ANNALES 7/'95 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 263-273 Iztok Škornik OBALNA IN MORSKA BIOLOŠKA DIVERZITETA V SREDOZEMLJU (Coastal & Marine Biodiversity in the Mediterranenan) Od 19. do 22. januarja 1995 je v Algheru na Sar­ diniji potekal mednarodni posvet sredozemskih držav z naslovom "Obalna in morska biodiverziteta v Sredozem­ lju", ki sta ga priredila organizacija MEDMARAVIS (Mediterranean Marine Bird Association) in mesto Alg- hero. Finančno so posvet podprli: Svet Evrope, Bernska konvencija, UNEP, IUCN, Avtonomna regija Sardinija, lokalne oblasti iz mesta Sassari in turistične agencije iz Alghera. Moralno pomoč je posvetu nudilo več kot 35 nevladnih organizacij in 20 različnih držav. Slovenijo je v okviru Ornitološkega društva IXOBRYCF1US zastopal Iztok Škornik, sicer tudi član sveta MEDMARAVIS, s prispevkom v soavtorstvu z mag. L. Lipejem in T. Ma­ kovcem o ornitološkem pomenu Sečoveljskih solin. V dveh dneh maratonskega dela so bili podani šte­ vilni prispevki o krit« njih biodiverzitete v Sredozemlju, na osnovi katerih je izsia rudi Algherska konvencija, ki je danes že prevedena v več kot 10 jezikov, med drugim tudi v slovenščino. ALGHERSKA KONVENCIJA (1995) o obalni in morski bi odi verz ¡teti v Sredozemlju Izjava udeležencev konference v Algheru, 22. januar 1995 Zavedajoč se, da k sredozemski regiji prištevamo tudi Črno morje, zaradi učinkovitega varovanja narave in njenih taksonov pa še bližnjo okolico sredozemskega bazena, imamo biodiverziteto Sredozemlja za skupno dediščino, brez političnih meja. Podpisniki konvencije o obalni in morski bio- diverziteti v Sredozemlju, ki jo je v mestu Alghero na Sardiniji (19. - 22. januarja 1995) organizirala organiza­ cija MEDMARAVIS, z moralno podporo 35 nevladnih organizacij (NVO) iz 20 različnih držav in predstav­ nikov mesta Alghero ter pod okriljem Bernske kon­ vencije Sveta Evrope, IUCN-a in UNEP-a (Medi­ terranean action plan) kot tudi različnih vladnih pred­ stavnikov (avtonomna regija Sardinija) kličejo vsem sre­ dozemskim državam: 1.) Poseben poudarek je treba dati otoškim ekosis­ temom, saj se življenje v teh ekosistemih razlikuje od tistih na kopnem, hkrati pa predstavljajo skrito jedro sredozemske biodiverzitete. Ker so mnoge okolje­ varstvene konvencije biodiverziteto sredozemskih oto­ kov podcenjevale, so nujno potrebne posebne raziskave in programi varovanja, ki bodo zagotavljali dolgoročno varovanje te edinstvene krajinske in ekosistemske de­ diščine. 2.) Sprejeti je treba ukrepe za popolno zaščito vseh morskih sesalcev, ki se pojavljajo v sredozemskem pro­ storu, vključno s Črnim morjem, s ciljem zagotavljanja vzdržnega populacijskega minimuma, ki tem vrstam pomeni preživetje in obstoj. Enako velja za vse morske organizme, od katerih so morski sesalci prehranjevalno odvisni. Popolnoma se je treba zavedati, da Sredo­ zemsko morje povezuje vse sredozemske države v sku­ pni biom, za katerega je značilna najbolj pestra di- verziteta morskih ekosistemov na svetu, ter da jo človek in njegove dejavnosti, kot so onesnaževanje voda in zraka, industrijski ribolov ipd., najresneje ogrožajo. 3.) Oblikovati je potrebno razširjeno mrežo najbolj nujnih kopenskih in morskih zaščitenih predelov ter za­ gotoviti varovanje vseh preostalih niš biodiverzitete izven zaščitenih območij. 4.) Ker vse živalske in rastlinske vrste po Sredo­ zemlju potrebujejo širše in obsežnejše terenske raz­ iskave z namenom določitve bioloških kriterijev za nji­ hovo zaščito, Algherska konvencija vabi mednarodne fondacije, kot sta Evropska unija in Svetovna banka, k financiranju najbolj nujnih in potrebnih florističnih in favnističnih raziskav in popisov v Sredozemlju, vključno z infralitoralnimi in pelagičnimi organizmi, obalno vege­ tacijo, plazilci in dvoživkami, morsko in obalno avi- favno ter morskimi sesalci. Ker moramo naše znanje o morski in obalni bio- diverziteti dopolniti v bistveno celoto, konvencija pred­ laga fondacijam direktno sponzoriranje specializiranih nevladnih organizacij in inštitucij v sredozemskem pro­ storu, ki bodo najučinkoviteje opravile raziskave in popise. 5.) Algherska konvecija predlaga kot osnovni kriterij za izbiro bodočega zaščitenega območja vse tiste popu­ lacije rastlinskih in živalskih vrst ter podvrst, ki so sposobne "samovzdrževanja". Tak kriterij je potrebno upoštevati na štirih različnih nivojih: -sredozemskem -nacionalnem -regionalnem -otoškem 6.) Udeleženci simpozija v Algheru (Sardinija) se v popolnosti strinjamo o nujnosti izmenjave znanstvenih informacij o vseh vidikih biodiverzitete in gospodarjenja s habitati v sredozemski regiji. Glede na zgoraj pove­ dano udeleženci zahtevamo, da se ustanovi poseben informacijski organ (Mediterranean Biodiversity Informa­ tion Office), ki bo na voljo nevladnim organizacijam, specializiranim znanstvenim ustanovam kot tudi lokal­ nim oblastem ter zainteresiranemu in zaskrbljenemu prebivalstvu. Dogovorili smo se, da od oblasti gostujoče države (Italija, Sardinija, Alghero), Evropske agencije za okolje, Sveta Evrope, IUCN-a, UNEP-a (Mediterranean Action 263 ANNALES 7/'95 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 263-273 Plan) in Svetovne banke, kot tudi vseh zainteresiranih vlad in ustanov, pričakujemo pomoč pri ustanovitvi večjezičnega informacijskega centra, ki naj bi bil nekje v osrednjem Sredozemlju. O smiselnosti postavitve, organiziranosti in načinu uporabe uslug sredozemske podatkovne baze o bio- diverziteti (Mediterranean Biodiversity Databank - MBD) se bomo še dogovorili. 7.) Seznam kriterijev je podan v aneksih 1 do 10 z naslednjo vsebino: Aneks 1: Kriterij biodiverzitete infralitoralnih orga­ nizmov Aneks 2: Kriterij biodiverzitete obalne vegetacije Aneks 3: Kriterij biodiverzitete plazilcev in dvoživk Aneks 4: Kriterij biodiverzitete morske in obalne avi- favne Aneks 5: Kriterij biodiverzitete morskih sesalcev Aneks 6: Uporaba bioloških kriterijev v SZ Sredo­ zemlju Aneks 7: Uporaba bioloških kriterijev v Jadranskem morju Aneks 8: Uporaba bioloških kriterijev v Črnem morju Aneks 9: Uporaba bioloških kriterijev v V Sredozem­ lju Aneks 10: Uporaba bioloških kriterijev na severni obali Afrike Udeleženci konvencije se popolnoma strinjajo, da je bil simpozij Alghero 1995 o obalni in morski bio- diverziteti nujen in uspešen zaradi dolgoročnega varo­ vanja sredozemske biodiverzitete. Delegati zagotavljajo vso podporo pri uresničitvi s konvencijo zastavljenih ciljev tistim sredozemskim nevladnim organizacijam, ki so s svojim prispevkom sodelovale na simpoziju v Algheru. Udeleženci so ugotovili, da so tovrstna srečanja nujna tudi v prihodnje, če želimo postaviti in določiti biološke kriterije, ki bodo nadgradili alghersko konven­ cijo. Poseben znanstveni komite pa je zadolžen za pripravo 2. foruma o sredozemski biodiverziteti. Coastal & M arine Biodiversity in the M editerranean A Igbero, JflM.95 Gordana Beltram SEABIRD ECOLOGY & COASTAL ZONE MANAGEMENT IN THE MEDITERRANEAN, A Pan-Mediterranean Symposium, Hammamet (Tunisia), 11-16 April 1995 v organizaciji MEDMARAVIS & Association Les amis des oiseaux, Tunizija Ekologija morskih ptic in upravljanje z obalnim pa­ som v Sredozemlju sta bili temi 4. sredozemskega po­ sveta, ki ga je organizirala nevladna organizacija za var­ stvo mediteranske avifavne in zaščito obalnih in otoških ekosistemov, MEDMARAVIS. Denarno so organizacijo posveta podprle številne vladne in nevladne organi­ zacije iz Tunizije (Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za turizem in Državni urad za turizem, Državna organiza­ cija za varstvo okolja, letalska družba Air Tunisie, Banka za ekonomski razvoj) in od drugod (BirdLife Interna­ tional, UK, Fondacija Tour du Valat iz Francije, UNEP MAP s centrom v Atenah in regionalni center za SPA v Tunisu). MEDMARAVIS je ena izmed aktivnih nevladnih in neprofitnih organizacij, ki se v svojem desetletnem pre­ učevanju morske avifavne zavzema za izboljšanje sre­ dozemskih ekosistemov ter varstvo in zaščito avifavne obalnih in otoških habitatov. Zakaj ravno morska avifavna, se sprašuje John Walmsley, glavni organizator posveta, in odgovarja, da zato, ker so ptice pomemben biološki indikator zdravega morskega okolja in delujejo kot eden zgodnjih alarmnih sistemov za človeka ter tako opozarjajo na slabšanje našega okolja. Obalni in morski ekosistemi pa so predmet preučevanja zato, ker so to zadnje oaze za morsko avifavno, ki jo ogrožajo člo­ vekove dejavnosti, predvsem turistični in urbani razvoj, ki povzročata onesnaženost okolja. Vzrok, da je bil posvet v Hammametu, je njegova lo­ kacija na JV koncu polotoka Cap Bon. To je preletna pot tisočev ptic selivk na vsakoletnih migracijah. Ornito­ logom, ki jih zanimajo morske ptice, pa je otok Zembra, prek kratkim še vojaška postojanka, danes poznan kot pomembno zavarovano območje zaradi kolonije rume­ nokljunih viharnikov (Calonectris diomedea). Uvodno sporočilo Johna Walmsleya, tako jasno razloži namen posveta. Zanima nas, kako uspešno obvarovati morske ptice, potem ko poznamo njihove ekološke potrebe in kako varovati njihove habitate, potem ko odkrijemo glavne vzroke, ki jih ogrožajo. Udeleženci so obravnavali štiri tematske sklope in obiskali zavarovano območje na otoku Zembra. Rdeča nit so bile morske ptice, predvsem populacije viharnikov v Sredozemlju. Kolonija na Zembri je bila vredna obiska, čeprav je bila pot do otoka na močno zibajočih se vojaških čolnih za marsikoga izmed približno 50 udeležencev slaba izkušnja. Prvi sklop prispevkov je bil namenjen temi Obalne 264