Vpr«SanJA in odp-ovori. Zavoljo rekvlrlrania živlne. Iz St. Janža na .Vinski gori nas vprašajo: Prodal sem erarju srednje debeleg^a vola. Plačali so mi ga samo po 2 K 50 vin. 1 kg. Tehtal je 315 kg. V zadnjj številki nSlov. Gospodarja" pa smo čitali, da so vprežni voli po 3 K 50 v, — Odgovor: Vašega vola so Vam cenili po najslabši (III.) ceni, ki je za sedaj določena za klavne vole. 3 K 50 v je najvišja cena za lepe in moCne plemene vole, ki se rabijo za vprego, a ne za ipesarja. Ako mislite, da so Vam Vašega vola prenizko cenili, obrnite se na ravnatelja živinske vnovfievalnice v Gradcu, g. Schueterja. — Iz Smarja nam pišejo: Ali se sme rekvirirati krave in telice, ki so že skoro cez pol casa in ge 6ez breje? Ali se srednjim posestnikom, ki imajo približno 15 oralov zeml_iš8a in imajo samo dve kravi za potrebno dn.io. sme samo eno pustiti? — Ddgovor: Močno brejib telic in krav $ez tri mesece) se ne sme rekvirirati Ce pa Vam jih nakupovalec hoSe odvzeti, pa se ftkspresno pritožite na ravnatelja živinske vnovCovaln;ce v Gradcu, g. Schneiterja. Glede oddaje krave pa je najbore, ako se pogovorite z nakupovalcem in ga prosite, naj Vam pusti obe kravi vsaj tako dol,-;o. da si obdelate avoje njive. Zavoljo živiiisklh cen. Iz slovenjbistriškega )kraja nam piše,;o: Kakšne cene so seda] pri živiii? Tukaj pravi'o, da ni viš.e cene kakor 3 K. — Jdgovor: Cesarska namestnija je od 1. aprila 1917 laprej določ la nove cene za klavno živino in sicer: za vole I, vrste 1 kg žive teže 3 K 50 v, II. vrste 3 K, III. vrste 2 K 50 v. Za, krave I. vrste 3 K 10 v. II. vrste 2 K 60 v, III. vrste 2 K 10 v. Za bike in tftiice I. vrste 3 K 30 v, II. vrste 2 K 90 v, III. /rsto 2 K 40 v. Za drobnjad gorej omenjenih vrst 1 i 80 v, Cesarska namestnija |>ravi, da so se zazdaj znižale samo cene za II. in III, vrsto; za I. vrsto ¦»a se znižajo cene dne 1, iunija, Sedaj doloftene ceio veljaio pri hlevu ; osestnika. Običajnih 5% žive teže se bo še tudi odslej odtegovalo. Zavoljo prodaje iajc ln fižola. Ce kdo jajca in fižol v raosto pvinesfi. mu vse odvzameio. Zakaj se tozndevna post^va ne razclasi? — Odgovor: Jajf ne smete nesti !z okrnip. nnfi pa v Vašem okrpjn labko prosto prndnjate lnrt i nridelek. AVo jili nesete tz okraja in Vnm ]ih odvzainejo, Vam jih mortijo plačati po najvišji ceni. V Vašem okraju Vam ,'i'i ne srao nibče odvzeti. Ako Vam jih odvzarae, ga tožite pri sodniji. Fižol je pod zaporo ln ga smete prodajati le žitnoprometnemu komisijonarju. Zavoljo podpore. Iz Mislinje smo dobili sledeŁe vpraša^nje: Ali imajo moja niati pravico do podpore ? Jaz sem sin srednjega kmeta. Pred voino sem vedno doma skrbel za očeta in mater. Mati so zelo bolehni in sedaj si ne morejo pomagati. Za mo]o nadomestitev bi morali imeti dva druga delavea* Za to sedaj zelo revno živijo. Rojen sem leta 1892 in sem odrinil v vojaško službo meseca oktobra leta 1915. Kakor mi je znano, so mati prosili za podporo. Na okrajnem glavarstvu pa so jim prošnjo zavrnili. Odgovor: Ker služite kot aktivni vojak, po postavi Vaga mati nima pravice do podpore. Sicer pa bi Vani Sla podpora, ker ste skrbeli za svoje starše. Ko bo Vaša aktivna vojaška služba pri kr.uju, takoj napravite novo prošnjo. — Vojak iz Gradea nas vpraša: Ali iraajo take žene pravico do podpore, ki nimajo svojih otrok, Posestvo pa men n. pr. 10 do 15 oivlov. Mož je pri vojakih euo leto in tri mesece. Žena mora drago plačevati hlapca, deklo in vsakega delavca. Podpore pa ne dobi nič, — Odgovor: Vaši že ni gre na vsak način podpora. Naj se še enkrat zglasi pri občini in naj napravi novo prošnjo. Kot prilogo naj pridene opis svojih sedanjih težavnib gospodarskih razmer. Zupan naj ta opis primerno potrdi, Prognjica naj navede, koliko jo stanejo delavci, ki naaomestujejo vpoklicanega gospodarja. — Iz Ljutomera nas vprašaio: Smo trije bratje: starejši služi že 12. leto pri orožnikih. Mlajši brat je služi! oktivno in od meseca novembra leta 1914 ni od ujega nobenega sledu vec. Jaz sem bil vpokTcan kot rezervist ob prvi mobilizaciji in sem od tega casa vedno pod orožjem. Tako so ostali starši, ki so stari: oče 66 in mati 67 let, brez vsake pomoči doma. Posestvo obsega 24 oralov in ga starši ne morejo sanii obdelovati, a delavcev ni dobiti. Že parkrat so piosili za podporo, a bili so odklonjeni z opazko. da je posestvo dovolj veliko, da lahko žive brez podpore. — Odgovor: Postopajte tako, kakor svetujemo v odgovoru na vprašanje iz Gradca. Zavoljo petroleia. Iz ljutomerskega okraja biiu; dobili sledeče vprašanje: Okrajno glavarstvo ]e poslalo obcinskemu predstojniku karte za petrolej za vse občane. A župan ne da nikomur kart, ampakjih pošlje v sosedrfo trgovino. kjer se petrolej deli. ln tam že vsaki peti občan ne dobi petrolejsu Ali ni župan dolžan, dati nam kart, da si potem lahko gre vsak po petrolej? V trgovini pravijo: Je že nekdo pefrolej odnesel! Tudi pri sl-:dkorju in moki je pnbližno tako. — Odgovor: Župan mora vsaki hiši i/. ročiti primerno število petrolejnih kart in fih. ne srdati trgovcu, da bi jili on delil. Trgovec ima dolžnost, dati na vsako karto petrolej, ker se izda samo toliko kart, kolikor je došlo petroleja. Ako se res vrgijo kake nerednosti, se pritožite na okrajno glavn stvo, in če tam nic ne izda, pa naravnost na eesarskega namestnika grofa Clarvja v Gradec. Zavoljo skupnega pašnika. Vpragajo nas: V DreSinji vasi imamo skupen pašnik, Pasla se je živina, že 50 let in zdaj so nekateri posestnik: ta pašnik v najem dali, ker ni obcinski, ampak posestvo pnpada komuni. Svetujte mi, kako naj postopam, da se to ne bode v najem dalo in se ge zanaprej na tem paSniku živina pase. — Odgovor: Obrnite se na c. kr. urad za agrarne operacije, Maribor, Edmund Schmidgasse, kjer boste dobili vsa potrebna razjasnila in pomoS. Razne aovice. Rus viel Busa. Ruski vjetnik Jefim. Simpicer, sedaj pri nekem kmetu v graški okolici, se je te dni vračal iz gozda proti domu, Na cesti srefta moža, ki se mu je zdel sumljiv in ga ustavi. Ni se varal, \ir stavil je rojaka, Rusa begunca. Tiral ga je k orožnikom, kjer se je dognalo, da je prijeti osumljenec ruski voini vjetnik. ki je pobegnil iz taborišča za vjetnike. Dober pripomoček. Nekega dne je obiskal župnik imovito hišo in pri odliodu posegel v srebrni Sirropilnik pri vratib, a videl, da je čisto suh in da ta sicer pobožna družina ne čisla dovolj blagoslovljene vode. Zaraditega boče posvariti, tod-.i. tiko, ol')žil ta-le denar tu sem in še zdaj je liotri, a tudi blagoslovIjene vode ne rabi, ker sicer bi morala že davno ta denar najti." To je bilo dovolj jdsno in zdaj se pričnc izgovarjanje in opravifievanje skoro kakor V ra:u po prvem grebu: gospoa očita gosriej, gospa kre.irri deklo, dekla zvrača nf, bGerko. Pomngulo ya' ,io. in gospod župnik ni nikdar voft našel srebrne ijcro dice prazne, ge druge družine so si~poskrbelo blngoslovljene vode, da bi iih župnik ne prinrnvil \ caako sramoto in zadrego. Temeljit odgovor. Zupan v Gmiindu je držal na Ijavarskega kralja Ludovika I. počasen, a zelo patrijotičen in toften govor. Kralj }e postajal nestrpen, župan pa je za&el tgovoriti o živinoreji. Odvetnik Warmnth ,ie menil, da napravi vladarju veliko usTugo, H spžo žnpnnu v bpsedo. Sredi govora jp kar naenkrat vprašal, po čim so osli v mestu. Žup-an je zapazil, kam to meri^ ter je v veliko za&udenje kraljevo odvrnil: ^Ce so tako veliki, kakor ti — prav gotovo 25 forintov." Dober nauk. Konjar kitajskega cesarja Je nekofi tako slabo ravnal s cesarjevim konjem, da je živinCe poginilo. Vsled tega se je cesar silno raztogotil in bi bil nemarnega konjarja zabodel, da ni tega preprečil neki mandarin (višji uradnik). ,,Veli6anstvo! Ta človek niti ne sluti, kako zelo se je pregrešil", je dejal. — ,,Dobro. Pa mu vsaj ti razloži to". se je potolažil cesar. — In mandarin je začel: ,,Poslušaj, grdoba, koliko prestopkov si zagrešil: Prvič si kriv, da je poginil cesarjev najljubši konj. Drugič l)i bil kmalu zakrivil, da bi te bil vladar v svoji ]ezi zabodel in končno si še vzrok, da bi se bil cesar ponižal pred vsem ljudstvom s tem, ker bi bil umori) človeka zavoljo konja." — Cesar je razumel nauk. ..Reci mu, naj odide! To pot ga pomilostim", ]e dejal cesar mandarmu in je osramočen odšel. Dopisi. Maribor. Mestni magistrat naznanja, da se naj osebe, ki so bile pri zadnji oddaji družinskih kartic prideljene kakemu arugemu okolišu kakor sieer, takoj javijo, da se popravi pomot«. Sv. Jakob v Slov. gor. Po petletni mučni bolezni je dne 9. aprila zapustil ta svet 721etui Janez ijOrenPič na Kušernikii. Bil je pobožen, bogabojefi mož: rad je zahajal v cerkev in tudi otroke je vefikrat opozarjal, na] gredo ob delavnib dneli k sveti maši. Na svidenje nad zvezdami! St. Ili v Slov. gor. Nedeljska prireditev \ Slov. Domn se je dobro obnesla. lgro so domaCa dekleta dobro pogodila. Nastopila sta dva pevska zbora: domaci mešani in jareninski moški. S posebnim veseljem pa smo sprejeli jiodučni in vspodbudni govor vlo. g. prof. dr. Hohnjeca iz Maribora. Nato :--. ,ie vršil obfini zbor Bralnega društva. Iz poročil sm;> posneli, da društvo tudi v vojnem časuprav prldno deluje in tako daje lep zgled drugim društvom na Slov. Štajerju. Izvolil se je stari odbor. — Dne i:;. aprila je na Stari gori pogorela viničarija cerkvo nega ključarja g. Baumana. Zažgal ie viniftarjev otrok. Škoda znaša okrog 20.000 K. Spielfeld. Djie 8. maja je tukaj sv. birma, dne 9. maja pa v sosednji Gomilici. Sv. Peter pri Radgoni. V Stavešincih je «dne 27. marca mirno v Gospodu zaspal občespoštovani mlad kmet Jakob Ciric. Rajni je bil dober gospodar. Bolebal je že več let. Bil je dolgo let zvest naroftnik ..Slov. Gospodarja." Zapustil je mlado ženo in ?. nedorastlih otrok. Ima tudi ge tri brate, od katerih je eden dubovnik v Ptuju, drugi je v vojaški službi, tretji pa je že od začetka vojske vjetnik v daljni Sibiriji. Rajni se priporoča vsem znancem in prijateljem v molitev. N. p. v m.! Velika Nedelja. V cvetoči mladosfi 18 let ]e umrl mladenift član Mari ine družbe, Jožef Bezjak iz Trgovišca. Bla^i mladenifi ]e bil v svoji dolgotrajni bolezni zmirom Bogu udan. Bil je veckrat spreviden s sv. zakramei't:. Ob smrtni uri je še klical očfcth, ki se mora boriti proti izdajalskemu Lahu. Pogreb se je vrgil dne 28. marca. N. p. v m.! Sv. Marko niže Ptuja. Iz Rusije pošiljajo pozdrave naši rojaki iz Nove vasi: Jakob Herga, Jožef Kolarifi in Miha Horvat, Vsi trije dela.io globoko pod zemljo v rudnikih. PtuJ. V našem mestu je zmanjkalo premoga. Mestna plinarna, mestna parna perilnica in mestna pafna pekarija in več zasebnih obratov bo te dni ustavilo obrat. Vuzenica. Vablmo vse častilce Marijine, domaftine in sosede, k Devici Mariji na Kamen, kjer bo v nedeljo, dne 22. aprila 1917, velik cerkveni shod in vo'na pobožnost. Pride prooesija iz Mute in domaca prooesi,;a, ki se združite okoli yslO. uri dopolnne v spodnjem trgu pri kapeli sv. Florijana. » Zreče. Letos teče petindvajseto leto, odkar |%'e naS kraj zapustil bivši posestnik tnkajšnji, g. Karel Teppei, sedaj podžupan v Celju, V pogledu na dobo od četrt stoletja in z ozirom na prijetne spomine iz nekdanjp domačije priposlal ]e 100 K z željo, da župnik in župan znesek razdelita med ubožce. X- isto svrho je darovalcev ovokrnjni na,slednik, g. .Tosip Presker, priložil tudi 100 K in te dni zopet 100 K za ,,pisanko" sirom-akom. Obema Jubilantoma" vsv\ hvaIa in zahvala! SladJka?;ora pri Smarjn. Tukaj smo na Veliki četrtek j)okopali spoštovanega gospodarja Matevža Majcen. Vsi smo ga radi poslušali, ko nam je imel veliko zanimivega povedati iz starih Casov. Veliko si ie prizadeval in trndil, da si je svoje posestvo prav lepo spra\11 v red. Nieigova prijatelja sta mu blla ..Slov. Gospodar" in ,,Straža." Blag mu spomin! Rajbenburg. NaŠa fara ]e zdaj postala tiha in otožna, Zaradi svoje razsežnosti ima 12 podružnie. Zvonove sn obdržale le 4 podružnice in sicer: Sv. Ahno 1. Sv. Anton 1, Sv. Pefer (stara farna cerkev) 2, Sv. Mohor 1. Nag tmjvefiji zvon še zdaj le^i pri Lebringu. Sioor pa se je dnigod ravno, tako zgodilo. Vsi prosimo, da bi Bog že enkrat navdibnil voditelje viSio politiVo z mislijo na mir. Rajhenburg. Ne le v vojski, tudi doma ima smrt obilo žetev. Vidiki na.[)ori, žalost, skrb za vsakdanji kruh, negoto\ost, kaj bo, očividno por""a odporno silo ljudske mooi. V trgu Je smrt pobirala po vrsH: Jožef Lenard, priljubljen in spreten ključavnifiarski umefnik, je umrl nagloma. Kot zadnji spomin hvo ega dela je zapustil bitje stare ure na dva mala zvončka, ki sta prišla v stolp prejgnjih lepih zvonov sv, Petra, Alojzija Figer, doma iz Velenja, je tudi morala zapustiti Rajhenburg. Bila je skrbna gospooinja in zvesta katoliftanka ter velika dobrotnica ubogih. Dasi je bil dan njenega pogreba skrajno blaten in deževen, se je velika množica odraslih in šolskih otrok udeležila njenega pogreba. Blag ji spomin! Franc Zakgek, gospodar na Sutni, miren in resen gospodar, ki je vedno rad pomagal drugim, Je tudi prominul. Ko je bilo treba za stavbo nove cerkve vozitt in delati, je on storil, kolikor je mogel. Za svoja dobra dela uživa zdaj vefini mir. Viktorija Zagorjan, njena st-arost ni mogla bolezni premagati, je zaspala v Gospodu, kateremu je služila z vnetim srcem. Cerkev je vedno ljubila ter ob raznih prflikah pokazala svojo nesebigno požrtvovalnost, Lurgka Marija ]i je gotovo bila votiniea v kraj sreBe In radosti, Naj v miru počfvajot