča internacionala, prva bo ona, jf?se postavi močna in trdna za ugodno re-Š*tČv vseh težkih mirovnih problemov. Internacionala ni mogla zabraniti vojne in po izbruhu je bilo medsebojno razumevanje silno težavno. Imperializem in kapitalizem sta bila pač močnejša kot delavski razred, ali to še ni prav noben dokaz, da je mednarodna združitev delavstva uničena. Da so se pojavila tudi med poedinimi socialno demokratičnimi strankami diference med vojno, to kaže le, kakšna neznanska sila je svetovna vojna, ki zaseje razdor tudi tam, kjer se nam ie zdel pred vojno nemogoč, popolnoma izključen. Ali te diference niso nastale iz načelnih nasprotstev, temveč le iz taktičnih. Vse večje di? ference je zasejala vojna med klerikalci in med papežem in med krščanstvom. Papež zapoveduje, naj se vzdrže katoličani vsakega vmešavanja in žpttf- da nastopi katoliški svet trdno združen za mir. a politični katoliki delajo ravno nasprotno. V Liubbairš, 1. marca Leto XX. Avstrijsko meščansko časopisje se razgreva silno tudi zaradi postopanja poljskih in čeških socialnih demokratov. Poljski socialni demokratje so se združili s poljskimi meščanskimi strankami. Ali ne iz kakšnih nacionalno šovinističnih razlogov, temveč gre jim le za njihovo bodočo državno samostojnost. Češki separatisti so se odločili od skupne stranke že pred vojno. Vse druge avstrijske socialno demokratične stranke so pa prav tako trdno združene kakor prej in niti trohice upanja ne moremo puščati meščanskim strankam, da bo kdaj drugače. Meščanske stranke ribarijo v kalnem in trosijo med ljudstvom neresnične vesti o socialni demokraciji, ker vedo, da jim je socialna demokracija mogočen nasprotnik. Njihova skrb za nas je le goli strah pred nami. Za gospodarsko vojno oskrbo železničarjev. Doklade za državne uslužbence. V zmislu odloka finančnega ministrstva dobe državni nastavljenci za leto 1916 doklade. Te doklade se izplačujejo naprej vsakega prvega v mesecu in se dele na 3 razrede: V 1. razred spadajo samci in vdovci, kateri ne skrbe za otroke. V 2. razred spadajo oženjeni brez otrok, vdovci in samci, ki so zakonito primorani skrbeti za enega ali dva otroka. V 3. razred spadajo vsi oženjeni in vdovci, katerim pripada skrb za več kakor dva otroka. Tukaj gre za otroke, ki imajo pravico po obstoječih predpisih na državno preskrbo, posebno tisti, ki niso še prekoračili normalne starosti. Kar velja za oženjene, to velja tudi za ločene; kjer ni otrok pa le tedaj, če mora ločeni skrbeti za ženo. Doklade za poduradnike, sluge (v zmislu zakona z dne 25. januarja 1914) za policijsko moštvo in finančne stražnike, za jetniške nadzornike, za pisarniške oficiante in pisarniške pomočnike (obeh spolov) in za stalne pomožne sluge, za praktikante (zakon 25. januarja 1914) za pravne praktikante in avskultante, za asistente in suplente na vseh učnih zavodih znašajo: Za I. razred 140 K. H. razred 200 K, III. razred 240 K. Za avskultante, ki imajo plače X. plačilnega razreda, znašajo doklade po razredih 250 K, 350 K, 400 K. Doklada za državne uradnike in državno učno osobje, če je v enakem plačilnem razredu znaša: Pri letni plači letna doklada v kronah v kronnh I. razr. II. razr. III. razr. 10 000 do 14.000 580 800 900 6 400 „ 10.000 500 700 800 4.800 „ 6.400 440 620 700 3 600 „ 4.800 380 540 600 2 8 0 „ 3.600 320 440 500 2.200 „ 2.800 2*0 350 400 1.600 „ 2.200 180 250 300 Uslužbenci, ki opravljajo kot gažisti ali pa častniki vojaško službo in ki dobivajo vsled vojne stalne doklade ali prehranino, dobe te doklade le tedaj, če službujejo izven svojega navadnega bivališča, kjer preskrbujejo ženo ali kakega otroka. Določitev doklad uslužbencem drugih panog se uredi s posebnimi predpisi. Enako odredbo izda ministrstvo za državno železniško osobje, za vsak direkcijski okraj s posebnim odlokom. Za uslužbence, katerim je civilna plača ustavljena ali pa da zanje skrbi vojni erar, ne veljajo ti predpisi. Posebna odredba po § 14. določa, da se ne smejo zarubiti te doklade. Začasne denarne podpore .namesto doklad za državno železniške uslužbence. Železniško ministrstvo je z odlokom št. 5409/4 z dne 10. februarja zaukazalo, da se podeli državno železniškim uslužbencem za meseca januar in februar 1916 začasne podpore v enaki višini kakor so jo dobili državni nastavljenci s pripombo, da se jim vračuna začasna podpora tedaj, ko se določi železniškim uslužbencem enako doklado, kakor jo imajo državni nastavljenci. V to svrho je izdalo železniško ministrstvo sledeča navodila: V svrho podpor se razdele uslužbenci v tri razrede: I. razred: Samci in vdovci, ki nimajo zakonite dolžnosti skrbeti za otroke: ) II. razred: Oženjeni uslužbenci brez otrok, potem oženjeni in vdovci, ki morajo skrbeti za enega ali dva otroka. lil. razred: Oženjeni uslužbenci in vdovci, ki skrbe za več kakor dva otroka. Tudi tukaj gre za otroke, ki imajo pravico do državne preskrbe, posebno tisti, ki niso prekoračili normalne starosti in niso drugače preskrbljeni. Otroci, ki so v državni službi, se more upoštevati. Normalna starost je 18 let. Otroke, ki so prekoračili to-starostno mejo, se pri podporah ne upošteva, kakor tudi v tej starosti poročene ali nastavljene v kaki državni službi, katere se smatfa, da so že preskrbljeni; če je bil otrok zaradi hudodelstva obsojen, izgubi pravico do podpore. Ločeni uživajo enake pravice z oženjenimi, Če morajo prispevati za ločeno ženo in otroke. Podpore se razdele na sledeči način: A. Uradniki. z letno plačo v kronah letni znesek mesečni znesek doklad v kronah 1. razr. 11. razr. 111. razr. 1. razr. II. razr. lil. razr 10 000 do 14.000 580 800 900 48 66 75 6.000 „ 10.000 500 700 800 41 58 66 4.800 „ 6.400 440 620 700 36 51 58 3.600 „ 4.800 380 540 600 31 45 50 2.300 „ 3.600 320 440 500 26 36 41 2.200 „ 2.800 250 350 400 20 29 33 1.600 „ 2.200 180 250 300 ' 15 20 25 B. Poduradniki in sluge. V I. razr., letni znesek 140 K, mesečni znesek 11 K „ II- „ „ „ 200 „ „ „ 16 „ „111. „ „ 240 „ ,. „ 20 „ Uslužbencem, ki so k vojakom vpoklicani in službujejo kot gažisti, ravno tako tudi uslužbencem, ki dobivajo vsled vojnih dogodkov stalne diete ali prehranino, pripada ta podporne tedaj, C i\\Aj vt /1 pa k delavskemu osobju, ker ne morejo več opravljati svojega prejšnjega posla. Velika prednost leži v sistemu, ker se invalide že poprej poučuje in pripravlja za določeno službeno mesto. Zelje prosilcev za gotova službena mesta se tudi upoštevajo, če je le količkaj mogoče. Upajmo, da se bo tudi na tem polju po vojni več delalo, kakor še jc pred vojno. sm!irrttšffeho tajništvo, } | 'M Prldabdstvo mednarodnega socialističnega taj- uisavafv Magu (Nizozemsko) razpošilja okrožnico, ki Jo je prejajo od skupne komisije norveških.^ved- skihitt damskih socialno demokratičnih organizacij. 'Okrožnica izraža upanje skandinavski* sodru-gov, da se uporabijo vsa sredstva za do/ego trajnega miru. Komisija želi. naj izdelajo socialistične stranke vseh držav priprave, na podlaifi katerih bi se lehko udeležile mirovnih pogajanj./' Socialistična konferenca, zborujeta v januarju 1915 v Kodanju in ki so se je udeležili delegatje z Norveškega, Švedskega, Danskega in Nizozemskega, je izjavila, da soglaša s.fcklepi mednarodnega socialističnega kongresa iz leta 1910. Ta kongres je zavezal parlamentaričje zastopnike k sledečemu programu: 1. Oblisjstorično mednarodno razsodišče; 2. Omejitev oboroževanja, dokler ni dosežena popolna razorožitev; 3. Odprava tajne diplomacije in direktno parlamentarno nadzorstvo zunanje politike; 4. Pravica narodov, da odločujejo svobodno o sebi; podpiranje opozicije proti oboroženim napadom in zatiranju. Komisija opozarja tudi na to, da so se izrekle za enake programer sledeče socialistične konference: »Aliirana socialistična konferenca«, zborujoča v Londonu februarja 1915, avstrijsko-nemška 3v konferenca, zbofujoča na Dunaju v aprilu 1915, skupna konferenca italijanskih in švicarskih socialistov v septembru 1914. Kljub neprijaznim razmeram obtoja vendar nekako soglasje o mirovnih ciljih. Komispa izreka svojo resno željo, da sc poizkusi uveljaviti te cilje tudi v praktični obliki. Nikogar nOče obdolževati in grajati. Nasprotno, pozna vije težave, ki jih je treba premagati; vendar pa priporoča naitoplejše predsedstvu tajništva, da poizkusi zbrati vse sekcije internacionale na konferenco, kjer naj se izvrše pripravljalna dela za inir. Odločitev, ali naj se izvrši ta naloga na spljJŠni konferenci, ali na več posebnih konferencah. prepušča predsedstvu; na vsak način pa je potrebno, da delujejo socialisti v zmislu medna-rodna#aJttwg*&SA~..... Dopisi. Zidanmost, dne 4. februarja t. 1. se je vršil v društvenih prostorih reden občni zbor tukajšnje krajevne skupine »Splošnega pravovar-stvenega in strokovnega društva za Avstrijo« z naslednjim dnevnim redom: 1. poročila; a) predsednika, b) blagajnika c) kontrole. 2. Volitev novega odbora. Po poročilih, katera so navzoči sprejeli na znanje, se je izvolil soglasno sledeči odbor: Pohar B a r 11, predsednik O ž i k Karl, namestnik; St rubi Ivan, zapisnikar; Nad er Fran, namestnik; Schuster Fran, blagajnik; Zupanc Franc, namestnik; Laznik Miha in Zdovc Miha, pregledovalca računov ; Lokar Karl in Vodišek Jaka, knjižničarja. Odbor. Horjak Anton, Kr oh n e Alojzij, Štraus Anton, Likanik Avgust. Podblagajniki: Smolej Jaka, za progo, Kolar Franc za kurilnico, Stropnik Jo s. za vrhstavbne delavce. —- Sodnic Kopač poroča h koncu o situaciji in o draginjski dokladi. Nato zaključi novoizvoljeni predsednik občrii zbor. — Do- pisi iiniLv.. »titfuiuia aa. naslov: Se h u ste r t?ra ti. Z i d a n i>, o s t. Z^Opiflpr.N»d»'vse k.uiiiio oliko trna postajena- Opčini. Svoje uslužbence obklada vpričo Tujih|judls Jmimki kakor ušivec, presica, lenoba in k;» je leltakih lepih besed. Tudi lepa navodil^ daje rsvojif^podajj^ftm. Tako je polagal pred kaj fincj^pflrontu nadsprevodniku na srce, Jtiaj p_i£t#$rpremikače!! Zakaj, tega ne vemo. Lnidje, ki so slišali postajenačelnikovo zmerjanje/so se kar, zgražali. Niti med- Albanci se ne zgodjfkaj enakega Vse lepše bi bilo od postajenačejnika, če bi se potrudil, da bi dobili njegovi usli^enci živila, kakor store to drugi. Odločno protestiramo, da bi zmerjal postajenačelnik še nadaljei&voje uslužbence s takimi grdimi psovkami. Če sJR to še ponovi, bomo poskrbeli, da izvedo tujjfse kje drugje, kako »fin« je postajenačelnik nty6pčini. S takim postopanjem pač ne zbuja pjjf uslužbencih veselje do dela. Torej prav resiu/ posvarimo gospoda Do-rerja, da bi nadaljevijrf to ofenzivo zmerjanja proti uslužbencem in bojjfo odločno nastopili proti vsa-semu nadaljnemuniespoštljivemu ravnanju. Uslužbenec je tudi ^fovek, zapomnite si to gospod postajenačelnik. Raznoterosti. Umrl je v Ljubljani Maks K a u dolini v starosti 64 let, bil je eden izmed najstarejših tržaških sodrugov. Skoraj na vsakem železničarskem shodu se je mož z belo brado priglasil k besedi in je s tako mladeniškim navdušenjem govoril, da je marsikaterega nezavednega prepričal, da mora tudi on sodelovati v organizaciji. Leta 1902, ko je izbruhnila v Trstu prva stavka skladiščnih delavcev na južni železnici, je bil izvoljen v delegacijo, katera se je na Dunaju ob navzočnosti naših zastopnikov pogajala z generalnim ravnateljem. Tedaj so dosegli delavci lep uspeh. Kako priljubljen je bil rajnki, je pričal najbolj sijajen pogreb. Kandolinija ni več med živimi, ali negov duh bode, živel dalje med sodrugi. ki se bodejo hvaležno spominjali obče spoštovanega sodruga Maksa. Mesto venca na grob umrlemu sodrugu Kan-doliniju, je darovala kr. skupina Trst 1. 30 K. Draginjskc doklade na južni železnici. Pravkar poročajo z Dunaja, da dovoli južna železnica svojim uslužbencem enake draginjske doklade, kakršne je dovolila državna železnica. Železničarska nesreča v Nabrežini. Dne 25. januarja se je dogodila prožnemu delavcu Simonu Blažinu nesreča. Šel je pred vlakom št. 832 od svojega doma po progi v službo. Da ga je zadel stroj vlaka 832 tako hudo, da mu je eno nogo in roko zmečkalo, jc bilo vzrok, ker sta obenem privozila dva vlaka drug proti drugemu in se jima Blažina ni mogel ne na levo ne na desno umak- -niti. Prvo pomoč je dobil od »Rdečega križa« in od gosp. dr. Svobode. Ponoči od 26. do 27. januarja je nesrečnež za poškodbami umrl. Blažina je bil družinski oče petih otrok, ki ga bodejo sedaj hudo pogrešali, pogrešala ga bode tudi krajna skupina pravovarstvenega in strokovnega društva v Nabrežini, ker je izgubila dobrega člana in agitatorja za društvo. Pokojnik je bil organiziran 7 let ter jc bil vsem priljubljen in najboljši dru-štvenik in plačnik društvenih prispevkov in je bil obenem jako razsoden glede delavskih pravic ter dober svetovalec svojim tovarišem. Pogreb jc bil 27. januarja popoldne ob 3. iz mrtvašnice na pokopališče k zadnjemu počitku. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje! Nabrežina. Krajna skupina pravovarstvenega in strokovnega društva železničarjev v Nabrežini je imela 23. januarja t. I. odborovo sejo, na kateri se je med drugim tudi sklenilo, da bo krajna skupina priredila tombolo v dobrodelne namene. Sklenilo se je tako: Tombola ne bo v nobenem lokalu, prodajale se bodo številke pri vsakem posebej, ko bodo vse številke razprodane, se bodo številke vlekle in tiste, ki bodo vlečene, bodo zadete, dobitkov bo 120, nekaj v denarju iu nekaj v predmetih. Tisto številke, ki bodo zadete, bodo v delavskih listih razglašene, tako da bo vsak lahko vedel, kdo je kaj zadel in bo lehko prišel po dobitek v prostor, ki bo obenem razglašen. ^— Vse člane tudi opozarjamo, da se bliža občni če imajo lastno gospodarstvo v drugem kraju kakor službujejo. Izvzeti od te odredbe so delavci, ki bodo tudi v zanaprej dobivali v zmislu tozadevnih določb mezdno ali pa akordno doklado. Po tem načrtu se podele podpore tudi vsem pomožnim poduradnikom in slugam, železniškim oficijantinjam (kanclistinjam) in volonterjem, aspirantom ,manipulantinjam in diurnistom. Taka je začasna pomoč, katero dobe državno železniški uslužbenci za mesece januar in februar 1916 kot vnaprej plačilo do končne ureditve dravinjskih doklad. Ce se primerja denarne podpore, katere so dobili podiiradniki in sluge državnih železnic v mesecih september, oktober, november in december 1915, tvorijo nove podpore za večji del uslužbencev zelo občutno znižanje za ta dva meseca pričakovanega zvišanja dohodkov. V dunajskem okrožju dobe po tem načrtu vse sluge in poduradniki 1 do 16 K manj mesečno kot do sedaj. V krajih z 70 in 80% stanarinsko doklado izgube tri skupine, in sicer one, ki imajo največje število otrok, 2 do 10 kron mesečno, samo samci in oženjeni brez otrok in z enim otrokom bi pridobili mesečno 2, oziroma 4 krone. V krajih s 60 in 50% stanarinsko doklado izgube uslužbenci s štirimi in več otroci 4 krone, ostale skupine bi dobile 2 do 7 kron več. Po tej odredbi oškodovani uslužbenci, in teh je večina, bodo občutili bridko to znižanje dohodkov. Draginja ni popustila v novem letu, obratno je še bolj občutljiva; naporna služba pa onemo-gočuje železničarjem, da vztrajajo do konca vojne. To bi moralo upoštevati tudi železniško ministrstvo. Prevelikih žrtev ne bi prineslo železniško ministrstvo, če bi do končne ureditve izplačevalo dosedanje denarne podpore. Poleg vsega tega pa se bo zavlačevalo naznanjeno ureditev. Železničarji so opravičeno pričakovali, da se ohranijo dosedanje denarne pomoči. Saj tvorijo le odškodnino za to neznosno draginjo. Nihče ne more trditi, da izhajajo železničarji Iehko z dosedanjimi dohodki. Še manj pa zadostuje ta provizorična ureditev. Zahtevamo v‘imenu železničarjev kategorično. da se izvrši ta ureditev kakor hitro mogoče tudi za državno železniško osobje in da sc zajamči vsem slugam in poduradnikom draginj-sko doklado v enaki višini, kakor so bile mesečne podpore. Železničarji gotovo zaslužijo to. V službenem interesu je, da se olajša železničarjem življenje. Delo,, ki so ga izvršili železničarji in ki ga tudi sedaj še vrše, se je vsestransko priznalo, a se jim mora tudi omogočiti, da izvršujejo to delo tudi še nadalje s pričeto točnostjo. Vsled tega pričakujemo, da se ne izvrši zopet polovično delo, marveč da se da to, kar se absolutno potrebuje, če hočejo v danih razmerah vršiti težavno in odgovorno službo. Pričakujemo, da se c. kr. železniško ministrstvo spomni tudi vpoklicanih in militariziranih železničarjev in delavcev v zmislu od nas stavljenih žalitev. Nič manj nujno je uravnanje mezdne in otročje doklade za delavstvo. Železniška uprava naj izreče rubeža prosto doklado tudi za državno železniško in privatno železniško osobje, kakor se je to storilo za državne uslužbence. Skupno in takojšno uravnanje vseh teh vprašanj bi gotovo zbudilo pri vsem osobju zopetno veselje do službe in bi isto s podvojeno silo izvrševalo svojo težko službo. Upajmo, da naš svarilni glas dospe na kompetentno mesto in da pride hitro pametna naredba, s katero se že vendar enkrat urede draginji primerni dohodki železniških uslužbencev. Kdor da hitro, da dvojno. Konferenca delavniških delavcev c. kr. državne železnice. V »Železničarskem domu« na Dunaju je zborovala 30. januarja konferenca delavnikih delavcev, da se posvetuje o vprašanju akordnega dela. Ker se vrši to delo po različnih delavnicah po neenakem sistemu, je nastala po obratih zato splošna zmeda. Konferenca je pričela ob pol desetih dopoldne. Centralo so zastopali sodrugi Tom-s c h i k , S c h \v a b in Svoboda; tajništva Praga, Trst in Krakov so zastopali sodrugi B r o -decky, Kopač in Kaezanovski; 20 krajevnih delavniških skupin je odposlalo 49 delegatov. Dnevni red konference je bil: 1. Akordno vprašanje. 2. Draginjska akcija. 3. Raznoterosti. Sodrug W in ter, glavni zaupnik delavniških delavcev, je podal poročilo o uvedbi akordnega dela. Akordno delo je bilo uvedeno brez določnega načrta. Omenja odpravo akorda iz leta 1895 in njegovo namestitev s stabilizacijo, njeno izboljšavo in pridobitev avtomatičnega napredovanja. Ko je bilo uvedeno akordno delo, so se .tej uvedbi takoj protivili delavniški delavci. Ali kljub temu je bilo med delavniškimi delavci več takih, ki so bili neodkritosrčni proti svojim tovarišem in so delali v akordu. Ti niso nikomur poročali o svojem delu in tudi niso nikomur pustili, da bi sc seznanil z njihovimi razmerami pri delu. Pri upeljavi akordnega dela je pomagalo tudi to, da so kričali pro-fesiouisti v svojem listu vedno glasnejše po postranskem zaslužku. Tudi izjava od višje strani, da zaslužijo delavniški delavci na novo podržavljenih železnic mnogo več kakor delavci starih državnih železnic, je imela posebni učinek. Tako se je razširjevala uvedba akordnega dela. Dunajska delavnica je bila zadnja, ki so si jo prihranili za akord. Ob začetku vojne so odredili najprej čezurno delo. Ob sobotah popoldne so delali delavci, ki so se bali, da se raztegne s teni delovni čas in počasi pripravijo tla za akordno delo. Najprej se je uvedlo akordno delo za eno skupino. Začetek je bil storjen. Govornik razrnotriva potem različne sisteme akordnega dela in pravi, da bi bil časovni akord najprimernejši, če bi bili delavci dobro organizirani. Sodrug S \v obod a poroča o korakih centrale, da se pravično uredi akordno delo. Različne intervencije centrale so imele ta uspeli, da je izdal železniški minister odlok, ki odreja, da se delavci ne smejo siliti na akordno delo. temveč Srn morajo prevzeti prostovoljno. Po nekaterih delavnicah se niso ozirali na ta.odlok, ampak so navalili s silo na delavce, da prevzamejo akordno delo. Namen konference je, da uredi akordni sistem tako, da bo delavstvu najbolj primeren. Sedaj vlada taka zmeda, da je celo v eni sami delavnici kar pet različnih akordnih sistemov. Nato se je razvila debata. Nekateri sodrugi so izražali mnenje, naj odkloni delavstvo načelno kakršnokoli akordno delo. Drugi so zahtevali enoten sistem pri akordnem delu. Popoldne je govoril na konferenci sodrug To m seli i k in dejal med drugim: Bilinskega dejanje, da je odpravil akord, je bil pravi blagoslov, čeprav ie bil namenjen njegov ukrep proti organizaciji. Ce je svetovala naša organizacija delav-niškemu delavcu, naj se brani proti uvedbi akordnega dela, tedaj je storila to iz dobro premišljenih razlogov. Z enotnostjo sistema se ne niorc vsiliti delavstvu tudi enotnosti zaslužka, ker ne vlada po vseh obratih enoten red. Temeljni pogoj akordnega dela bi bil sledeči: To, kar zasluži delavec resnično, naj se mu tudi izplača brez pridržkov. Bojimo se le, da bodo pri zaslužku vedno odtegovali in to je tudi okoliščina, ki ne priporoča akordnega dela. Danes gre za to, da sklenejo delavci svoje stališče napram poizkusom državne železnice za uvedbo akorda. Stvar je nujna. Prvi pogoj je močna organizacija. S tem pogojeni se izpolni drugi pogoj in sicer ta, da se odločilno vpliva na sistem akorda in tako, da zaslužijo delavci kar največ. Današnje izkušnje še ne zadoščajo, da bi se izrekli za ta ali oni sistem. O tem bo sklepala lehko šele druga konferenca. Med tem pa naj poročajo sodrugi periodično centrali o vsem, in centrala bo izdajala poročila krajevnim skupinam. Končno sta bila sprejeta soglasno sledeča dva predloga: 1. Krajevne skupine in delavnice so dolžne, da pošiljajo mesečna poročila. Najkasnejše do 5. vsa-sega meseca naj pošljejo poročila centrali. V poročilih na/ bodo zabeleženi natančno in resnično vsi važni dogodki o akordnih in premijskih razmerah. Dolžnost centrale je, da zbira ta poročila in jih odpošlje kot skupno poročilo krajevnim skupinam delavnic. 2. Konferenca pooblašča centralo in dunajski akcijski odbor, naj revidira že prej določena temeljna načela, ki naj jih predela. Nova temeljna načela enotnega akorda naj predloži prihodnji konferenci za izvedbo. K drugi točki dnevnega reda je poročal sodrug I o m s c h i k. Razložil je vse postopanje za dra-ginjsko akcijo. Poudarjal je, da je najboljše počakati na vladine odredbe, ki pripravlja draginjsko doklado za vse državne uslužbence. O tretji točki je govorilo več udeležnikov konference. Njihovi predlogi so bili izročeni centrali. Na seji so bili sprejeti še sledeči predlogi: 1. Centrala naj izposluje pri železniškem ministrstvu, da dobivajo vse žene, zaposlene v delavnicah, vsaj temeljno plačo moških delavcev v dotični delavnici. Ce opravljajo žene tudi kvalificirano moško delo, tedaj morajo dobivati ono doklado, ki jo prejemajo moški pomožni kvalificirani delavci. 2. Glasom instrukcije VII. in delovnega reda gre stabiliziranim delavcem 10% mezdne doklade, onim z dnino pa četrturnega zaslužka kot nad-plačilo za vsako uro čezurnega dela. Ker pa je uveden deveturni delovni čas, sc te določbe ne izvajajo več. Zato naj izposluje centrala pri železniškem ministrstvu, da dobivajo delavci, njim pripadajoči zaslužek v polni meri izplačan. Za vsako uro čezurnega dela morajo dobiti delavci naknadno plačilo. 3. Dopusti naj se uveljavijo zopet z letom i 1916. 4. Ker niso dobili delavci v letu 1915 nobenega izplačila za modro delovno obleko, naj se jirri nakažejo za leto 1915 določene obleke. 5. Odplačevanje po obrokih za režijski premog naj se dovoli tudi za leto 1916. Dovoznina za premog se je tako podražila, da je dovoznina dražja nego premog. Vzeti moramo najmanj 3 tone premoga in to je težko plačati naenkrat. Ob pol petih je bila seja končana. Centrala je že intervenirala v železniškem ministrstvu glede vseh teh predlogov. Nove odredbe gledo preskrb-nine za žene vojakov. Novi predpisi glede preskrbnine za rodo.vine v vojski se nahajajočih rednikov, so izšle na po- sredovanje delavskih zastopnikov. Uspeh je sicer majhen, vendar se pa odpravljajo s to naredbo nekateri nedostatki, ki vsaj nekoliko pridejo v prid tem rodovinam. Zvišale se pa preskrbnine niso, dasi je bil glavni namen posredovanja to. Važna je odredba, da bodo odslej tudi nezakonski otroci vojakove žene, ki jih imenujemo navadno posinovljence, dobivali preskrbnino, če je rodbinski oče do vpoklica skrbel zanje. Tudi drugi otroci bodo dobivali preskrbnino, če so bili v oskrbi, dalje starši nezakonske matere vpoklican-ca. Vsakdo torej, ki ima koga od teh v oskrbi, zlasti torej matere, ki imajo otroka iz samskega stanu ali jih imajo več, naj gredo takoj k pristoj--nemu uradu ter naznanijo svojo zahtevo. Prispevek za te slučaje se izplačuje le odslej, za nazaj pa ne. Komisije sedaj ne bodo mogle več odklanjati preskrbnine za po vpoklicu vojaka rojene otroke ali za otroke vojnoporočenih žena. Za tiste rodovine, ki bi morale glede na število rodovinskih članov dobivati več preskrbnine nego jo dobivajo, prinaša ta naredba tudi izboljšanje. Večkrat smo že omenjali, da v zmislu S 3. zakona dohodki rodovinskih članov za preskrbovalne komisije ne pridejo nič v poštev, če je prišel k zaslužku dotične osebe šele po vpoklicu moža. Šele tedaj, če se je član rodovine že pred vpoklicem bistveno sam vzdrževal, ni treba pla- ' Sevati preskrbnine. Postranski zaslužek torej ne prihaja v poštev. V mnogih primerih se je zako-nova določba razlagala napačno in je mnogo ro- !fcf ■’ KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJ E TER E: ZIJE CESTA ŠT 'AH NOVI SVET H AS FR O T l KO I IIE J A ’ 2 A N • TEKAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Sodrugi kontrolorji naj raztegnejo svoje delovanje tudi na ta pošel. PODPORNI SKLAD ORGANIZACIJE (CENTRALA). 21. izkaz. Nanovo imenovani sprevodnik 5 K, Maly, Ens 5 K 30 vin.; prej izkazanih 3240 K 17 vin., skupaj 3250 I< 47 vin. Adalbert Kassig Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska ^Učiteljska tiskarna*' v Ljubljani. "">‘v Židovska ulica. Zavod za uniformo, krznar in i::dc!ov.ittlj poroča svojo veliko zalogo vsakovrstnih skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, be, rosete, f.nore, piščallu'. i. t. d. Cepiče zim-in letne za strojevodje, kurjače itd. v ra/.nih wblikal) 10 najnižji ceni, Post eži'« U, n- ih Odvetnik in kazenski zagovornik =====rr==z=^rr=== BL Jos. A. Tomšič si usoja javiti, da je otvoril svojo lastno odvetniško pisarno »• ______ v Ljubljani, Sodna ulica št. 13. :: Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastne tovarne Kozi; a & Ko. jErana« Naročate in podpirajte delavsko Časopisje! O V S Ljubljana na Bregu št. 20 ------- (Cojzova hiša). -----—~ ^ TRST ^ Ulica Caserma In ulica Torre Bianca. Napitnina js odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. mst; S *MWB*ggiiMa«wBwraiiaai»g8ap m m .j k) m re^istrnvana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hrnnsane vloge od dne "jlloge di> drne dvSegsi p© Franca Jožefa cesta štev. 5. u&tt ii oacoiiUUi. «3*1 OU • v S*ran 4. zbor in da se že naprej pripravijo za volitve, pri katerih naj izbero može, ki res delujejo v prid delavstva in v prid dfuštva. Pri seji se je izvolil volilni odsek, ki’ ima nalogo predlagati kandidate za novi odbor, in da se z društveniki pomeni, katere može hočejo postaviti na krmilo svoje krajne skupine. Zatorej na delo iri agitacijo, da bo občni zbor dobro obiskan in pripeljite tudi žene in nasprotnike organizacije na občni zbor, da bodo sli-Sali o delovanju starega odbora, da bodo potem tudi naši nasprotniki vedeli ceniti naše delovanje. Prosijo se tudi člani organizacije, ki še niso dali članske knjižice blagajniku štempljati, naj nemudoma to store, da bo do občnega zbora vse v redu in dolžniki, ki so veliko zaostali s prispevki, naj nemudoma poravnajo, ker je to le v prid samim članom kakor tudi njihovi družini v slučaju kake nezgode. — Vodstvo: Jan Alojzij, predsednik. Zahvala. Povodom smrti mojega nepozabnega soproga oziroma očeta Simona Blazine izrekam zahvalo vsem onim s postaj Opčine in Nabrežina, ki so ini ob tej priliki kakorkoli izkazali svojo prijaznost. Presrčno zahvalo izrekam dalje sodru-gom prijateljem z omenjenih postaj, ki so po so-drugu M. Franku darovali nepričakovano vsoto v znesku 113 K 6 vin. ter s tem moje bedno stanje izboljšali. Srčna zahvala vsem darovalcem in posebno sodrugu Mihaelu Franku za nabrano vsoto, ki mi jo je izročil dne 11. februarja 1916. — Ga-brovča, dne 12. februarja 1916. — Cecilija Blazina. . Iz organizacije. Uslužbenci In delavci c .kr. avstrijskih državnih železnic! Funkcijska doba delegatov in namestnikov za strokovno zavarovalnico proti nezgodam avstrijskih železnic je potekla in treba bo nove volitve. T udi za direkcijska okrožja T r s t, B e 1 j a k in za štajerske deželne železnice je treba izvoliti po enega delegata in enega namestnika. Aktivno volilno pravico imajo vsi zavarovani člani; pasivno volilno pravico vsi zavarovani člani, ki so avstrijski državljani, nekaznovani, polnoletni in ki niso člani predsedstva zavarovalnice ali razsodišča. Voli se z zaprtimi listki, imena se tudi lehko prilepijo na glasovnico. Vsak ve, da je ta volitev važna v vsakem oziru, zato nam ni treba še posebnega priporočila za kandidate, ki jih je izbrala centrala v soglasju z zaupniki. Volilci naj naznanijo takoj svojemu tajništvu vsako nerednost pri volitvah. Priporočamo sledeče kandidate: Direkcija Beljak: Delegat: Hans Bran dl, nadsprevoduik, B. B. A. Beljak. Namestnik: Franc Komarek, strokovnjak, delavnica Knittelfeld. Direkcija Trst: Delegat: Andrej T s c h o f e n i g, nadsprevod-nik, B. B. A. Trst. Namestnik: Jakob Kovač, sprevodnik; B. B. A. Ljubljana, dr,ž. žel. štajerske deželne železnice: Delegat: Franc Pabst, železniški mojster, Konjice. Namestnik: Anton Brus, sprevodnik vlakovodja, Slovenska Bistrica. Poročila administracije. Vsem funkcionarjem krajevnih skupin in vpla-eilnic in vsem naročnikom nemškega železničarskega koledarja. Založba »Eisenbahnerkalenderja« prosi, da se jej vpošljejo takoj prejeti zneski za prodane izvode. Oni, ki smrtno ponesrečijo in od katerih nismo prejeli police in ne plačila, nimajo pravice do premije 200 K. Koledarje, ki jih še niste prodali, vrnite takoj administraciji; Te koledarje votrebUjerfio nujno, ker imamo še mnogo naročil. Neprodanih koledarjev, ki jih niste vposlali do 1. februarja 1916, ne sprejmemo namesto denarja. Stev. 5 in 6.