ftikdjer JJioctfanblfllt
TaA'l
3nl)Olt: L Kako so ženini in neveste podučevati, da zakonski ne greSijo
iz nevednosti, ktere bi bil kriv duhovni pastir? — II. grlebigung ber ^aftorat* Sonferenjen Bon ben Satjren 187G unb 1877. — III. 3ur firdjli<f|cn SBcgrabnijjfrage. — IV. ©antmlung. — V. fonta&SBerlautbarung. — VI. Eljroni! ber ©iojefe.
Kako so ženini in neveste podučevati, da zakonski ne grešijo iz nevednosti, ktere bi bil kriv duhovni pastir?*)
Iz nevednosti zakonski grešijo, ako niso zadostno podučeni v tem, kar mora vsak kristijan sploh znati, ali v tem kar morajo zakonski posebej vedeti. Da ne bo duhovni pastir kriv in deležen grehov nevednosti zakonskih, mora torej ženine in neveste podučiti v vseh rečeh, ktere vedeti je dolžnost vsacega kristijana sploh, in ktere
vecleti je dolžnost zakonskih posebej.
Duhovni pastir mora pred vsem skerbeti, da ženin in nevesta znata neogibno potrebne reči, tiste ^tnreč ktere šola imenuje „necessaria necessitate medii et necessaria necessitate praecepti.11 „Uterque sciat Pimenta fidei, cum ea deinde filios suos docere debeat. Rit. It.
Necessaria necessitate medii“ je to, kar mi navadno imenujemo 6 resnic. Da morajo ženini in neveste Znati „necessaria necessitate medii“ je očividno, ker taki, ki še tega ne vedo, svetih zakramentov ne smejo sprejemati in spovednik jih veljavno ne more odvezati. Da se izmed tako imenovanih izobraženih dobijo Premnogi, ki ne vedo našteti 6 resnic, je gotovo; vendar bo župnik redkokrat kriv grehov nevednosti zavolj Pomanjkanja znanja tistega, kar je potrebno „necessitate medii“, ker našteti znati „6 resnic11 ni bistveno; bistveno je le, jih vedeti in umeti. Ložej pa se pripeti, da zakonski grešijo, ker niso bili zadostno podučeni v tem, kar Potrebno „necessitate praecepti.11
Kmetiških ženinov in nevest je pač malo, da bi	tega, kar je potrebno „necessitate	praecepti11, našteti
116	znali;	izmed gosposkih pa se jih dobi veliko. Imeti pa	mora potrebne	vednosti vsak, naj	že nosi gosposko
kmetiško suknjo, naj že ima na glavi klobuk ali pečo. Pa to, da bi kmetiški in gosposki zaročenci imenovane Srebne reči našteti znali, ni ravno tako težko doseči. Ali „necessaria necessitate praecepti11 našteti še ni zadosti, je vse to tudi umeti vsaj, kar je bistvenega.
V mnogih krajih izpraševanje ženinov in nevest	iz kerščanskega	uka ni v navadi;	pri nas pa, hvala
. °Su,	ni	le v navadi, ampak je tudi strogo zapovedano.	Napeljevanje za	duhovne sodnije v §74. pravi: „Ker
zakon zakrament nove zaveze in njim, ki se z njegovo zvezo zvežejo, svete in preimenitne dolžnosti naklada, Se °sebe, ki so v poglavitnih kerščanskih resnicah nevedne, ne smejo k poroki puščati. Še celo oklicevati ni treba Mihovega zakona, dokler se vsaj niso	naučili, kar	je neogibno	potrebno vedeti o Bogu in njegovi volji.“	Ta
Paragraf je za mnoge zaročence velika	sreča, ker vsled njega so	prisiljeni se zopet naučiti, kar so že pozabili,	ali
Se Naučiti, kar še nikdar niso znali. Mnogim nevednim duhovni pastir pri najboljši volji, pri najbolj ognjeni ^Orečnosti ne more pomagati, ker jih	ni viditi pri	pridigah, ne	pri kerščanskem nauku, ne pri izpraševanji	za
^konočno spoved. Kakor zaročenci	pa morajo v	farovž priti	in se dati iz kerščanskega nauka izpraševati	in
Uučevati. Pri tej priliki ima duhovni pastir marsiktero nevedno in zgubljeno ovčico v svoji oblasti in zamore jo,
0	se le hoče potruditi, v bistvenih rečeh, temeljito podučiti in na pravo pot oberniti. Naj bi se vsak duhovni te lepe prilike z veseljem poslužil in jo za podučevanje nevednih vestno porabil!
*) SBeantroortung ettter ^aftoratfonferensfrage bom Safjre 1877.
Duhovni pastir pa svoje dolžnosti ne spolni, ako ženina	in nevesto le izpraša, kaj znata in kaj ne; ni
dosti,	da,	kakor je bilo že rečeno, „necessaria necessitate praecepti“ našteti vesta, treba je tudi vse to umeti. Kako
bi duhovni pastir to dosegel? Sedanji čas, ko znajo mnogi brati, jim bo lahko v katekizmu pokazal, kaj naj se naučijo. Ivteri brati ne znajo, se zamore doma naučiti vsaj navadnih molitev. Pa vse to bo malo zdalo, ako duhovni pastir ne bo truda prevzel, zaročence pridno podučiti, jim vse na drobno razložiti. „Vera je iz poslušanja.1*
Kaj se naj od zaročencev zlasti zahteva? Na ktere točke od tega, kar je vedeti potrebno „necessitate praecepti,** naj se poseben ozir jemlje? Pri apostoljski veri naj duhovni pastir n. pr. gleda na to, da bodo umeli, kaj pomenijo besede: „Sedi na desnici Boga Očeta vsegamogočnega**. Potem se morajo skerbno podučiti o sveti Cerkvi, o njeni nezmotljivosti, tudi o nezmotljivosti papeževi, o znamenjih prave Jezusove Cerkve. Moralisti terdijo, da to znati in razločno verovati je vsak dolžan pod velikim grehom in da se ne more odvezati tisti, kteri tega ne zna ali se v kratkem naučiti ne obljubi. Z veliko marljivostjo bo vestni duhovni pastir zaročence tudi podučeval
o	naj	potrebnejših zakramentih. „Sciri debent et čredi sacramenta,	quae cuilibet sunt necessaria: ut Baptismus,
Eucharistia et Poenitentia.** Tedaj je dolžnost, nauk o teh zakramentih znati, in pomanjkanje vednosti v tem je greh.
Tri nauku o svetem kerstu naj se zlasti neveste dobro	podučijo o kerstu v sili. Marsiktera nevesta
pride pozneje kakor žena v okoliščine, da mora otroka v sili kerstiti. Kako bo pa prav kerstila, ako ni dobro podučena v tem, kar je k veljavnosti svetega kersta bistveno potrebno? V sili se je že mnogo kerstov zarad nevednosti neveljavno podelilo. Pa bi kdo utegnil ugovoriti: Saj so babice, bo že babica kerstila. Kaj pa, če babica sama ne zna prav kerščevati, ali pa, če tudi zna, pa je ni dobiti?
Pri podučevanji o zakramentu svetega rešnjega Telesa naj duhovni pastir ne pozabi, zaročencev nagibovati, sveto obhajilo sprejeti le po vredni pripravi, in jim na serce pokladati, po svetem obhajilu se za ta presveti zakrament Jezusu vredno zahvaliti. Premalo se vidi za sveto obhajilo priprave, premalo po sv. obhajil11 zahvale, morebiti	zato, ker je v tem premalo podučenja.
Silno	važen pa je zlasti nauk o sveti pokori.	Koliko	je	neveljavnih	spoved zavolj pomanjkanja	vednosti 1
Naj se torej zaročenci temeljito podučijo v vsem, kar je potrebno za vredno in veljavno sprejemanje zakramenta svete pokore. Posebej pa je treba pridno in neutrudljivo učiti o kesanji in nagibih za kesanje, potem o dolg1 spovedi. Ako duhovni pastir želi, da bi zaročenci z nevrednim sprejemanjem svetih zakramentov ne grešili, tega nauka pač ne bo opustil. Kolikokrat ima pred seboj ženina in nevesto, od kterih tudi brez spovedi ve, kako jima j0 dolga spoved neogibno potrebna! Pa če tudi temu ali unemu ni potrebna, kako je koristno, da se novi staD prične z novim življenjem! Da bi se zaročenci ložej pripravili za dolgo spoved in s tem tudi za zakrament svetega zakona, naj jim duhovni pastir prigovarja in na serce poklada iti k spovedi precej, ko sta pervikrat na oklicu. Zakaj pač? Če so še v bližnjih grešnih priložnostih, se jim na ta način lahko zapove, da naj jih zapustijo; če so v grešnih navadah, se jim pomočki na roke dajo, se zoper nje vojskovati; če imajo kaj povračevati, se j1111 naroči, da naj to dolžnost spolnijo. Kako terdo pa gre marsikteremu spovedniku, ako ženin in nevesta prideta k spovedi še le zvečer pred poroko! Iti k spovedi dvakrat, enkrat o pervem oklicu in drugikrat še pr0(J poroko, je tudi iz tega ozira priporočevati, da se zamorejo zakonski zaderžki, ki so se morebiti v spovedni01 zapazili, odstraniti še pred poroko. Kolikokrat se najdejo pri spovedi zaderžki! Ženin ti pove, da je grešil s sestro svoje neveste in s tem je razodel tudi razdiravni zakonski zaderžek, ako je bilo nepripuščeno združenj0 1 popolno. I je dobil spregled, da sme vzeti v zakon svojo svakinjo. V spovednici razodene, da je ž Al0 grešil, pa v prošnji za spregled o tem ni nič omenil. Če je v prošnji za spregled ta okoliščina zamolčana, podeljeU1 spregled nima veljave. V kake stiske pridejo tedaj lahko zaročenci, ako precej po pervem oklicu k spovedi u0 gredo! Prav ima	Dubois, ki govori: „Ne moremo zamolčati, da	je	napčna in	zaveržljiva tista vaja, po	kteri 00
zaročenci še le v	jutro poroke same, ali še celo eno uro	poprej	spovedujejo in se jim potem ob enem silno nagi0
trije zakramenti urno drugi za drugim podelujejo, če tudi za to ni druzega vzroka kakor složnost. Ali more 12 tega kaj druzega izhajati kakor nepoštovanje svetega? Zato po pravici zapoveduje sveti tridentinski zb01, zaročencem spoved vsaj tri dni pred poroko (sej. 24.)
Imeniten nauk, kterega pri razlaganji Božjih in cerkvenih zapoved duhovni pastir opustil ne bo, )e nauk o postu. Sv. Karol Boromej piše, da spovednik ne sme odvezati gospodinje, ktera ni podučena v tem, k01 zadeva cerkveno zapoved o postu. Kako bo v tem podučena gospodinja, če se nevedna nevesta ni podučil0" Podučena mora biti gospodinja o postni zapovedi, da ve razloček delati, koga dolžnost veže se postiti, in koga zopet ne. Iz mnogih drugih vzrokov tudi je važen ta nauk za gospodinje, zlasti pa sedanji čas zavolj tako obilo1*1
spregledov, da dobro vedo, da se večkrat spregleduje, da se smejo mesne jedi vživati, se pa ne spregledujer 81 v jedi ne pritergovati.
Da bi se pa s podučevanjem zaročencev toliko več doseglo, je potreba, da so duhovni pastirji edini, da so vsi goreči, da se ne bo reklo: Vi	toliko od	mene	zahtevate, tam pa tam se	pa vse tako lahko	opravi.
Goreč naj bo duhovni pastir v podučevanji ženinov	in nevest, vendar naj ne uganja	nobenih sitnost.	Prava
gorečnost je namreč odjenljiva, pa ne slaba, vestna, pa ne presiljena, stanovitna, ne pa svojeglavna. Duhovni pastir naJ bo v podučevanji ženinov in nevest goreč, pa tudi poln potrpežljivosti in ljuberni.
Cilj in konec izpraševanja ženinov in nevest je, da duhovni pastir spozna, če potrebno vednost imata, ln da ji poduči, če sta nevedna. Ko bi duhoven imel popolnoma prepričanje, da sta ženin in nevesta dobro Podučena, bi zamogel izpraševanje tudi opustiti. Pri zaročencih, ki se branijo izpraševanja, naj skuša, da Sv°j namen doseže po drugi poti. Naj	upornemu	reče	to in to iz katekizma se	naučiti. Ali naj se	ž njim
Prijateljsko pogovarja in svoje besede	tako suče, da	mu pove vse potrebne reči	in se zanašati zamore, da
Je upornik vsaj v bistvenih rečeh podučen — za silo. Izpraševanje iz kerščanskega nauka bi se tudi dalo nadomestiti, bi zaročenec pri vestnem in zadostno učenem duhovnu spoved opravil.
Ni zadosti, da sta ženin in nevesta podučena v tem, kar je vsacemu	kristijanu	znati	zapovedano;
Podučena morata biti tudi v tem, kar je potrebno znati zakonskim posebej. Znati morajo zaročenci nauk o zakramentu svetega zakona, spoznati morajo dolžnosti do eden druzega, dolžnosti do otrok, do starih, do poslov ....
Pred vsem morajo zaročenci biti podučeni o zakramentu svetega zakona; vedeti morajo, kaj je zakon, aJ je njegov namen, ktere milosti deli. V nauk o zakonu naj vplete tudi nauk o cerkvenih šegah pri poroki. Kako jpko zamore se govoriti od nerazvezljivosti zakona pri razlaganji- besedi: „Sklenitev rok pomeni, da zdaj pred °§om in kerščansko družbo sveto poterdita, enega druzega ne zapustiti, akoravno vama Bog nadlogo pošlje ^pak vedno ljubeznjivo in eden drugemu pomagajoča tako dolgo skupej ostati, da vaji bo smert ločila ?“ Razlagovaje esede; „Vzemita perstan, kteri naj vaji vedno opominja, da med seboj zakonsko zvestobo, ki si jo zdaj eden Uzemu obljubita, do smerti natanko deržita,“ bo lahko povedati nekoliko o grozovitosti greha prešestva. Kdor, v®> kakošen je duh sedanjega časa, bo tudi vedel, kako je potrebno govoriti o nerazvezljivosti zakona, in kdor je ušen duhovni pastir, ve, kako je potreba popisavati ostudnost in hudobijo prešestva.
Pri izpraševanji zaročencev se tudi ne sme pozabiti zaterjevati, da zakon je zakrament živih, da je potrebno, da sta ženin in nevesta v stanu gnade Božje, kadar k altarju stopita. Da bi v gnadi Božji k poroki Prišla, jima mora duhovni pastir po velevanji tridentinskega zbora (sej. ^4.) strogo zapovedati, da ne smeta oba P°d eno in tisto streho stanovati. Tudi naj duhovni pastir opominja, da, kolikorkrat	se v tem	času	iz posebnih
blokov snideta, naj se to le zgodi vpričo staršev ali drugih poštenih ljudi, in sploh	naj živita	vsak	za se v vsej
podobnosti in naj se pripravljata z molitvijo in z drugimi dobrimi deli za sveti zakon. Koliko grehov bi se ubranilo,
0 bi se taki nauki vselej dajali!
Veliko grehov se zgodi tudi pri ženitovanjskih gostijah. Zato je opomniti zaročence, naj bodo na ^ mtovanjskih gostijah zmerni, naj se gostijo po zgledu Sare in Tobija v strahu Božjem, naj se vedejo, kakor PriČujočnosti Jezusa in Marije. Tudi naj se prigovarja, da bi poroka bila zjutrej, da bi zamogli tako biti tudi Sveti maši in prejeti blagoslov za ženina in nevesto, ako ga nevesta še nikoli ni prejela. Taka je želja cerkve,
1 tudi po obredniku naše škofije naj se, kolikor je mogoče, raji dopoldne kakor popoldne poroča. In to prav, ker koliko se , nerodnosti po noči! Kolikokrat pridejo zvečer k poroki vinjeni, da komej stoje! Vendar mora biti duhovni
1	tem prigovarjanji previden, da ne bo nanj letel sum, da to priporočuje le iz gole sebičnosti, da bi se mu
^ Plačala . . .
O zakonskih zaderžkih pri tem podučevanji ne bo treba nič govoriti, ker od tega se je vse, kar je 0 Poglavitnega, že omenilo pri narejanji zapisnika zaročencev. Ali bo pa potreba ženinu in nevesti kaj povedati e®> kar je zakonskim pripuščeno in kar jim ni pripuščeno ? O tem govoriti je težavno in nevarno, da se oenci ne pohujšajo in da se njihova sramežljivost ne žali. Zatorej rimski obrednik v tej zadevi veleva tole:. ’ ttioneantur conjuges, antequam contrahant, quomodo in matrimonio recte ac Christiane conversari debeant '8enterque instruantur ex divina scriptura exemplo Tobiae et Sarae verbisque angeli Raphaelis eos edocentis, 1,1 sancte conjuges debeant convivere.“ Rimski obrednik ukazuje tedaj duhovnemu pastirju ženine in neveste o dolžnosti le sploh podučevati ter jih z malo besedami iz Tobijevih bukev napeljevati, da naj v strahu
14*
Božjem in	z	vso čistostjo spolnujejo sveto dolžnost zakonskega stanu.	Zastran zakonske dolžnosti in dotične
pokorščine	bo	torej duhovni pastir zaročencem k večemu rekel to, kar	sveti Pavel	(1. Kor. 7, 2—4.) govori:
„Zoper nečistost imej vsak svojo ženo in vsaka imej svojega moža. Ženi naj mož dolžnost stori, ravno tako tudi žena možu. Žena čez svoje telo nima oblasti, ampak mož, ravno tako tudi mož nima oblasti čez svoje telo, ampak žena!“ Mnogi menijo, da je v zakonu vse dopuščeno. Da bi spoznali, da zakon ne daje pravice do nikakoršnih nesramnost, naj se jim povedo besede, ki jih je govoril angelj Rafael mlademu Tobiju (Tob. 6, 16. 17.): „Poslušaj me, in ti bom povedal, kdo so, čez ktere ima hudič oblast. Oni so namreč, ki tako v zakon stopijo, da Boga od sebe in iz svojega serca odženo, in svoji poželjivosti tako strežejo, kakor konj in mezeg, ki pameti nimata; čez take ima hudič oblast." Tolikanj bolj so kerščanski zakonski dolžni zvesto ohraniti svojemu stanu primerno čistost, vedno pred očmi imeti sveti namen, ki ga je Bog imel pri postavljenji zakonskega stanu, in si nikdar nič ne dopustiti, kar bi temu Božjemu namenu nasprotovalo ali kar bi bilo zoper njihovo vest, ker tudi v zakonu ni vse pripuščeno. Ka bi pa še dvomili, kaj je dopuščeno in kaj ni dopuščeno, naj spovednika odkritoserčno poprašajo.
Pri spovedi, se ve, se more bolj naravnost govoriti, ako se zaročenec obtoži grehov zoper čistost. Če je pa zaročenec nespriden, nedolžen, naj ga spovednik pri poslednji spovedi pred poroko z vso previdnostjo in s kratkimi besedami le opominja, da zoper svetost zakonskega stanu in zoper svojo vest nikdar nič ne sme storiti in ne privoliti. Ko bi pa še kakošen dvom imel, naj vpraša modrega spovednika.
Obtoži se morebiti včasi kdo, da je že perve tri dni ali zvečer pred svetim obhajilom ali v velikem postu ali o velikih praznikih opravljal zakonsko delo. Kaj je od tacih soditi? V mašnih bukvah se bere: „Moneat sacerdos sermone gravi, ut ... . orationis tempore et praesertim jejuniorum ac solemnitatum časti maneant.* In Catech. R.: „A matrimonii officio interdum abstineant, imprimisque id sibi observandum sciant tribus saltem diebus, antequam sacram eucharistiam percipiant.“ To zamore duhovni pastir povedati s sramežljivimi besedami ter naj navede zgled Tobija in Sare, ki sta tri dni po poroki molila in kakor brat in sestra živela. Reči se zamore: Tobija in Sara sta po poroki tri dni molila, kakor brat in sestra živela, tako tudi sveta Cerkev želi, da bi mož in žena včasi,	posebno pa v velicem postu, o velicih praznikih, dan pred	prejemanjem	svetih zakramentov, živela
kakor brat	in	sestra. To sveta Cerkev želi, svetuje, priporoča, vendar ne	zapoveduje.	Ta pristavek je potreben,
da zaročenca pozneje vsled nevednosti ali iz napčne vesti ne grešita.
Nevest naj ne pozabi duhovni pastir opominjati, da žene, ki so v drugem stanu, se morajo varovati vsega, kar bi otroku, ki ga imajo pod sercem, škodovalo na zdravji ali še celo na življenji, kakor: jeze, žalosti, težkega dela, vzdigovanja, spenjanja, pripogibovanja, plesanja, skakanja, terdega prepasovanja, terde hoje, stopanja v merzlo vodo. Pove naj jim tudi, da matere ne smejo detet pri sebi v postelji imeti, da se vsaka nesreča odverne.
Po različnosti ženinov in nevest bo tudi različno podučevanje. Ne bo pravil vsega vsacemu, ne bo učil vsacega po enem in ravno	tistem kopitu,	ne bo zahteval	od vsacega	enako veliko. Posebni nauki bodo potrebni
še za tiste, ki nameravajo	v zakon stopiti z drugovercem,	drugoverko.	Takim bo odgovarjal, odsvetoval, bo nasledke
tacih zakonov živo pred oči postavljal. Če ne bo mogoče tacega zakona ubraniti, bo učil, kako v takem zakonu se zaderžati ... Če pridejo ženini in neveste s prošnjo, da naj bi se jim v tej ali drugi reči spregledalo, naj duhovni pastir ne pozabi besedi, da „omnis dispensatio est legis dissipatio", naj se spomni, kar pravi „KirchlicheS Verordnungs-Blatt fur die Laibacher Diocese“ štev. XXXVII. str. 302. Resnične so besede, ktere piše DuboiS• „Znamnje verske vnemarnosti, duhovnega uboštva in nravne slabosti je, da se dan danes tako pogostoma prošnJe za spregledanje zakonskih zaderžkov prinašajo, in iz te zlorabe mora priti popolni propad cerkvenega strahu in reda in celo še večje oslabenje in večja spridenost našega rodu, ako se mu po pravici ne bode ustavilo11. (Primeri tudi napeljevanje za duhovne sodnije §. 81.) Kako žalostno je pogosto slišati baharske besede: „Bom oklice kupil“, ali• „Toliko bom plačal, pa bom ranjce sestro vzel" . . • Naj duhovni pastir kolikor mogoče odvračuje, da se 11B bo prosilo za spregled, kjer ni prave in resnične potrebe; če pa odverniti ne more, naj tacih, ki prosijo za ta al' uni spregled, akoravno ni potrebe, ne podpira.
Včasi pridejo tudi zaročenci, ki so si po starosti zelo navskriž, 201etni ženin pripelje 35 ali 40letn° nevesto. Koliko grehov je	nasledek tacih	zakonov! Rekel	mi je pred	leti mož, kije imel zelo staro ženo: „Gospodi
ako bote kterikrat župnik,	odvračujte po	moči, da se ne	bodo jemali	taki. kterih eden je veliko stareji.“ Takoj0
govoril postavni mož, ki je svojo staro ženo ljubil. Vendar naj bo v tej reči duhovni pastir moder in previde°; Pri izpraševanji druzega ne bo rekel, kakor to: Vse je prav, ali po mojih mislih ne gresta skupaj, ker skupft)
ne gre vajna starost. Posebnega nauka je potreba, če se ženijo vdovci z otroci, ali vdove, ki imajo otroke. V tacih zakonih sta pravi oče ali prava mati v vsem, kar zadeva otroke, preveč občutljiva, očem in mačeha pa imata navadno premalo ljubezni do pasterkov in pasterk. Kadar ima duhovni pastir pred seboj zaročence, kteri bodo korali živeti s starimi, naj jim na serce poklada s starimi lepo ravnati, tako ravnati, kakor si želijo, da bi drugi ^ njimi ravnali, če bodo starost dosegli. Tako naj se dalje dajo vselej še posebni nauki, ako se vidi. da so jih zaročenci potrebni.
Slednjič naj se da zaročencem njihovemu stanu primerno vodilo za prihodnje zakonsko življenje. Posebno naj priporoča, da naj vsak večer vest izprašajo in kesanje obudijo; da naj večerno molitev skupaj z vso družino opravljajo (rožni venec), da naj redno obiskujejo očitno Božjo službo in da naj tudi popoldanje Božje službe ne ^Puščajo. Pri mnogih bo duhovni pastir spoznal, da k kerščanskemu nauku ne bodo hodili, če jim to še tako !skreno priporoča. Takim naj naroči si kupiti katekizem in iz katekizma vsaki teden kaka dva lista brati. Kdor ®e z duhovnim pastirstvom peča, ve, kako je to potrebno. Naj priporoča, pogosto prejemati zakrament sv. pokore 111 presvetega rešnjega Telesa. Ravno tako naj tudi priporoča, obletnice poroke se spominjati in jo vsako leto obhajati s tem, da gresta k spovedi in prejmeta vredno sveto obhajilo. Kako srečni bi bili zakoni, ko bi se možje ^ žene po teh vodilih ravnali!	A.	P.
II.
(ErlcM0Utt0 kr
A.	Bom 3ni)rr 1876.
.	SPit ©rlafj pom 13. September 1876 (®ibp -Slatt 97r. 12 p. 143 sub IV.) pat ba§ Orbinariat bie Slbpaltung
n erften jpaftoral=®onferengen att ben ®cfanat§fipen fur ben 2ftonat 91obember	begfelbcn	3aprc§ angeorbnet	unb	ber
9°tf)!o. SNogefangeiftlicpfeit gur Sefprecpung borgelcgt
bie ^ragcn:
1. %icp mclcpen ©runbfapen pat man bet Setoilligung ber oftcrn Sbomntttnion ju berfapren?
2. SBte fott ber ®atecpet bie Scpulfiitber in ba§ fatpolifcpe Sultleben cinfiipren? — unb
3. Sft cin ®ibgefan=@efangbu(p nhtnfcpen§mertp ? — SBie fbnnte	man bie	§eranbilbung bon	tiicptigen
r9Qniften crgieleu?
^	2)iefer Slnorbnung folgte ber eprto. ®uratfleru§ mit lobenSmcrtpem ©ifcr unb c§ finb laut ber eingelangten
^“ItoroB^onierenjsjprotofoHc in allen ®efanatcn bie ®onfercngen unter SSorfip ber §erren 2>ecpattte bei grofjer Setpeiligung ®efanat§gei(tlid)feit abgepattcn morbcn. ®ie baritber erftattcten 33cricpte unb bie mit benfelben borgelegten jcprijtlicpcn efevate begeugen, bafj man bie borgelegten ^fragcn reiflicp burcpbacpt, mit grofjem gleipe griinblicp befprocpen, im Slllge* h^itien ricptige ©runbfape anerfannt, praftifcpe Scftimmnngen aufgcftcllt unb berndfidjtigungSttmrbigc 58efcpliiffe Seftt6t pQt.
,	-©eguglicp ber erjten Sonfcreng^rage tt>irb auf ba§ in Sflr. 11, ®iog. Statt de 1878, mitgetpeilte SKefcrat mit
»i ©emerfen pingetoiefen, bajš man barauS bie bollc SInerfcnnung, rcfp. SSerboUftanbignng	ober 83ericptigung ber in	ben
hjelnen ®onfcrengcn biebfallg borgcbradjten ©runbfape cntnepmen molle.
t	Uebcr bie gmcite fjirage kturbe im ®iog. 93tatte 9tr. 14 de 1877 cine Slbpanblung beroffentlidpt, toelcpe ben
bren Scelforgcrn, befonberS ben §erreit Satedpeten gur oftcrn ©rmagung unb Sepergignng cmpfoplen rcirb.
^	_	Sklangenb bie britte fjrage fonftatiren bie $onfereng=23ericpte bie allgemeinc Uebercinftiinmnng iibcr bie Ulotp*
^ °>gleit ber 23eforgnng eineb ®ibgefan=@kfangbncpc§, meil baburcp ba§ Ungegiemenbe au§ ber Sircpcnmufif auSgefcpicben, j^.hhinfcpenSmertpe ©inigfeit perbeigefiiprt, ber Sircpengefang gcpoben, bent attgcmeincn 23oifčgefange in ber ^ircpe ber 2Beg
a.	e’tct> ben Organiften ein ernhtnfcpter Seitfaben geboten unb felbft nicpt mufifalifcpen i]Sfarrern bie Uebenoacpung ber rknntufif, als gur pl. Siturgie geporig, ermbglidpt ttrirb. j,jt	23ctreffenb bie §eranbiltmng tucptiger Organiften mira unter ben nun tpatfacplicp obmaltenben SScrpaltniffen
Jtotpmenbigfeit ber ©rrieptung einer Scpule fiir Organiften anerfannt unb finb bie bieSbcgiiglicpcn 21ntragc burep
Sinfiiljritng	be8	(SaciIicn=SScreine§	fiir bie Saibadjer ®ii>jefe, burd) Gšrridjtuug ber Drganiften=@cfjule irt	Saibad) au£
jaljrtidjeu	93eitragen ber tircfjen bcreitš	reatifirt;	e§ mirb mir	inefjr ber 2Bunfd) aušgefprodjen, bafj bie fjocljm.	©iojefan*
priefter	bem Sacilien=93ereine in nocf)	grbjjercr	,3af)l Sttitglicber Bcitretcn unb aud) unter bcn Saicn mef)rere fiir
bcnfelBeit jn geminueu tracf)ten moditen.
©ie	§eraučgabc eineč	®ibjefan=®efangšbud)eg J>at ber 2tue)djufe bc§ (£aciUen=9Sereine§ iu ber	biešjaf)rigctt
©encrafoerfammluug ubernommcii unb baž Drbinariat l)at bie in ben ®onferen$=33ericf)ten au§gebriidten praftifdjen SBinfe bemfclbeit jur iBerudfidjtigung mitgetljeilt.
B.	Doiu 3ol)fc 1877.
21ud) fiir biefe Sonferenj murbett ber	l)od)miirbigcn	$uratgeiftlid)fcit brei gragen jur $ei)anblung	tmrgclegk
1. „2Md)er 33ctrag fott fiir	bie Sefung 1)1. SDceffen	al§ §anb|'tipenbium feftgefc^t merben?"
£iefe grage raurbe ben $aftoral4ionferengen auS bem ©runbc jur 83cratl)ung unb Slntragftellung Oorgclegt, »cit aud) l)ieriu einc getuiffe ©leidjformigfeit in ber SDibjefc miinfdien§mertf) ift. — Sn ridjtiger Sluffaffung ber gefd)id)tlid)ert unb juriftifetjen <5eite biefer groge fomol)l alš iu ŽBiirbigung ber je^igeit ^eituerfjaltniffe l)aben bie ^a|toral=£'onferenjen ganj biltige 2Biiiifd)e geaujjert uub man finbet iu ^eriidfidjtigung ber iu bcn einjelnen tonferenjen jum StuSbrucf gebradjtcn 2luftd)ten iiber bie §bl)e ber §anbftipenbien .fiir Sefung 1)1. 9tteffen iu ber £aibad)er SDiojcfe Sftadplgenbeg ju oerorbnen:
1.	S3a§ gcmbl)nlid)c §anbftipenbium mirb mit 60 fr.	bfi.	SBaljr. angefe^t.
2.	giir bie Sefuug 1)1. 9Jceffeu ait beftimmten £agen,	am	beftimmten Slltarc, jur beftimmten	©tunbe, obet j
luenn bie Dorijergetjenbe 83erfiinbigung »on Cer Sanjel oerlangt roirb, fann ein p^erer Setrag bi§ ju Sinem (Sulben, : in	feljr	fpater ©tunbe bci befonberit	Stnlaffcn big jmei ©ulben oont ^riefter oerlangt merben.
3.	SSirb bie t)eilige SDieffc in einer entferntcn gilialfirdje gemiinfdjt, fo fann man fic£) ben SSSeg	mit 50 fr- :
fiir jebe Ijalbe ©tunbe (šntfernung bejajjlcn laffen.
4. Seftirte, jebod) nidjt geftiftete 1)1. Sfteffen, fiir idje fcom deflator te^truillig ein Segat aušgefetjt luirb of)tie auSbriidlidje Slugabe ber 2lnjaf)t ber tjiefur ju perfofoirenben 1)1. 2Keffen, biirfen mit 1 fl. beredjnet merben.
5.	8n jcnen gatlen, mo geftiftete 2Keffen, Offijiaturen	.... bie bem SSoraugeljeubdn	entfpredjeube 33ebedung
nidjt finben, l)at man f id) uh t er ® arft e Hun g b cr ei ge ntt)	iiml	id) en S8 er 1) alt n iff c a	n b a§	Dr bin ar i at
mit ein cm (Sef ud) e um sJiegetung ber betreffenben SJJieffen ju menben.
S3ejiiglid)	&cr jroeiten	5ra9e:	marcu bie ©tolgebii^ren ju regetu?" — mirb	bemerft,	ba§	bie
bieSbejiiglid) mit	lobenemerttjcm (Šifer	auSgearbeitcten (Sntmiirfe aEer 83eriidfid)tigung miirbig finb unb fciuer	3e^	^
Snangriffnaljme	ber	@tolgebul)ren=3icgulintug, meld)c mit ber in SIu§ficf)t ftefjenben 9{egulirung	ber Itongrua	be»
ft'leru«s im ^ufammcul)ange ftel;t, fe£>r niiglidje 31nl)alt§f3unfte ber §3eratl)ung barbieten merben, uorliiufig aber ^at in ber S}ka;n3 bei bem im 3al)re 1816 Don ben S3et)orC>en feftgefc|tcn @tolgebiil)renpatente unb bci ber tiom Sapitulav-;i Konfiftorium im 8al)ve 1859 bejiiglid) ber Sjeguien IjerauSgegcbenen ©tolgebii^renbemeffmig ju Ocrbleibcn.
3ur brit ten gra ge, betreffenb ben 23 r autunterrid)t, mirb in S^r. 13. de 1878, b. i. in ber liegenben Siuntmcr be§ „®ibj.=SBlattež" eine 2lbl)anblung niitgetfjeilt, bic ber l)od)m. ®ibjefangeiftlid)feit eine ermiinfc£)tc Slnleitung bei fid) ergebenber @elegenl)cit fcin biirfte.
Ueber anbere ©cgcnftdube, riidfid)tlid) meldjer au^er ben Soitfercnjfragcn »on eiiijelnen ^onferenj=3)^itglieberi» gragen ober 2(ntvdgc geftelit morben finb, merben feparate Slbl)anblungcn 21uffd)liiffc ertfjeiten.
m.
3ur kirdjlidjfit le^mbnififroge.
(gortfefeung bon Sir. 11, ©eite 90.)
Ad ulteriorem thesis nostrae confimationem adducere possumus.
6. Canonistarum doctrinam.
a.	Bernardi Sannig Universum jus canonicum. Editio Pragae anno 1692 lib. III. Decretalium D. Gre' gorii Papae IX. Tit. XXVIII. De sepulturis Cap. IV. Varia eirca sepulturas resolvuntur n. 1.: Dico primo: nem in1 daneganda est sepultura ecclesiastica seu in loco sacro, iis exceptis, qui ex juriš canon' dispositione ea privantur.
b. Petrus Leurenius, Forum beneficiale par. I. qu. 452. n. 1.: Parochus parochianos suos omnes, fiuibus sepultura sacra conceditur, sepelire debet in ecclesia vel coemeterio parochiali.
Citatus canonista enarratis verbis, dum parochum eos, quibus sepultura sacra conceditur, in ecclesia vel coemeterio sepeliri jubet, sat aperte indigitat, locum, ubi fideles sepeliuntur, pertinere ad notionem sepulturae ecclesiasticae.
c. Succinta ss. canonum doctrina seu Decretalium Gregorii IX. Pontif. Max. lib. V. olim a R. P. Francisco. Schmalzgrueber, nune a quodam ejus discipulo in Compendium eontraeta, par. II. Tit. XXVIII. §. V. de personis sepultura sacra indignis. Edit. Augustae Videlic. 1747. Quaes. 2. Quid faciendum casu, quo alicui sepultura eccle-s>astica concessa fuit, cui illa negari debuit? Rs. 1. Si ossa discerni possunt exhumari debent; si non possunt discerni, relinquenda sunt ad vitandam vexationem cadaverum.
Si ergo auetor in coemeterio sepultura ecclesiastiea indignum sepultum exhumari docet, apparet, se locum, ubi sepeliuntur fideles, ad notionem sepulturae ecclesiasticae numerare.
Eandem doctrinam iisdem verbis reperies: Clerus saecularis et regularis seu Decretalium Gregor IX. Pontif. Max. lib. III. Auctore Francisco Schmalzgrueber. Edit. Dilingae 172G. Lib. III. Tit. 28. de Sepulturis §. V
2.	Rs. 1. et 2.
d. Lucii Ferraris, Prompta bibliotheca, ver. Sepultura n. 169: Sepultura ecclesiastiea non e s t a parocho retardanda seu differenda cadaveribus sub praetextu compositionis Quartae funeralis R Congreg. Ep. et Rg. in Cassanensi 5. Maji 1617. Nec etiam propter jus sepulturae minime solutum, cum nulla ratio patiatur christianaeque pietati repugnans videatur maxime vero ob pecuniarum interesse cadavera insepulta retoanere. S. Cong. Ep. et Rg. in Crotoniens. die 17. Sept. 1617.
Citatus auetor loquens de sepultura ecclesiastiea, allegat decissiones s. Cong. Ep. et Rg. vetantes, quo-^tous defunetorum corpora insepulta sinantur ob quasdam solutiones et indicat luculentur, notionem sepulturae ecclesiasticae comprehendere et locum, ubi sepeliuntur fideles.
Idem Ferraris eodem loco n. 174: Item notorie excommunicati — scilicet sepultura ecclesiastiea carere debent — cp. do communione 1. Caus. 24. q. 2.; cp. Sacris 12. de sepulturis, nisi in articulo mortis signa poeni-tentiae dederint ac per cos non steterit, quominus fuerint absoluti. In tali enim casu dieti excommunieati etiam P°st mortem ritu ab ecclesia praeseripto absolvi sicque absoluti in loco sacro sepeliri possunt ac debent. Cp. a nobis 28. de excom. sent. in VI. Et sic expresse declaravit S. Cong. Ep. et Reg. in Nolana Julii 1619 apud Rarbosa lib. 2. jur. eccl. univ. cp. 10. n. 40. et de off. et potest. Parochi par. 3. cp. 26. n. 40.
e. Prosperi Farinacii Ig. Romani, Variarum Quaestionum et communium opinionum criminalium Par- VIII. de liaeresi Qu. CXCII. §. 3. n. 38.: Regula sit, quod haeretici ecclesiastiea sepultura carere debent, nec Pr° eis orandum est.
Et quod auetor ad sepulturam ecclesiasticam numerat locum, ubi sepeliuntur fideles, apparet ex ejus doctrina, quam tradit, si haereticus sepultura ecclesiastiea donaretur, dicit nempe n. 41.: Amplia III. Ut haeretici 8ePu 11i ossa exhumentur, nec propterea, qui haereticos sepelierunt, ab excommunicatione absolvuntur, nisi SePoltorum ossa exhumaverint.
f. Collectanea Decisionum omnes fere casus in tribunalibus Italiae, praesertim S. Cong. Neap. Hispan. auiae, German, et Polon, decisos ac controversos complectens, Auctore Joanne Aloysio Riccio. Edit. Coloniae •lobrog. 1639 par. VI. collec. 2143 super rebus de sepultura: . . . Attamen publice excommunicato in puneto
^ortis et foro poenitentiali absoluto, sepultura dari potest, maxime si officialis vel vicarii auetoritas intervenerit. aPpel. Tholos. decis. 369.
Contrarium tamen est in eo, qui se occiderit, cadaver enim ejus, qui impias sibi manus intulit, eccle-flastica sepultura dignum non est, sed inter stercora projiciendum est, ut fuisse observatum Ros. Avenion. apud de Laurentiis decis. 123, seribit etiam Franc. Marcus decis. 671. par. 2.
(gortfefcung folgt.)
IV.
Sammlung fiir i>ie imrd) lUbcrfdjtucimmutg fferungluiktm $nucrltraiu0.
®a$ ()of)c f. f. Sanbes^raftbium fiir Srain f)at mit	Doilt	17- Skgember	b. S- 9?ro. 2527 anfjer bie
ttortlid) nacf)|'tcf)cnbe ŠDiittljcitung gcmadjt:
„9Zad) einem 23crid)te ber f. f. 83ejirfžljauptmannfcf)aft	Soitidj Ijat	bie in 3?ofge	an^attenben SiegentoetterS
eingetrctene	Ucbcrfdjiocmmung in ben Sfjdlcrit »on planina unb	folcfje	£)imenfioneu	erreidjt, bafj bie baburdj
erjeugtc 9iottj berette ciitctt tvauvigen ,'gofjepiuift erfangt Ijat, meldjer and) epibemifdje ^ranffjeiteit im (Sefolge Ejabeit biirfte. 8n§befonber« ift bie au« 43 §aufern beftefjenbe Drtfdjaft Uiderfceborf burd) ben abnormen Slu§tritt bež girlni^tf @eež fjart mitgenommen morbett, allmo Bie fdmmtlidjeit $B3trt§fdjaft$ge['dube unb 27 SBoIjugebaube berart unter SEBaff# gefe^t trorben finb, bnfj alle ©djroeine gcfdjlacfjtet, ba§ iibrigc 25ief) in anbere Drtfdjaften untcrgebradjt unb bie ticf inunbirten SBo^nfjaufer nad) Strt ber $Pfaf)lbauteu fjergcricf)tct toerben mufitcn, )oo bie bebauerungSluiirbigen SBetoo^ner auf, in ben 83ort)aufcrn mit 83rettern belegten ijijljernen 23i)den, unb bort aufgefdjicfjtetem ©trofje ifjr Sager Ijabert. ®a ifjneit burd) bie {jercingcbrodjene Uebcrfdjemmung alfe Scbcnčmittcl unb SBorratfje griifjtentljeite ganj ju ©run&e gtngeit, bie gcuerung faft unmogtidj getoorben, unb itjncn fotnit bereit§ bie notf)ige »armenbe Sfafjrung mangelt, fo bajj fcfjo# giebcrfranfijeiten unter ifjnen auftreten, erfdjeint ifjic Ijodjftc 9Zotf)Iage auf einem ‘punfte angelangt, ber bic fdjlcunigfft untcrftiijjenbe §ilfe in ergiebigfter SBeife um fo bringenbcr in Stnfprudj neumen ntufj, ate biefe armen Snfaffcn buri) bicfe Ucbcrfdjtuemmung and) ifjrc fdntmlirfjc SBinteranfaat oevlorcn, in furjcr $eit &urd) S^ei £yeuer§brutifte arg mitgenommen ttmrbcn, unb eč iljuen fdjtoer fallcn mirb, ifjre burd) ben [jotjen SBaffcrftanb mefjr ober minber bcfdjdbigteit ©cbdube feinerjeit Jjerftelleii ju fonncu.
3fit cine gleidje 9totf)Iage finb bic Drtfdjaften 0ber= unb Unter=S|SIanina mit ŠD?iif)Itf;a£ burd) bie tlcber* fdjhjcmmung be8 bortigcn S^alfeffete geratljen, mo 16 §aufer uoit iljren iBelooljnern geraumt unb ifjrem ©cfjidfaft iiberlaffen luerbcit mufjten; babci ift Bort ber Stbfanf bež SimnbationSloafferS uoranžfidjt(id) uor 2 bi 3 3 9)ionaten itidfit ju crtoarteu, meldje ftatamitat bie 9iott)tagc, befonbcrs je&t jur rautjen SBinterSjeit, nod) tueit empfinblidjer ftcigcrt."
3ur Sinberung biefer beforgnifjerrcgcnben STiotfjIagc I;at ba§ Ijolje t. !. 2anbc§=^rdfibium eine ©ammlunS milber 48eitrdge im ganjen ftrotdanbe cingeleitet.
§icuon luirb ber fjodEjtniirbige ^uratlleruS mit ber Sinlabung in bie ^enntnif; gefefjt, jnm bcfagten cine SHmofenjammlung in ben Suratiird^en in iiblidjcr S33eifc norjune^men unb bereit ©rgetniš Ber t. !. ŽBejirMjaupt” mannfdjaft bes eigenen S3ejirfe§ ju iibcvmitteln.
V.
louhur$=P^rlautbaruu0.
®ie ^pfarre Unterlag, im ®cfanatc Gottschee, luirb abcrmalS jur 93eraerbung auSgcfdjrieben.
©ie ©efudjc finb au bic Ijofje f. f. SanbcSrcgicrung fiir ®rain ju Saibac^ ju ftilifiren.
Gbettfo mirb bic Sofalie S. Crucis in Eote	ob Assling, im SDcfanate Radmannsdorf,	jur	ffleiucrbttnfl
cu§gefd)rieben.
®ie ©efudje finb an bie loblidje Snfjabung ber	©emerffe^aft in Sava ju ridjten.
Sie $farre Stockendorf im ©efanate Mottling	»oirb jur Semerbuitg auSgcfd^rieben. ®ic	©efudje	finb	an	bif
^ol)c f. f. SanbcSregicrung ju ridjten.
VI.
€Ijronik kr
§crr Karl Jančigar, ‘jJfarrfooperator in Altenmarkt bci Polland, tourbe fur bie SJSfarre Nesselthal prdfcntirt-§crr Josef Geržin, ‘pfarrfooperator in Rieg, jourbe ate foidjer nad) Altenmarkt bei Polland iiberfefct.
23ont f it r ftt> i f cf) o ft i d) c jt Drbinariate ^aiBadj am 30. ©ejember 1878.
4>eraužgebet unb fiir bic Sicbactitm BctaiittDortlit^: Martin Fogačar. — 2)rud bet „Narodua tiskarna" in iiaibacE).