POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINII Celje - skladišče D-Per 70/1976 1119760644,10 COBISS GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXX. — OKTOBER 1976 — ŠTEVILKA 10 Poslovanje TOZD v okviru Hmezada prvih osem mesecev Zastavljene naloge gospodarskega načrta za letošnje leto predvidevajo povečanje obsega proizvodnje in storitev za 12 %. Po preteku 8-mesečnega obdobja ugotavljamo, da so planska predvidevanja za to obdobje v večjem delu uresničena. Finančnih pokazateljev za to obdobje še nimamo, vendar lahko ugotavljamo na osnovi predhodnih rezultatov v nekaterih TOZD in v Hmezadu kot celoti nezavidljive poslovne rezultate. V polletju smo1 v Hmezadu skupno zabeležili 58,479.793 din izgube — ocenjujemo, da še do konca 8-mesečnega obdobja stanje ni bistveno boljše. Vzroke za takšno stanje delimo na zunanje, na katere nismo mogli vplivati in so imeli odločilen vpliv na rezultate poslovanja: — Že v tem obdobju so se pokazale prve posledice suše in to predvsem v proizvodnji jagodičevja, odkupa gozdnih sadežev in zmanjšanju odkupa prašičev. Sušno obdobje pa je močno prizadelo nasade hmelja in sadja ter tudi ostale kmetijske kulture, kar bo imelo za posledico slabše reziiltate kmetijskih TOZD v prihodnjem obdobju. — V tem obdobju ponovno ugotavljamo nesorazmerje cen v proizvodnji živine in v predelavi mesa. kar je vplivalo na slabšanje rezultatov poslovanja v TOZD Mesnine. — Na trgovsko dejavnost je v tem obdobju vplivala regulativa v uvozu in izvozu, nadalje pa izpad odkupa gozdnih sadežev in jagodičevja. — Odločilen vpliv na dosežene rezultate poslovanja pa ima prehod na ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka na osnovi plačane realizacije, tako da so s plačano realizacijo obdobja pokriti tudi stroški v tem obdobju še neplačane realizacije. Nadalje so vrednotene zaloge nedovršene proizvodnje le po'direktnih materialnih stroških in. direktnih osebnih dohodkih rednih delavcev. jg| Ce ocenjujemo finančne rezultate na osnovi predpisov, ki so veljali v letu 1975, dobimo približno enak finančni rezultat kot je bil dosežen v tem obdobju lanskega leta za Hmezad kot celoto. Ob tem, ko ugotavljamo bistveno poslabšanje rezultatov poslovanja v TOZD Kmetijstvo Žalec, Kmetijstvo Šmarje, Mesnine in Gradbeništvo, so rezultati poslovanja v drugih TOZD na nivoju lanskega leta ali nekoliko boljši. Za TOZD, ki so se jim rezultati poslovanja poslabšali, je bil sprejet sklep, da izdelajo de-tajlhejše analize vzrokov slabših rezultatov in program ukrepov; da se sanira sedanje stanje. Vse omenjene TOZD so program ukrepov že izdelale. Kar zadeva količinski obseg 'poslovanja, ugotav, ljamo v primerjavi z lanskim 8-mesečnim obdobjem naslednje povečanje proizvodnje: — V kmetijski proizvodnji se je proizvodnja in odkup mleka povečala Za 20 °/o, govedi za 18 °/o, piščancev ža 28 °/o, proizvodnja in odkup prašičev pa je nižja. Plan za to obdobje je dosežen, razen planá proizvodnje pitancev (plah odkupa pitancév je dosežen) in plana proizvodnje ter odkupa prašičev. — ~V.'rastlinski proizvodnji še nimamo podatkov, vendar ocenjujemo, 'zaradi suše zmanjšanje proizvodnje hmelja ža 20%>, Vpliv suše pa je povzročil izpad pridelkov tudi v. sadjarstvu in pri ostalih pridelkih. — Mesno predelovalna dejavnost je s planom predvidela enak porast'odkupa živine in nabave mesa, v tem obdobju pa je bistveno povečala nabavo mesa (ža 26 %>), odkup živine pa je le za 1 °/o višji kot v lanskem enakem obdobju. (Nadaljevanje nd 2. strani) 9 V TEJ ŠTEVILKI BERITE: Osebni dohodki v osmih mesecih Stran 2 Evidentiranje in tehnični pregledi kmetijskih traktorjev in priklopnikov Stran 3, 4 Ugotovitve inšpektorja za delo Stran 4 Osebna zadolžitev rodila novost Stran 5, 6 Juriju Goršku v slovo Stran 6 Razpis posojil za individualno gradnjo stanovanj Stran 6 MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA OB DELE Na celjski delavski univerzi so . v preteklem šolskem letu pomagali pri izobraževanju ob delu že več kot tri tisoč delavcem. Število tistih, ki se na novo ali pa tudi dodatno .izobražujejo, neinehno raste. Vse več delavcev čuti; da jim dosedanje znanje ni dovolj. Veliko si jih' želi tudi boljši kos kruha. Na kraju, tudi, napredovanja ni brez šol. Ta utrip na. DELAVSKI UNIVERZI CELJE dobro poznajo. Zato so organizirali toliko različnih izobraževalnih oblik in Šol. da skoraj vsak,, ki želi nadal j n j e usposablj anje, najde nekaj zase. Veliko možnosti bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Poglejmo le nekatere. Srednješolsko - izobrazbo si lahko zaposleni delavci pridobe kar na šestih različnih srednjih šolah, ki jih drugače m v Celju. To . so. prometno-tehni-ška šola. lasno-tehniška šola» tekstilno-tehniška, šola, kovinarska in elektro delovodska šola in dveletna administrativna šola. Izbira je resnično veli-(Nadaljevanje na 2. strani). (Nadaljevanje s l. strani) ka. Zapisati moramo še, da so učni rezultati zelo dobri. DELAVSKA UNIVERZA CELJE je tudi organizator izrednega študija visokih šol, ki so združene v MARIBORSKI UNIVERZI. Tako opravlja tekoče delo za Visoko ekonoinsko-ko-mercialno šolo, za Visoko šolo ža organizacijo dela KRANJ in Višjo pravno šolo. Izredno koristno je tudi, da na celjski delavski" univerzi organizirajo številne tečaje, ki jih marsikje upoštevajo za notranjo kvalifikacijo. Med takšne tečaje lahko štejemo naslednje: za kurjače centralnih kurjav, za skladiščnike, za voznike viličarjev, za strojepisje, za tehniško risanje in še nekatere. Zelo koristni so tudi jezikovni tečaji, ki so dobro obiskani. Poučujejo kar pet različnih jezikov. Letos bodo pričeli z jezikovnimi tečaji za predšolsko in šolsko mladino. CELJSKA DELAVSKA UNIVERZA organizira izredno široko družbenopolitično usposabljanje, kar je skoraj vsakomur znano. Spomnimo se le na šolo za delegate, dvodnevne seminarje za člane izvršnih odborov sindikata in druge, ki bi jih lahko naštevali. Z,vsemi temi in še novimi oblikami bodo tudi letos nadaljevali. ' Kot vidimo, je možnosti za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje delavcev v Celju veliko. Vsi tisti,, ki se za to zanimajo, naj se osebno ali pa po telefonu oglasijo in pogovorijo na DELAVSKI UNIVERZI CELJE, Cankarjeva 1. Zavarovalstvo Specializirana in tržno u-smerjena proizvodnja je bolj podvržena elementarnim nesrečam, kot je to primer v razdrobljeni predelavi. Zato je vprašanje ustrezne gospodarske zanesljivosti kmeta-koope-ranta vedno bolj prisotno in za njegov obstoj in socialno varnost tudi -vedno bolj pomembno. Prizadevanja. Zadružne .zveze so bila V preteklem obdobju usmerjena k temu, da se problem zavarovanja uredi tako, da bo imel kmet gospodarsko zanesljivost, da še kmetija obravnava v -celoti, ne pa, da se.mora kmet vključevati v razne oblike zavarovanja in zaradi zavarovalnih izgub pokrivati povečane premijske stopnje.. Nesprejemljivo je, da v zavarovalstvu kmet ne sodeluje. Če želimo, da bo zavarovalstvo. dobijo . pomembno vlogo .v kmetijstvu,- je treha o-mogočiti vsem nosilcem proizvodnje, da tudi- samoupravno odločajo o 'obsegu zavarovanja in o sredstvih ter višini zavarovalnih premij; šele tako bo -zavarovalstvo dobilo svoje mesto- v kmetijstvu. ., Zavarovanje se sedaj odvija po dveh tirih in to prek zveze kmečkih društev za vzajemno pomoč, ki vključuje samo zavarovanje: živine v okviru društev in opravlja tehnične posle za kmečke zavarovalne skupnosti, Dvotirnost v zavarovalstvu je posledica -stalne- i (Nadaljevanje na 3, strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Delež surovin od TOZD v okviru Hmezada je po planu predviden 59 %, dosežen pa je le 48 % delež. Proizvodnja in prodaja svežega mesa je manjša za 1 % kot v lanskoletnem 8-mesečnem obdobju. Predelava in prodaja mesnih izdelkov je v višini plana po dinamiki za to obdobje in za 37 % večja kot v lanskem enakem, obdobju. — Odkup mleka je v Mlekarni v tem času rekorden, višji od planiranega in 17% večji kot v lanskem enakem obdobju. Prav tako je presežen plan prodaje konzumnega mleka, predelava pa plana ne dosega — prodaja jogurta je nekoliko pod planom in precej pod lanskoletno dinamiko zg to obdobje, povečana pa. je prodaja nepredelanega mleka. Delež mleka iz kmetijskih TOZD Hmezada se je prav tako ustrezno povečal. — Proizvodnja močnih krmil je po dinamiki Pod planom (59 % plana) in to na račun manjše prodaje v okviru Hmezada, medtem pa se je prodaja drugim odjemalcem precej povečala (77 % plana), v primerjavi z lanskoletnim obdobjem pa je prodaja za 31 % večja. — Izvozno-uvozna dejavnost Hmezada. Povečal "se je izvoz hmelja za 4% ob istočasnem zmanjšanju prodaje na domačem trgu. Ostali izvoz ne dosega planskih predvidevanj, predvsem zaradi izpada izvoza gozdnih sadežev. — Hladilnica je v tem obdobju prodala vse zaloge sadja: Obseg prodaje je zaradi nižjih zalog za 13 % nižji. PLAN JE PRESEŽEN Osebni dohodki S planom za letošnje leto smo si zastavili nalogo, da se naj osebni dohodki gibljejo v skladu s; povečanjem dohodka; povprečni osebni dohodki naj naraščajo skladno s povečanjem produktivnosti in ne zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. Po osemmesečnem obdobju ugotavljamo, da je plan osebnih dohodkov presežen za 3 %. V obdobju smo namenili za osebne dohodke 33 % več sredstev kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je povprečni osebni dohodek povišal za 18 % in znaša- za redno zaposlene 5.179 din bruto ali 3.583 din neto mesečno. TOZD so v tem obdobju izplačale naslednje mesečne neto in bruto ODi TOZD a o o -M s bi 03 SS lO *- r» •m a Kmetijstvo Žalec Kmetijstvo Šmarje Kmet. Hirska Bistrica Kmetijstvo Radlje Sadjarstvo Mirosan Vrtnarstvo Kooperacija Mesnine Mlekarna Mešalnica .krmil Hmezad Strojna Gradbeništvo Gostinstvo Združena hladilnica Notranja trgovina DS Skupne službe 3.413 4.378 113 3.550 4.880 119 3.756 5.399 134 3.887 4.057 117 4.010 5.618 130 3.387 4.837 130 3.036 5.637 118 3.533 5.104 131 3.593 5.308 119 3.553 5.116 113 3.848 5.541 117 3.567 5.136 119 3.914 4.307 108 3.133 4.541 115 3.349 4.857 119 4.330 6.091 116 4.690 6.755 118 Ko ocenjujemo nivo naših-osebnih dohodkov; moramo upoštevati, da je povprečni osebni dohodek le eden od pokazateljev. Na višino tega bistveno vpliva struktura zaposlenih (predvsem kvalifikacijska), ki je pogojena z značajem dela v TOZD. Polletni podatki o povprečnih osebnih dohodkih dejavnosti kažejo, da znaša neto OD za kmetijstvo 3.460 din, za živilsko industrijo 3.570 din, za trgovino 3.780 din in za celotno gospodarstvo 3.630 din. Podatki niso popolnoma primerljivi zaradi različnega obdobja, vendar pa lahko ugotovimo, da se gibljemo v povprečju kmetijske dejavnosti, ki pa je še vedno pod povprečjem gospodarstva. Pri navedenem nivoju OD ugotavljamo preseganje plana osebnih dohodkov. Glavni vzroki so naslednji: — V gostinski dejavnosti je plan prodaje obrokov realiziran že s 73%, vendar zaradi nizko postavljen nega plana za 3 % manj kot v enakem obdobju lani. Strojna je v tem obdobju povečala usluge mehanične delavnice in težke mehanizacije, kovinarska dejavnost pa se je znižala predvsem zaradi izpada proizvodnje hmeljske opreme. — Gradbeništvo presega plan efektivnih ur> za- radi nizkega plana pa za 8% manj kot v enakem obdobju 1975. . Poudariti moramo, da povečanje fizičnega obsega samo po sebi še ne zagotavlja doseganje ugodnih, finančnih rezultatov.'V istem obdobju--namreč ugotavljamo tudi porast skupaj porabljenih sredstev za 36 %, enako kot je porasitel celotni dohodek, kar kaže na nespremenjeno ekonomičnost poslovanja. Osebni dohodki se gibljejo nad planom. Ko ugotavljamo, kaj pogojuje preseganje doseženih OD, vidimo, da Hmezad kot celota ne presega planiranih ur, da preseganje OD izvira iz poviševanja OD in različnih oblik nagrajevanja, kar vedno ni skladno s povečevanjem dohodka. Kot zaključek lahko ocenimo, da so fizični 'pokazatelji o doseganju plana sorazmerno ugodni, neugodna pa je ocena finančnih rezultatov, zato je v zastavljeni akciji sprejemanja in izvajanja ukrepov potrebno storiti Vse kar je v naši moči, da se rezultati poslovanja do konca leta izboljšajo. Istočasno pa je potrebno prikazati zunanjim družbenim dejavnikom na neusklajenost cen kmetijsko-živilskih proizvodov," ki nam odreže dobršen del dohodka. Š. P. v osmih mesecih — preseženo je planirano nadurno delo, — v tem obdobju se ugotavlja večje preseganje postavljenih normativov; kot je bilo s planom predvideno, — povprečna obračunska osnova je višja, kot je bila načrtovana. Brez sočasnega obravnavanja dosežene: proizvodnje in dohodka ni možna celovita ocena preseganja osebnih dohodkov. Na osnovi navedenega pa lahko zaključimo, da se osebni dohodki gibljejo hitreje kot smo predvidevali. Na nepredvidena gibanja na tem področju pa nam predvsem vpliva povečanje nadurnega dela in obračunskih osnov. TOZD, ki so že v polletju ugotovile preseganje planiranih osebnih dohodkov, so pristopile k poglobljeni analizi vzrokov in sprejele ukrepe za kontrolirano gibanje osebnih dohodkov. Po osemmesečnem obdobju sprejeti ukrepi še ne dajejo učinka. Višji osebni dohodki od planiranih so upravičeni le ob višji proizvodnji in večjem dohodku od planiranega. To nam bo moralo biti vodilo, ko bomo ugotavljali devetmesečna delitvena razmerja in sprejemali potrebne ukrepe na področju osebnih dohodkov. G. M. 12 Na podlagi sklepa DS razpisuje TOZD Kme- < tijstvo Šmarje JAVNO LICITACIJO < naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 2 1. Traktor Zetor 35 KS 1 < 2. Prikolica enoosna Ljuteraa . 5 toi 2 f 3. Prikolica enoosna Ljuterna 3 „ | 4. Kosilnica BČS < 5. Obračalnik FAVORIT 2 6. Samonakladalna prikolica Mengele l 7. Krožna brana < 8. Puhalnik za seno VULKAN 2 9. Trosilec gnojil VICON 2 10. -Rigolni plug < 11. Traktorska pobiralna preša za seno 2 ter ostalih manjših priključkov. 2 Javna licitacija bo v soboto 9. 10. 1976 ob s 9. uri v Jelšingradu pri Šmarju. 2 Interesenti, ki se želijo udeležiti javne lici-2 tacije, morajo položiti 10% varščine od izklic-s ne cene. 2 .Vsa osnovna sredstva bodo na vpogled 1 2 dan pred licitacijo. kom kom kom kom kom kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 2 kom — Dovoz in ... PLAN DOVOZA HMELJA LETNIK 1976 - PREVZEM V ŽALCU 1. HMEZAD, ZE Prebold; '2. KK Šentjur pri Celju, Kooperacija; 3. ERA Velenje, Kooperacija Šoštanj; 4. ERA Velenje, Kooperacija Velenje; 5. ERA Velenje, Kooperacija Šmartno" ob Paki; 6. HMEZAD,. ZE Šempeter; 7. HMEZAD, ZE Petrovče;8. HMEZAD; ZE Polzela; 9. HMEZAD, ZE Trnava; 10. HMEZAD, ZE Gotovi je; 11. HMEZAD, ZE Braslovče; 12. Agrokombinat Maribor, Sloveni ja vino >Jeru-' zalem« Ormož, KZ »Krka« Novo mesto; 13. Agraria Brežice, KZ Dravograd, KZ »Drava« Vuzenica; T4. KK Ptuj, DE Starše, 'KK »Zasavje« Sevnica—Loka, ERA Velenje, DE Šoštanj; 13. KZ Slovenj Gradec, KZ Prevalje; ERA Velenje, DE Šmartno ob Paki; 16. KK Ptuj, DE ZaVrč, ERA Velenje, DE Velenje; 17. KZ Mozirje, Lastna proizvodnja, KK »Zasavje« Sevnica, DE Šentjanž, HMEZAD, PE Kmetijstvo II Vrbje; 18. KK Ptuj, DE Ptuj, KZ Ruše, KK Ptuj, DE Ptuj; 19. KK Šentjur pri Celju, Lastna proizvodnja, KG »Rogoza« Hoče, HMEZAD, TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah; 20. KIC »Grm« Novo mesto, KZ Slovenske Konjice, HMEZAD, DE Kmetijstvo I, Latkova vas. PREVZEM NA TERENU-VZHODNO PODROČJE Hmezad, ZE Vojnik; HMEZAD, DE Kmetijstvo IV Celje, -PE Vojnik; ■ HMEZAD, DE Kmetijstvo IV Celje, PE Šmarjeta; HMEZAD, ZE Celje; HMEZAD, ZE Petrovče; HMEZAD, DE III Petrovče. ZAHODNO PODROČJE HMEZAD,. DE Kmetijstvo II Šempeter; HMEZAD; DE Kmetijstvo I Latkova vas; HMEZAD, DE Kmetijstvo I Žovnek; HMEZAD, ZE Braslovče;' HMEZAD,' ZE Polzela; HMEZAD, ZE Tabor; HMEZAD, DE Kmetijstvo 1, PE Tabor; HMEZAD, ZE Vransko; HMEZAD; DE Kmetijstvo L PE Vransko. MARIBORSKI SEKTOR KK Ptuj — DE Pragersko, Turnišče, Dornava; KK HMEZAD, TOZD Kmetijstvo Radlje ob Dravi. TOZD »HMEZAD« export-import, Žalec — .. . izvoz hmelja Evidentiranje in tehnični pregledi kmetijskih traktorjev in priklopnikov Z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 21/75) je določeno, da se vsi kmetijski traktorji in priklopniki evidentirajo. Že v zadnji številki Hmeljarja smo vas s kratkim obvestilom seznanili o -pričetku tehničnih pregledov in evidentiranju traktorjev. Danes pa podajamo obširnejšo razlago in postopek, .ki je potreben za evidentiranje. Kot že rečeno, je po zgoraj navedenem zakonu potrebno evidentirati vse kmetijske traktorje. — Po 7. členu je »kmetijski traktor« vozilo na motorni pogon, ki se uporablja pretežno za kmetijska dela ali prevoze, ki so v neposredni zvezi s kmetijskimi deli; / — »motokultivator« je vozilo na-motorni pogon, ki ima eno os in največ 16 KM in konstruiran tako, da-vleče, potiska ali vozi razna zamenljiva orodja in priključke ali služi za njihov pogon in za vleko lahkega priklopnika; ;7. - — »delovni , stroj«: je vozilo na motorni pogon, razen motornih vozil, kmetijskih traktorjev, moto-kultivatorjev in koles z motorjem, ki je prvenstveno namenjeno za razna dela z vgrajenimi napravami in ki na ravni cesti ne razvije večje hitrosti od 30 km/h (bager, buldožer, kombajn, finišer in drugi). Po tej razlagi torej pomeni, da so podvrženi evidentiranju vsi kmetijski traktorji z dvema osema in »motokultivator«, torej enoosni traktor, ki ima več kot 16 KM. Priklopno vozilo, ki ga vleče traktor pa mora biti-« opremljeno z ustreznimi zavorami. . - Praviloma mora imeti priklopno vozilo nožno in ročno zavoro. Nožno zavoro mora spraviti voznik v delovanje s krmilom — krmilno pripravo (vzvodom), katero uporabi za nožno zaviranje traktorja (zračna, hidravlična itd.). Nadalje lahko traktor vleče po cesti tudi posebno predelan vprežni voz, če je predpisano opremljen (zavore, luči, smerni- kazalci itd.). Delovni stroj sme imeti med vožnjo po cesti le naprave, in priključke, ki jih je predvidel proizvajalec stroja. Delovni stroj ali motokultivator mora imeti v cestnem prometu napravo za varno upravljanje in zaustavljanje (torej zavoro) 1 Kmetijski traktorji morajo biti pravilno opremljeni in tehnično brezhibni. Imeti motajo simetrično (zrcalno) nameščene' luči, smerne kazalce, zavorne luči, odbojna stekla, vzvratno ogledalo. Kot opremo pa morajo: imeti varnostni trikotnik in prvo pomoč. Prikolica mora- imeti'.samo na zadnji strani ustrezne luči, smerne kazalce,, zavorne luči in odbojna stekla. Na sprednji strani pa mora imeti čim je široka več kot 1,6 m, 2 beli pozicijski luči in ,2 beli odbojni stekli. Pri tem je. važno, da nobena od luči ali odbojnih stekel ni od zunanjega roba vozila (traktorja, prikolice) oddaljena več kot 0,4 m. Tehnični pregled velja eno leto (podobno kot za druga motorna vozila). din Cena za tehnični, pregled znaša (z davkom in . tiskovino) 42 Cena za evidentiranje — tablice velike 55 — tablice male 44 — koleki 22 — prometno dovoljenje 22 Cena skupaj z veliko tablico (vši normalni traktorji) 141 z malo tablico (Tomo Vinkovič, PASQUALI) 130 Cena skupaj ža prikolico 131 Nato bo vsako leto tehnični pregled traktorja. : Vsak LASTNIK traktorja pa mora s sabo prinesti račun za traktor (ali overovljeno kupno pogodbo, carinsko deklaracijo) in OSEBNO IZKAZNICO LASTNIKA TRAKTORJA. Tehnični pregledi so vsak ponedeljek in sredo od Rok za evidentiranje traktorjev je potekel in bodo organi. Milice pričeli izvajati kontrolo stanja vozil na cesti, lastnike neevidentiranih traktorjev pa bodo predali v postopek organu za kaznovanje. Vozniško dovoljenje za vožnjo traktorjev pa lahko dobi, kdor je dopolnil 15 let in je telesno in duševno zmožen voziti kmetijski traktor in opravi izpit. Prav tako lahko vozi traktor voznik, ki ima kategorijo B, C ali D. Za vožnjo motokultivator ja mora imeti potrdilo' o znanju cestnoprometnih predpisov in da je star najmanj 15 let/ Za vožnjo delovnih strojev pa starost. nad 18 let (to določilo prične veljati sredi novembra 1976). (Nadaljevanje na 4. strani) 7.—13, ure, na sedežu Strojne v Žalcu. (Nadaljevanje z< 2. strani) -ga zviševanja premij, kar je: vplivalo na zmanjševanje števila ’zavarovalne živine. Zaradi tega; so nekateri kmetje združili in ustanovili društva za vzajemno pomoč; v okviru katerih so se samoupravno dogovarjali o gospodarjenju s skupnimi sredstvi; Kmečke zavarovalne skupnosti pa so začele delovati v okviru nekaterih kmetijskih Zadrug. Brez dvoma je zasluga društev j za vzajemno varstvo, da so vplivala na zavarovalnice, ki so zniževale premije in začele bolj razmišljati o ustavni pr e-, obrazbi zavarovalstva v celoti. Na tem področju so bili narejeni-,prvi koraki-, vendar ne vse, kar so zahtevali neposredni kmetijski proizvajalci. Zadružna sveža oziroma njeni organi si prizadevajo, da bi kmet;" ki združuje delo in sredstva z zadrugo ali obratom za'kooperacijo, tudi tu>u-rejal zavarovanje proizvodnje ih premoženja — torej položaj kmetije in s tem svoj ¿gospodarski socialni položaj _v celoti;; Z .organiziranim pristopom bi lahko dosegli1 veliko bolj ugodne pogoje, s tem pa razširili krog zavarovancev. Tudi- prizadevanja članic Zadružne zveze gredo v tej. smeri,. kar brez dvoma potrjuje, da je treba pobudo baze čimprej realizirati ob pogojih samoupravnega: odločanja. čeprav, smo želeli podrobneje: prikazati obseg zavarovanja v kmečkem sektorju, tega nismo; v stanju storiti, ker nam zavarovalnice zaprošenih podatkov niso i posredovale. Navajanje podatkov zveze kmečkih društev za vzajemno pomoč bi zato predstavljalo le delno prikazovanje obsega zavarovalstva na področju zavarovanja živine. S tem pa si ne (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) bi mogli ustvariti celotne podobe o pereči problematiki, ki zanima' vsakega kmeta. Zadružna zveza se zavzema za takšno organiziranost v zavarovalstvu, ki bo ■ zajela vse članice in vključila najširši krog kmetov, da bodo sami odločali o vsebini in oblikah zavarovanja. STRTA KRHA NAD VRBOVCEM Desetega septembra sta ob 11. uri in 16 minut 30 km od Zagreba trčili letali DC-9 Inex-Adrie in britanski trident. Vseh 176 potnikov in članov posadke je bilo mrtvih. Lani je kar na slovenskih cestah umrlo za skoraj pet polnih letal' DC-9 ljudi. LANI 180.041 IZGUBLJENIH DELOVNIH LET Grozljiva, a resnična je številka 69 milijonov izgubljenih delovnih diii zaradi izostankov z dela v lanskem letu, To je številka, ki nam marsikaj pove in nas sili v razmišljanje. Ali zares postajamo vse večji bolniki? In, da bo mera še . bolj polna, se nam letos ne obeta nič bolje, je izjavil sekretar sveta zveze sindikatov Jugoslavije tov. Pljakič. Podatki govore, da omenjena »bolezen« ni načela vseh republik enako. Slišati j.e že pripombe, češ da '»bolniki delajo, zdravi pa bolehajo«. Teden domačega filma v Celju Sedem dni od 19. do 25. no-, vembra bo v Celju teden domačega filma 76 ali krajše TDF 76. V vseh kinodvoranah bodo vrteli znane in manj znane domače filme. Da bi omogočili ogled filmov ljudem iz sosednjih občin, bodo prenesli najnovejše filme tudi na njihova območja in hkrati omogočili razgovor z njih ustvarjalci, . V osrednji knjižnici v Celju bo tokrat tudi razstava risb enega najbolj znanih in prizna-, nih sovjetskih filmskih režiser-, jev Sergeja Eisensteina. Organizatorji vabijo na prireditve! Potres v Sloveniji Močan potres-z epicentrom ne daleč od naše meje v Italiji je 15. septembra z močnimi sunki porušil še maja nedokončano. Tri močne sunke so najbolj čutili na Tolminskem. Človeških žrtev pri nas ni bilo, Potres je močno zazibal'Ljub-Ijano, pa.tudj v Savinjski smo sunke močno čutili. Napovedujejo, da se epicenter ne bo premikal v Slovenijo. Upajmo,, da nam bo narava prizanesla z najhujšim : Ugotovitve inšpektorja za delo Prve dni septembra je nekatere naše TOZD obiskal republiški inšpektor dela z namenom, da v smislu zakonitih pooblastil opravi nadzor nad stanjem, izvajanjem varstvenih ukrepov in nad upoštevanjem normativov, ki so v naših splošnih aktih, nih aktih. Pri pregledih je ugotovil grobe kršitve predvsem določil in zahtev o zagotavljanju predhodnega varstva pri delu. Z ozirom na to želimo v tem članku na širše obdelati ravno zahtevno področje zagotavljanja predhodnega varstva pri delu. Te zahteve zagotavljamo: S primernim kadrovanjem — na delovnih mestih oziroma, delih z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar ne smemo razporejati neposrednih in vodstvenih delavcev, če. predhodno ne dokažejo, da so varnostno poučeni in usposobljeni ter, da je njihovo zdravstveno stanje za posamezno delo zadovoljivo. Te zahteve morajo biti že v razpisih oziroma objavah kot pogoj za zasedbo prostega delovnega mesta. (Nadaljevanje s 3. strani) Vsak lastnik traktorja lahko opravi praviloma tehnični pregled in evidentiranje le na sedežu svoje občine. Tudi za Kmetijstvo Šmarje se pripravlja Strojni servis, v Šmarju za svoje področje (za občino Šmarje), da bo lahko vršil tehnične preglede. Podobno je v ostalih občinah (Radlje itd.). Vse podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu Strojne v Žalcu, oziroma na posameznih zadružnih enotah, kjer so o tem izčrpno seznanjeni. Posebej opozarjamo vse voznike motornih vozil, ki posedujejo samo kategorijo F (za vožnjo kmetijskega traktorja), da morajo najpozneje do 31, 12. 1976 zamenjati dosedanja dovoljenja z novimi po novem zakonu o varnosti cestnega prometa.____________ Vinko Jug Danes uporabljamo traktorje za najtežja dela tudi v gozdarstvu Z upoštevanjem zahtev, varstva pri delu pri snovanju načrtov oziroma projektov za gradbene objekte, namenjene tehnološkim postopkom, delovne naprave, priprave in stroje, pri snovanju tehnoloških in organizacijskih proizvodnih postopkih, kakor pri sklepanju pogodb za izgradnjo investicijskih objektov, prostorov ali rekonstrukcij, kakor pri izboru oziroma nabavi ali prodaji delovnih sredstev na mehaniziran pogon (ne glede na izvor). Od dobaviteljev, projektantov in izvajalcev investicijske opreme oziroma dejavnosti moramo zahtevati, da s tehniško dokumentacijo alf poročilom izdajo tudi izjavo, da so bili pri projektiranju, snovanju, gradnji, izdelavi, montaži ali prodaji upoštevani vsi za posamezni predmet veljavni predpisani ukrepi in normativi za varstvo pri delu. Pismene izjave izdajajo samo projektantske in druge organizacije ha svoje projekte in zgrajene objekte, na svoje projekte in izdelane ali' uvožene delovne priprave in naprave ter sredstva in opremo za osebno 'varstvo pri delu ter na uvoženo investicijsko tehnično dokumentacijo. K projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora izdati pismeno izjavo projektantska organiza-: cija. ki je izdelala projekt za novogradnjo ali rekonstrukcijo gradbenega objekta. Vendar takšno pismeno izjavo zahtevamo samo za projekte tistih .gradbenih objektOVj v katerih se bodo opravljali delovni procesi. Pojem delovni proces pa hkrati pomeni tudi produkcijski proces. Tak proces zajema postopek izdelovanja, proizvajanja, predelovanja itd. Delovni ali produkcijski proces ima svoje elemente in fi so delovna sredstva, predmeti dela in delovna sila. Strokovna ocena je tudi javna listina. Od pismene izjave se loči po namenu in izdajatelju. Strokovne ocene lahko izdajajo samo pooblaščene OZD (v SRS samo: Inštitut za VD Maribor in Zavod SRS za varstvo pri delu, Ljubljana), Obe inštituciji sta pooblaščeni za izdajanje strokovnih ocen po določbah 5. člena ZVD o tem, ali so projektantske in druge organizacije že pri projektiranju in konstruiranju proizvodnih objektov, pri projektiranju tehnološkega procesa, pri projektiranju, konstituiranju in izdelovanju delovnih naprav in priprav ter za uvožene delovne priprave in naprave, če je tako strokovno oceno posebej zahteval organ inšpekcije dela ali prizadeta OZD. Novela novega zakona o varstvu pri delu je zahteva, da mora proizvajalec naprave ali priprave za delo izdati navodilo o varni uporabi ter načinu preizkušanja in vzdrževanja. Republiški inšpektor je tudi ugotovil, da posamezne TOZD še nimajo izdelanih in sprejetih pravilnikov o ukrepih in normativih za varno delo v posameznih dejavnostih ter pravilnikov o požarnih redih, da nimamo tekoče vodene personalne evidence, zlasti zahtevane evidence o opravljenih veljavnih preizkusih znanja s področja varstva pri delu, zdravniških izvidov ter delovnih mest s povečano nevarnostjo, kakor pomanjkljiva in neveljavna vsebina opisov delovnih mest. Tudi služba za varstvo pri delu je'prešibko zasedena. Janko Zupanek Posledice zahtevajo ukrepe a Že v pripravah na. letošnje obiranje hmelja, je služba varstva pri delu pravočasno opozorila na pomanjkljivosti pri organizacijskih ukrepih in slabemu tehniškemu varnostnemu stanju delovnih prostorov, naprav in priprav za zagotovitev čim varnejšega dela pri spravilu in sušenju hmelja. V namen odprave ugotovljenih pomanjkljivosti so bili izdani konkretni sanacijski zahtevki, ukrepi in predlogi, ki pa So žal pri odgovornih delavcih kot običajno obtičali v predalih. Da so bili predlagani ukrepi nujni, dokazujejo posledice njihove opustitve. Že 18. avgusta se je poškodoval delavec Jakob Cačulovič, ki je padel skozi nepokrito odprtino na tleh, čeprav je-v splošnih-Ugotovitvah zapisnika o pregledu hmeljskih sušilnic bilo zahtevano, da se vse odprtine v tleh pokrijejo z varnim pokrovom. Poškodovanec se je poškodoval po glavi in telesu. (Nadaljevanje na 7. - strani) sebna zadolžitev rodila novost V procesa podružbljanja oblikovanja in uresničevanja inovacij in raziskovalne politike uveljavljamo ustavno vlogo in položaj delavca in občana kot temeljnih nosilcev planiranja ter zagotavljamo ustrezne pogoje za ustvarjanje in uveljavljanje dosežkov svojega dela kot sestavine združenega dela in elementa družbenega razvoja. Samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji za obdobje 1976—1980 bo kmalu sprejet. Vodstvo OZD Hmezad pozdravlja vsako novost slehernega delavca, jo podpira in jih v prihodnje želi čim več' za zboljšanje delovnega procesa, dvig storilnosti in medsebojnih odnosov. Na osnovi opredelitve potreb, če gledamo malo širše, bomo v SR Sloveniji v obdobju do 1980 raziskovalno dejavnost usmerjali predvsem k naslednjim ciljem: 1, razvoju družbenopolitičnega in družbeno-eko-nomskega procesa samoupravnega sistema na marksističnih izhodiščih; za obvladovanje in usmerjanje družbeno-ekonomskih samoupravnih odnosov v socialistični družbi; ■ 2. racionalnemu obvladovanju prostora kot enega najpomembnejših dejavnikov sodobnega razvoja slovenske družbe s posebnim ozirom na problem zdravega okolja'in upoštevanje naravnih ravnotežij;. 3. zagotavljanju energetskih in surovinskih virov za nemoten gospodarski razvoj in njihovem racionalnejšem trošenju1; 4. hitrejšemu razvijanju novih proizvodov in proizvodnih procesov, predvsem: 4.1. razvoju sodobnih transportnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov v SR Sloveniji, ki imajo za cilj skladnejši družbeni razvoj in boljše gospodarske učinke; 4.2. razvoju tistih industrijskih proizvodov, proizvodnih tehnologij in repromateriala, ki ustrezajo našim dejanskim potrebam in možnostim našega razvoja in vključevanja v mednarodno menjavo; 4.3. povečanju proizvodnje zdrave in kvalitetne hrane in 4.4. zboljšanju proizvodnje organizacije; 5.1. racionalizaciji zaposlovanja; 5.2, preobrazbi vzgoje in izobraževanja, dvigu strokovne in samoupravne ravni delavcev v združenem delu;; 6. smotrnejšemu in intenzivnejšemu razvoju znanosti kot elementa nacionalne samobitnosti in kulturne ter gospodarske neodvisnosti; 7. hitrejšemu razvoju medicinskih znanosti, učinkovitosti dejavnosti na področju zdravstva in socialne zaščite ter zagotavljanju zdravstveno ustreznih pogojev dela in živi jen jat nasploh; 8. ^ smotrnejšemu in bolj poglobljenemu razvoju humanističnih in zgodovinskih strok s posebnim .ozirom na problematiko nacionalne kulture in zgodovine. Za osvetlitev in vzpodbuditev inovacijske dejavnosti v našem kolektivu sem se odločil obiskati pred osmimi leti zgrajeno ribogojnico za vzrejo konzumnih postrvi 'na Lavi. Naj kar uvodoma povem tistim bralcem, ki še ne Vedo, da je ribogojnica Zrasla po zamisli dipl, inž. Borisa Skalina, ki vsa leta dela in bdi nad njo. Dobri rezultati niso izostali. Saj je dovolj zgovoren podatek, da je s stalnimi izboljšavami' uspel povečati pridelek v teh letih letno od 17 ton postrvi v začetku, na 43 ton lani in 769.000 din ostanka dohodka pri istih proizvodnih stroških. Ribogojnica je bila predvidena le za pitanje postrvi. Mladice za pitanje bi morali kupiti. Inž. Ska-linu je kmalu uspelo vzrejati drage mladice za domačo potrebo in celo za prodajo. In prav za domačo vzrejo mladic je inž. Skalin pogruntal novost ali, kot ji pravimo s tujko, inovacijo. '! Poslušajmo, kaj pravi sam o njej! Inkubator je naprava, ki sem jo napravil z namenom, da lahko v njem vzgajamo ribo toliko časa, dokler ima hrano v hranilnem mešičku. V tem času ribi ni potrebno gibanje, dovolj je, da ima pogoje za življenje. Postopek vzreje se začne z oplojeno ikro. Takšno ikro je treba zvaliti in iz nje vzrediti zdrav zarod. Ikre vložimo v valilnik (inkubator), ki je sestavljen vertikalno iz posebno koritastih vložkov (predalov). Ti vložki so skonstruirani tako, da je voda, ki priteka od zgoraj, usmerjeno preko iker. Pretok vode je možno regulirati. Možna je tudi kontrola iker in obdelava z Varovalnimi zdravilnimi sredstvi med va- ljenjem. Meritve so pokazale, da je pri pretoku vode od 0,2 do 0,41 vode v sekundi v inkubatorju do 400.000 komadov zaroda. Ta količina je vezana na vodo, ki ima okrog 9 mg kisika-«1 Ali ustreza Lava za vzrejo v inkubatorju? »Na videz zelo čista Lava ni ugodna ža vzrejo mladic v fazi inkubacije iker, ker nosi s sabo anorganske kaloidne delce, ki dušijo ikre s svojo lepljivostjo. Zaradi tega sem v proces uvedel podtalnico. Na ta način sem tudi odstranil neugoden vpliv nihanja temperature, ki pri Lavi precej niha med dnevom in nočjo' kar slabo deluje na zarod. S tem načinom vzreje zaroda Seni dosegel večjo intenzivnost rasti in s tem pitovno kondicijo v času, ko ima Lava okrog 2501 vode na sekundo, temperaturo od 15— 17° 1. Rezultat je v tem, da je že 50 odstotkov' vseh rib konec februarja konzumne velikosti v starosti manj kot eno leto. ____ Literatura in praksa iz intenzivnih ameriških farm navajata, da je eno leto do konzumne velikosti za šarenko lep uspeh. Sedaj sem vzrejal le postrvi, ki se dršte v decembru, januarju, marcu in aprilu, odslej pa bi rad v inkubatorju vzrejal tudi take, ki se drste v septembru in oktobru. - Naj še povem, da v tem mojem sistemu vzreje kljub veliki gostoti ni bilo problemov z vzrejnimi boleznimi, kar je bilo priv starem načinu reden pojav. Preventiva je mnogo lažja, uspešnejša in cenejša.« ' ' V podkrepitev uspešnosti dela ribogojnice, kjer gre priznanje tudi našim vrlim ribogojcem, je inž. Skalin še pokazal prikaz\ poslovanja ribogojnice od 1972 do 1975 in primerjavo investicijskih vrednosti za vališče 800.000 iker po starem ih novem načinu, , kjer je razlika odločno v prid novemu načinu v inkubatorju. Zavod za ribištvo v Ljubljani pa meni o modernem načinu valjenja, da je inž. Boris Skalin ,s tehničnimi izboljšavami pripomogel, da se je proizvodnja rib močno povečala in to z razmeroma Zelo majhnimi investicijskimi stroški. (Nadaljevanje na 6. strani) Inkubator za vzrejanje ribjega, zaroda (Foto inž. Skalin) Kritika z zamudo Glasilo »HMELJAR« je letos praznovalo 30-letnico povojnega izhajanja. Zametki tovrstne strokovne, literature segajo že izpred vojnih let v. raznih publikacijah in revijah ter knjigah. Vse to smo .imeli priliko videti na razstavi hmeljarskega tiska, ki je bila v Žalcu v salonu RISTA SAVINA v prvih dneh januarja letos. Kot obiskovalec - te. razstave ne morem mimo mojih opažanj, ki so me vzpodbudila k pisanju tega sestavka, da se zahvalim vsem, ki so kakorkoli, pripomogli k. uspešnosti prikaza, kaj je bilo storjenega v prid slovenskemu hmeljarstvu in celo v prid slovenski hmeljarski strokovni literaturi. Mislim, da je ta razstava dala pobudo tudi drugim podobnim strokovnim časopisom, ki se doslej še niso pojavili v javnosti s tako zbranim gradivom za toliko let nazaj, kot se je to pot zgodilo s hmeljarsko pisano bese-: do. Ne' Morem ~Verjeti, pa čeprav zasledujem »Hmeljarja«) že dolga leta, da je tako obsežna pot že mimo. Koliko urednikov in sodelavcev - je med tem| že moralo omahniti, ali pa smo nanje pozabili. Vsi vsak po svojih močeh so prispevali svoj delež k tako u-spešni poti. Pot strokovne pisane besede': je toliko težja, ker je pri tem poleg strokovnosti treba paziti še na slog in izražanje določene široke. Koliko truda je bilo vloženega samo v popravke tistih, ki so z \ domačnos tj o avtor j ev morali napraviti prispevek Za javnost. Tu so se ■ vrstili številni uredniki, vsi so bili ob jubileju na primeren način ob javljeni, tako da-jih ne. moremo pozabiti: Kar spomnimo se jih! še enkrat: Janko Kač,-Boris Debič, Jaka Slokan, Mitjeva Kač, Vili Vybi-hal. Tudi slikarji so dali svoj delež k razstavi, saj so njih slike popestrile prostor in tematiko na hmeljarsko literaturo. . Jz obvestil sem razbral, 'da je bil pokrovitelj razstave Kombinat' »HMEZAD« Žalec. Verjetno je ta tudi sofinanciral izvedbo in nastale stroške. Tudi »SAVINOV SALON« je-imel zraven svoj delež, šaj so prostori njegova last. Res iz-, redna kombinacija, oboki nekdanje Šircejeve hiše; kjer je razstava bila, on poznan kot skladatelj ona kot dober hmeljar. Zasluge pa tako uspelo razstavo v takem okolju ima "nedvomno . sedanji urednik HMELJARJA. Kar zamisliti si ne morem, koliko skrbi in potov. j 'e moral ob te j priložnosti opraviti. Že sama zamisel je njegova pobuda, idejna zasnovanost in viri zastopani na njej so vredni velike pozon nosti. Čas njegovega desetlet-letnega urednikovanja je prikazan zelo skromno, kar govori v prid njegovi skromno-(Nadaljevanje na 8. strani) Juriju Goršku v slovo Še ni dolgo, ko smo izvedeli, da je v prometni nesreči preminul naš zvesti delavec Jurij. Vest nas je toliko bolj pretresla, ker smo ga vsi, ki smo ga dobro poznali, imeli radi in ga spoštovali: Takoj ob nastanku »Mi-rosana-« — 1. 1. 1956 se je zaposlil in kmalu prevzel . skladiščno službo, ki jo je uspešno vodil do svoje upokojitve pred 2 letoma. Bil je natančen, in vesten delavec, takšen kot si želimo. Imel je skrben odnos do družbene imovine. Rad se je po upokojitvi vračal v kolektiv, se zanimal za načrte in uspehe. V sezoni spravila sadja nam je bil v veliko pomoč — pogrešali ga bomo mi, prav tako stranke, ki so ga poznale od blizu in daleč.. Veličasten pogreb v Gotovljah je pokazal, da je bil priljubljen in cenjen vaščan, znan po celi Savinjski dolini. Iz go-vprov smo pravzaprav izvedeli o bogati kultur-no-prosvetni dejavnosti pokojnega Jurija v zadnjih 5 desetletjih. Vedeli smo, da je izredno aktiven na pevskem področju, vseeno pa zaradi njegove skromnosti nismo poznali njegovega dela. Bil nam je vzor medsebojnih odnosov med ljudmi, pošten in pravičen. V kolektivu sadjarstva »Mirosan« si je trajno zagotovil svoje mesto v naših mislih. Kolektiv Sadjarstva »Mirosan« OGLAS Kupim molzni stroj Jože Novak Orova vas 13 Polzela V skladu z 228. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Skupni odbor za medsebojna razmerja delavcev OZD Hmezad 9. Udeleženec: NOB, potrdilo o udeležbi, ki ga izda referent za kadrovske posle v TOZD, oziroma DE na podlagi uradnega vpisa v delovni knjigi. razpisuje natečaj za vlaganje prošenj za .posojila za individualno gradnjo stanovanj. Natečaja se-, lahko udeležijo vsi delavci podjetja, ki ■izpolnjujejo pogoje iz 232. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev. Prošnje za posojila < vložite v kadrovski oddelek podjetja .v Žalcu NAJKASNEJE do. 30. OKTOBRA 1976.. I. Prošnja za posojilo mora vsebovati naslednje. podatke:. 1. Priimek in ime ter točen naslov^ stanovanja. 2. Delovno mesto, TOZD oz. DE kjer je delavec. zaposlen. 3. Od. kdaj. je neprekinjeno v. podjetju. 4. Višino posojila ih čas' koriščenja (npr. polovico v letu 1911, ostalo v letu 1918). ’ 5. V kakšen'namen bo sredstva uporabil: adaptacija, dograditev ali. novogradnja. ; 6. Točen, naslov, gradnje, in gradbeno fazo ter predvideno končanje gradnje. (Pri naslovu gradnje pripišite priimek in ime najbližbjega že vseljenega soseda, ker bo na ta-način komisiji, ki si bo.gradnjo..ogledala olajšano iskanje)...: I. Lastnik stanovanja, ki ga prosilec sedaj zaseda, velikost stanovanja (v m2, število prostorov) in opis stanovanja. 8. Število družinskih, članov, od tega nepreskrbljenih in preskrbljenih otrok ter njihova zaposlitev. 9. AH je kdo od družinskih članov prejel posojilo pri drugi delovni organizacijo in višino. II. Poleg navedenih podatkov je potrebno prošnji priložiti še naslednjo dokumentacijo: 1. Izpisek iz zemljiške knjige o lastništvu. 2. Prepis gradbenega ali adaptacijskega dovoljenja. 3. Vinkulacijsko potrdilo zavarovalnice, da je objekt zavarovan. 4. Izjavo, da nima primernega stanovanja ali stanovanjskega objekta že v lasti. 5. Dokazilo o varčevanju, če prosi za soudeležbo, pri poslovni banki- 6. Potrdilo TOZD o višini osebnega dohodka za leto 1975. 7. Potrdilo delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, o višini osebnega dohodka za leto 1975. 8. Potrdilo delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, o višini prejetega posojila ali potrdilo, da posojila ni prejel. Obrazec prošnje-za posojila, kot izjave, da niste" lastnik primernega stanovanja oziroma stanovanjskega objekta, dobite pri- vseh referentih za kadrovske zadeve v vaših TOZD. oziroma DE, v nje, vpišite samo vaše podatke. •' Vse interesente opozarjamo, da vloge, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih podatkov in potrdil, komisi ja in skupni odbor za-medsebojna razmerja ne; bosta obravnavala, prav tako tudi ne-prošen j, ki bodo prispele po objavljenem roku. Posojilo bo možno koristiti v prvi polovici leta 1977. Skupiti odbor za medsebojna razmerja Hmezad §l«i '"v! DE Strojni servis v Šmarju izdeluje serijsko takšne vozove po ugodni ceni. (Foto Zupanek) (Nadaljevanje s .5. strani) Profesor Ivan Jelačin, dipl. inž., in drugi ugledni strokovnjaki pa so mnenja, da imamo vzoren ribo-gojni obrat, ki lahko služi kot vzor, kako je možno ribogojni obrat prilagoditi specifičnim razmeram in lokalnim pogojem narave, če se z znanjemjn spretnostjo pristopi k reševanju problema. Na koncu naj povem, da bomo v našem glasilu z veseljem pisali o inovacijah in ljudeh, ki svoje znanje in čas vlagajo za dobrobit kolektiva in celotne družbe. Ob 30-Ietnici organizacij tehnične kulture na slovenskem bo osrednja republiška prireditev razstava inovacij in tehnične ustvarjalnosti v Celju na gospodarskem razstavišču od 20. do 28. novembra letos. - Vabim novatorje k sodelovanju na razstavi, bralce pa na ogled le-te! Inž. Vili Vybihal Ponos vsakega ribiča. Tudi zanj vzrejamo zarod v naši ribogojnici. (Foto inž. Skalin) Vpliv osvetljenosti na delovno sposobnost Nedavno od tega, ko je v praksi zaživel dosedanji ¡standard za dnevno in umetno osvetlitev za delovne prostore,: je jugoslovanski komite za razsvetljavo (JKO) na svoj etti] XII. posvetovanju izdal dopolnilo veljavnega JUS-predpisa za osvetljenost. S tem je ■komaj zaživeli, standard že zastarel. iV tem sestavku ne menimo obravnavati vseh. priporočil. Nakazati in opozoriti želimo le na nekatere •važnejše novosti, kr jih. obravnavajo priporočila glede umetne /razsvetlj ave v delovnih prostorih ozi-roma delovnih-.-mestih. V primerj avi z dosedaj: zahtevano osvetlj enostj o ■delovnih-mest in: priporočeno osvetljenostjo, so razr iskave v gospodarstvu pokazalo, 'da lahko z zboljšanj em . razsvetlj ave povečamo produktivnost dela od 5 do 50 °/o. Tako so preizkusi z osvetljenostjo DM v nekaterih ¡gospodarskih dej avnostih pokazali. zanimive - rezultate: Osvetljenost delovnega, mesta Porast proizvodnje v luksih ‘ v % •j .50 .-.(JUS) 0 60 ' 4 130 8 ■ 200 ’ 12,5 : Novi ¡sistem oziroma, priporočila ¡zahtevajo, smotr,-no razporeditev svetilk glede na vidne naloge ali delovna področja v prostoru. Zagotovljena mora biti ..potrebna osvetljenost celotnega prostora. ,Z:a izpolnjevanje-vidnih nalog, so torej pomembne predvsem svetlosti na predmetu dela in neposredni .Okolici- ter upoštevanje dosedaj zanemarjenih učinkov posrednega in neposrednega bleščanja, kontrastov itd. Priporočila delijo vidne zahteve prav. tako kot dosedanji standard v: Priporočene nazivne osvetljenosti: L- jzelo majhne .vidne zahteve 60 luksov (npr. hodniki, prehodi, rampe) — majhne vidne zahteve 120 — 250 luksov — srednje vidne zahteve 250 — 500 luksov — velike vidne zahteve 500 — 1000 luksov —. zelo'velike vidne zahteve in 1000 —-¡-1500 luksov — izredno velike vidne zahteve 2000 luksov V ilustracijo navajamo podatek, da so nekatera delovna mesta v naših TOZD z slednjimi vidnimi zahtevami, osvetljena s samo bOrimi 40 luksi osvet- Zadnje dni avgusta je zagorel in gorel eden od dveh Schwarting silosov za seno na farmi Podlog in mu tudi hitra intervencija gasilcev ni pomagala. Uničeno je nad 100 ton sena. Kdo je kriv? — O tem po končani raziskavi. litve. Iz navedenega priporočila lahko zaključimo, da je v naših razmerah ocena- osvetlitve v kateri delamo več kot nezadovoljiva, ne: samo iz ekonomskih razlogov, temveč tudi iz razlogov preprečevanja zdravstvenih, psihofizičnih in fizičnih posledic delavcev pri delu. Zadnjo trditev, lahko podkrepimo s podatkom, da so analize pokazale, da se je v enakem časovnem razdobju pri enakem delu in pri enakem obsegu ¡del3' v -nedovolj osvetlj enem . delovnem okolju pripetilo 12 nezgod pri dovolj osvetljenem delovnem okolju pa le samo 7 nezgod pri delu. Za službo VD Janko Zupanek Pred dnevi nas je obiskala madžarska sindikalna delegacija in si ogledala med drugim tudi farmo Podlog Interesna skup'nos,t za sadje Slovenije je določila ceno ozimnice 6,40 din po kg jabolk. Pri nas pa smo za 70 par cenejši. Na drobno so jabolka po 5,70, nad tono pa po 5,50 din. Ugodno za sindikate. Zato gredo dobro v denar. Prodajna cena krompirja za ozimnico pa je 4,25 din. Posledice zahtevajo ukrepe (Nadaljevanje s 4. strani) V navodilih za varno delo pri strojnem obiranju hmelja je med drugim prepovedano poseganje z rokami v delovno območje stroja. Ob kontrolnem pregledu med obiranjem hmelja dne 20. 8. t. 1. je služba za varstvo pri delu ugotovila, da so nad avtomatskim obiralnikom odstranjeni matični vijaki, ki pritrjujejo pločevinasti okrov. Zaradi takšnega stanja so se že pred leti pripetile štiri težje nezgode s trajnimi posledicami invalidnosti. Kljub zahtevi, da se pločevinasti okrov takoj pritrdi, se to ni zgodilo. Posledica omalovaževanja zahtevanega ukrepa je po tednu dni k sreči terjala le poškodbo desnega mezinca in dlani pomočnika mehanika Madžariča. Predzadnji dan avgusta je Božica Herceg izgubila desni palec in kazalec, zaradi nevarno izdelanega in nameščenega tehničnega varovala verižnega pogona prebiralnega traku. Do te nezgode ne bi prišlo, če bi realizirali ukrep poročila o ugotovljenih pomanjkljivosti na obiralnikih z dne Z. 8. t. 1. Skoraj ob istem času istega dne pa se je pripetila prometna nezgoda, k sreči brez posledic. Traktorist je v prikolici peljal štiri delavce z njive domov. Ko so se pripeljili do mostu, se je prikolica prevrnila v jarek, v katerega so popadali delavci. Ker se je druga prikolica k Sreči zataknila za drevo, je povzročilo, da do večjih posledic ni prišlo. Josipa Veselič je 2. 9. t. 1. ¡lahkomiselno — brez potrebe segla v delovno območje avtomatskega obi-ralnika, kateri je za kazen razpraskal hrbtno stran leve dlani. - Ker proizvajalec transportnega traku predhodno ni poskrbel za varno oskrbo in čiščenje transporterja, je uporabnik traku enostavno in nevarno k traku prislonil navadno lestev, na katero je s premalo delovnih izkušenj z neprimerno predkvalifikacijo splezal Stanko Kolar z namenom, da z žico očisti nabrane odpadke. Ker je poseg v transporter vse prej kot varen, je Kolarju zlomilo desnico. Poleg naštetih nezgod, je obiranje hmelja 'terjalo še nekaj manjših prask, a v nekaterih primerih pa večje materialne stroške in škodo. Za službo varstva pri delu Janko Zupanek Orel Vrtačo Dobro se spominjam, celo tako, kot da bi se zgodilo pred dnevi, v resnici pa je od tega že nad petdeset let. Jesen je bila mokra in pvP sta. Macesen je rumenel in gozdovi so se oblačili v živopisna oblačila. Tudi češnja je pordečela in rahel vetrič ji je že odnesel tu in tam' odmrl list. Le pušpanjev grm za vrtom je vztrajal v svojem zelenilu. Zeblo nas je v roke, ko smo pipali korenje. Pihali smo si v premrle prste, a ni veliko zaleglo. Mama- so se zaradi bolečin v-križu od časa do časa zravnali. Ko so pogledali v sivo nebo, so opazili veliko ptico, ki -je krožila nad domačijo. Se naprej je zrla za njo in nam, ki smo hiteli pri tleh, da bi se ogreli, dejala: »Poglejte, kako velik jastreb leta!« Obrnila še je k sinu Tonu: «Ali ga vidiš, Tona?« Tona je' veliko ujedo res o-pazil, jo precenil kot lepo, spomnil pa se je tudi številnih piščancev in kokoši, ki so jih le-te odnesle z njive ali dvorišča. Skočil je v hišo po puško in od drevja , skrit prežal na trenutek, ko se bo jastreb v krogih, ki jih je risal po nebu nad domačijo, približal na primerno razdaljo: Jastreb je verjetno opazil plen in se v loku z razprtimi krili spustil niže. Takrat je Tona dvignil puško k licu, se malce nagnil nazaj in sprožil. Mi, ki smo bili na njivi, smo obstali in skoraj zadrževali dih. Počilo je. Takrat so naše oči švignile s Tona v nebo. Jastreb je zaplahutal in prevračajoč se začel padati. Vsi smo stekli proti mestu kamor je padel. Pritekel je Tona in zidar, ki je prav takrat nekaj dni delal pri nas. Gledali smo veliko in neznano v perut ranjeno ptico. Nihče se ji ni u-pal približati, tako je sekala okrog sebe. Tona in zidar sta - vsa vesela ugotovila, da je neznana ptica planinski orel. V 'tistih časih smo jih večkrat videli kr ožiti nad Mozirskimi planinami. Ta pa je za hrano priletel celo nad Vrtačo. Oba moška sta planila nad obupno se branečega orla, ga le prijela in pokončala. Izmerili smo ga čez krila je meril nad dva metra. Orla so nagačili. Prečudovita in ponosna ptica. Mnogi so, ga hodili o-gledovat. Josip Pauer iz Braslovč 'j e toliko /časa hodil o-krog nas, da ga je dobil. Dolga leta je krasil veliko vežo pri-njih doma. Frančiška Dobnik OGLAS Poceni prodam ležišče za šolarja z omaro in pisalno mizo. Vili Vibihal, Polzela 206 —o— ZA PREMOSTITEV TEŽAV V ŽIVINOREJI SO V OZD »HMEZAD« TOZD KOOPERACIJA OPRAVILI ALI PA SO ŠE V FAZI REALIZACIJE NASLEDNJI UKREPI: Naročili so 470 ton koruze, živinorejcem kooperantom jo bodo dali brez marže na šest mesečni brezobrestni kredit po ceni za kg 2,70 din. Kriterij za dodelitev koruze je 200 kg na pitanca in 200 kg na kravo, ki proizvaja mleko. —0— Pri sladkornih tovarnah v Osijeku so naročili 1000 ton pesnih rezancev. V pivovarni Laško so v dogovoru glede dobave vseh razpoložljivih nekaj 100 ton pivskih tropin med letom. —0— Nabavili bodo 300 ton beljakovinske koruze, ki vsebuje večji odstotek lizina. Tudi to koruzo bodo dali živinorejcem na šest mesečni brezobrestni kredit, brez marže, po ceni za kg 2,85 din. Kriteriji za dodelitev so enaki kot pri koruzi pod 1. točko. Taborčani Hmezad Žalec, Kooperacijska enota Tabor prireja vsako leto izlete za svoje kooperante. V lanskem letu so napravili pohod preko Velike (Čemšeniške) planine na Prvine, kjer je dom borcev, letos pa so se odločili za pohod na partizansko Čreto, kjer je bila 26. 10. 1941 prva frontalna borba I. 'Štajerskega bataljona na slovenskem. Kooperante je kombij zvozil na Ropasijo pri Vranskem, od koder so nadaljevali pot peš. No, na Ropa-siji je bila izdatna malica, ki je vsakemu pripomogla, da je laže nadaljeval pot. Kljub dežju smo dobre volje prispeli na Greto in šli v planinsko kočo, ki‘se tudi imenuje po I. Štajerskem bataljonu in jo je zgradilo Planinsko društvo Vransko-Tabor. Tu smo postali. Pridni kuharji so bili že na delu in začeli pripravljati vse potrebno za peko čevapčičev. Po okrepčilu smo planinci povedali kooperantom kratek potek borbe bataljona, nato pa smo odšli k spomeniku NOB. Qb povratku je za dobro voljo poskrbel tov. Franc Punčuh s Grete in smo se ob zvokih harmonike tudi zavrteli. - . - »Kooperacijska enota Tabor«, je dejal tov. upravnik Toman, »šteje okrog 100 kooperantov, ki v koope- V zaključni fazi je gradnja 80 stolpnih nadzemnih silosov, ki so že usposobljeni za siliranje. Zmogljivost teh silosov je ca, 4000 m3 silažne koruze. Živinorejcem pa tudi priporočajo gradnjo koritastih zemeljskih silosov, —0— V teku je tudi intenzivna selekcija v živinoreji. Pri kooperantih izločajo iz hlevov stare neproduktivne živali ter obnavljajo čredo iz lastnega prirasta. Vse izločene živali bodo odkupile Mesnine Celje. OB LOČITVI — Nič ne maram od tebe. Vse ti bom vrnila, kar si mi dal. >— Prav. Začni s poljubi. RAZLIKA Zdravnik: -»Ne bojte se, ko sem bil v vaših letih, sem imel isto bolezen.« Bolnik: »Ze; že, toda vi ste imeli drugega zdravnika«. na izletu raciji redno in vestno sodelujejo. Sodelujejo pa v sadjarstvu, hmeljarstvu, ki je glavni vir dohodkov, v živinoreji, odkupu, ž jagodičevjem, mlekom, itd.« »Dobro se razumemo«, je dejal. To smo tildi opazili, kakšni dobri odnosi so bili med kooperanti samimi ter odnosi z osebjem zadružne enote. To. je pravilno. »Kljub temu«, je dejal tov. upravnik, »da nas je letos toča močno prizadela, smo bili sposobni napraviti izlet.« Dejal je, da je v nekaterih primerih pridelek uničila 100 %, drugod pa do 70 %. To je velika' katastrofa, ker nekateri ne bodo imeli nobenih pridelkov. Tudi kooperante Sem poprašal za svoje mnenje in so vsi izrazili zadovoljstvo in nekateri borci celo izjavili, da so izredno zadovoljni, ker so slišali zgodovino tega okoliša. Podbregar in Kovče iz Ojstriške vasi sta poudarila, da so odnesli najlepše spomine, in da se še bodo vrnili. Tudi kmet je potreben oddiha in razvedrila, še posebno pa takrat, ko mu vremenske ujme vzamejo vso voljo do dela.' Takrat je treba znati organizirati, da dobi kmet spet moralno podporo. Prepričani smo, da tu tudi občina Žalec ne bo stala ob strani in prizadetim pomagala. Franci Golavšek MWMm PSS5 ■H s Za trajen in prijeten spomin še/skupinski posnetek. Skoda, da se ne čujeta smeh in poskočne viže harmonike Škoda, lipi pred zadružnim domom v Šempetru so šteti dnevi = (Nadaljevanje s 5. strani) . | sti. Velik poudarek pa je na preteklosti, ki jo ceni z največjim Spoštovanjem. Upajmo, da prihodnji rodovi ne bodo • imeli toliko skrbi; kje dobiti snov,; saj zna ohranjati sedanjost za bodoče rodove., Takih pobud si še želimo, takih posnemovalcev bi si najbrž želel še kdo in na drugih področjih. Za to pa moramo imeti take ljudi. Marsikaj smo že postorili za hmeljarski tisk in ohranitev tradicije, čuvajmo še v naprej vse kar bo napisanega v korist našim rodovom in nam v ponos, čez deset let se ponovno srečamo na .pregledu te pisane besede. Upam, ,da borno še. zdravi in pripravljeni na kaj takega. ■ Obiskovalec razstave ; VREMENSKI PREGOVORI Če zgodaj listje z drevja pade, sp njive rodovitne rade. -- P p Simonu in Judi, približa se nam'zima tudi. ■ . •.• Vrerrie vinotoka daje za april poroka. iv REKLA . Da gre 'toliko ljudi po gobe. so krivi avtomobili. •• .s Komam nekdo reče nekateri, ; že vemo, za katere gre. V nekatere' Hiše je vtkano življenje, v druge pa samo.denar ■ };■ DRUŽINSKI PREPIR Med prepirom je. razjarjeni mož dejal ženi: " ■ - - V • Kaj misliš, da.sem popoln bebec? — Ne. toda prav lahko se motim. ¡11 OKTOBER 19-76 ŠT 10 — STRAN 8 PRILOGA HMELJARJA ZA TOZD MESNINE CELJE 1976, OKTOBER ŠT. 10 DVODNEVNI SEMINAR V DOLENJSKIH TOPLICAH DESETEGA IN H. SEPTEMBRA JE BIL V DOLENJSKIH TOPLICAH DVODNEVNI SEMINAR ZA SLUŠATELJE DOSEDANJIH DVOMESEČNIH POLITIČNIH TEČAJEV, KI GA JE ORGANIZIRAL CENTER ŽA DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE PRI RS ZSS IN RK ZSMS. Namen seminarja je bil izmenjati medsebojna mnenja in izkušnje iz družbenopolitičnega življenja s poudarkom na aktualnih dogajanjih, zlasti na oceni javnih razprav o o-snutku zakona o združenem delu. O oceni razprav o osnutku zakona o združenem delu in o nadaljnjih nalogah sindikatov pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja je spregovoril tov. Janez Barborič, predsednik slov. sindikatov. Razprave so bile zelo plodne, saj se je zbralo kar 2000 zelo koristnih predlogov, pripomb in dopolnitev. Udeležilo se jih je več' kot pol milijona delavcev oziroma 75 %> zaposlenih. Delavci, ki so v razpravah sodelovali, so pokazali, da jih ne zanimajo le kuverte, temveč uveljavljanje celote samoupravnih odnosov. Slabše so poteka- le razprave v krajevnih skupnostih in SIS, ki niso bile dovolj učinkovite in niso potekale po zastavljenem načrtu. V središču pozornosti javne razprave so bila tista poglavja, ki urejajo vsebino družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in poglavja o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Tov. Barborič je poudaril, da z novim zakonom želimo v naši družbi uveljaviti ustavno načelo, da je le združen delavec in delovni človek tisti/ ki oblikuje pogoje za pridobivanje dohodka in z njim razpolaga. Drugi dan seminarja se je odvijal v delu petih skupin, ki so obravnavale teme iz osnutka zakona o združenem delu: — vloga in naloge sindikatov za u-resničevanje zakona o združenem delu in samoupravno organiziranje združenega dela, — družbenoekonomski odnosi in položaj delavca v združenem delu, — medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, • — samoupravna delavska kontrola v okviru družbene samozaščite, — odgovornost za opravljanje družbenih funkcij in problemi komuniciranja. Predavatelji, ki so bili stalni gostje tečajev, so tolmačili morebitne nejasnosti. Izrečena je bila pripomba, da bi morala biti besedilo krajše in bolj razumljivo in s tem bolj dostopno delavcem. Soočili smo se tudi s težavami, s katerimi se srečujemo tečajniki pri svojem delu. V nekaterih delovn.V organizacijah jih preveč, obremenjujemo z družbenopolitičnim delom, ponekod pa njihovo znanje ne pride do veljave, zaradi nazadnjaških vplivov. V plenarnem delu seminarja so bila podana poročila o delu skupin in sprejem zaključkov za nadaljnje de- lo. Tečajniki smo zavzeli stališče, da podobne seminarje še organizirajo in da dostavljajo vse pomembnejše gradivo. Udeleženca poudarjava izredno koristnost tovrstnih srečanj za nadaljnje družbenopolitično delo in krepitev prijateljskih odnosov. Pogled v eno izmed hladilnih komor kmalu za tem, ko je bilo zaklano večje število prašičev Branka Vehovar Franjo Majetič Sestanek političnega aktiva naše TOZD Delo samoupravnih organov 4. seja delavskega sveta TOZD 19. avgusta se je sestal delavski svet naše TOZD in sprejel naslednje sklepe: Sprejel je poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje. Dokončno je odločil o primeru samovoljnega naročila odgovornega poslovodje za pleskanje mesnice Griže in Zabukovica. Z ozirom na to, da so zaračunana dela izvajalca izvršena kvalitetno, se dovoli izdaja naročilnice. * Sklenili so dodeliti denarno pomoč iz sklada skupne porabe v višini 5.000 din prizadetim po potresu na Tolminskem. * Delavski svet je obravnaval polletne rezultate poslovanja in sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje stanja, o katerih smo poročali že v prejšnji številki glasila. * Tov. Andi Goršek je obrazložil nekatere podrobnosti o prenosu kreditnih sredstev, dodeljenih za izgradnjo hladilnice za meso in sadje. Kapaciteta hladilnice za meso in sadje, ki jo gradimo s konzorcijem, bo znašala 4.000 ton, predračunska vrednost pa znaša din 27.559.738. Delavski svet je soglašal, da konzorcij po končani investiciji prevzame stroške izgradnje dveh celic, TOZD Mesnine pa stroške izgradnje ostalega dela in tunela za zmrzovanje mesa. Načelno se dogovorijo, da prevzamejo sopogodbeniki po površini večji celici. Nadalje soglaša delavski svet, da pri izgradnji uporabijo obstoječo infrastrukturo Sadne hladilnice tudi za meso, ki jo naknadno ocenijo in smatrajo kot delež konzorcija. Ostala sredstva si razdelita oba investitorja tako, da prevzame kredite zveznih in re-publiših rezerv TOZD Mesnine, bančne in komercialne kredite pa po vrednosti novozgrajenega objekta. Oba soinvestitorja nosita vsak svoj del rizika in dobička in zadržita lastništvo nad svojim delom, dokler se Mesnine in Sadna hladilnica ne dogovorita drugače. Tudi ostale poslovne odnose s kolektivom Sadne hladilnice glede manipulacije urejanja koristnika po medsebojnih dogovorih. (Nadaljevanje na 3. strani) STRAN 2 Tretjega 9. 1976 se je v naši TOZD sestal širši politični aktiv. Na sestanek aktiva so bili povabljeni tov. Zalezina — predsednik občinskega sindikalnega sveta in tov. Paul — sekretar sindikata kmetijske, živilske in tobačne industrije. Sestanek je bil sklican z namenom, da se osvetli gospodarski in finančni položaj TOZD. Tov. Zalezina je predlagal, naj bi se razpravljalo o spornem slučaju v predelavi, o stabilizacijskih prizadevanjih v TOZD in preskrbi z mesom. Pod 1. točko smo ugotovili, da je bil vzrok slučaju v predelavi neinformiran je članov te delovne skupine pri sprejemanju novih normativov. Podan je bil predlog, da se v bodoče vse spremembe ob sprejemanju novih normativov, dajo v razpravo med delovni kolektiv skupine, v kateri bodo spremembe. Naš politični aktiv se bo ponovno sestal in podal uradno oceno tega primera. Pod 2. točko so bila podana vsa prizadevanja v našem kolektivu, da se omili trenutno stanje. Analizirali smo tudi vzroke, ki so nas privedli v nastalo situacijo. Pod 3. točko smo razpravljali o preskrbi Celja z mesom. Mesnine, kot nosilec poslov v tej dejavnosti, so dolžne oskrbovati celjsko področje, vendar pod pogoji, ki sedaj narekujejo proizvodnjo in prodajo, to ni mogoče. Zadnja podražitev, po kateri je mesna enota za prašiče narastla na 0,70 din, izkazu -ju veliko izgubo pri kg prodanega mesa. Moje mnenje je, da so takšni sestanki zelo pomembni, ker zbližujejo sodelovanje naših družbenopolitičnih organizacij z občinskimi političnimi krogi. Želimo, da bi bili čim pogostejši. Franjo Majetič PREGLED obravnavanih disciplinskih prestopkov za prvo polletje 1976 Disciplinske kazni Vrsta : . g £ 5> delovnih kršitev "S cO >w s| > CJ o o C/3 ^ M co 0) >o a a p o ■4-» V m 53 s 2 J* M Si c d) O S.g opomin javni opomin pogojni odpust oprostite' N o ■ Q a S.s a'a M a Protipravno prisvajanje 11 11 5 6 1 4 ' 1 — Malomarno poslovanje 1 l 1 — ■ — 1 — — Vinjenost na delu 6 6 3 ■ 1 1 2 1 2 — Neopravičen 10 10 !! izostanek z dela Nevljudno obnašanje O Odklonitev delov, dolžnosti 14 14 4 7 — 2 ' — 1 4 Prikrivanje napak Neupravičena . 1 uporaba vozil Malomarno izvrš. lili del. nalog 4 4 4 2 1 1 Skupaj : 52 52 25 22 2 12 7 7 4 Kršiteljem delovne dolžnosti so bili izrečeni naslednji ukrepi: ' JAVNI OPOMIN so dobili: . IZKLJUČITEV IZ DELOVNE SKUP- 1. Brglez Greta NOSTI pogojno 2. Cerovšek Janko 3. Čuden Viktorija 1 Leber Martin 4. Drame Jože 2. Planko Franc 3 IV~ln 3. Gorza Terezija 6. Fendre Srečko J 7. Pečnak Franc 4- Stropnik Peter 8. Pavčnik Ana 5. Vesič Zlatan V opisani preglednici je v številkah razvidno, kako smo disciplinirani in kakšne so naše delovne navade. Kontrolna služba in komisija za zaščito delovnih dolžnosti kolikor je mogoče sprotno rešuje disciplinske prestopke. Verjetno je bilo prekrškov še mnogo več kot 52, to je 10% od vseh zaposlenih. Gospodarsko stanje v naši TOZD in naše razrah- y ljane delovne navade pa nas prisiljujejo, da ukrepamo še dosled-nele- Predsednik komisije ja zaščito delovnih dolžnosti - Ludvik Grabnar I I Na sliki vidimo telička, približno sedem tednov starega, ki je bil zaklan v naši klavnici prejšnji mesec. Teliček je prišel na svet brez leve sprednje noge. Vidimo tudi, da se je kljub veliki anomaliji naučil hoditi po treh nogah tako, da je sprednjo nogo postavljal bolj pod sredino trupa in je z njo lahko odskakoval naprej. Ta noga se je zaradi večje o-bremenjenosti tudi močneje razvila. Teliček je bil za to starost normalno razvit in ni imel nobenih drugih Živahno tudi le po treh vidnih napak. Po zakolu je med mišicami na levi strani prsnega koša najdena majhna kost in bi bila po izgledu zakrnela lopatica. Mesnica, ki je dobila to telečjo polovico, pa, je bila oškodovana za celo pleče. Slika nam dokazuje, kako se lahko poigra narava tudi z živim bitjem, zelo kruto pa je, če to doleti človeka. V, naravi je mnogo podobnih pojavov in bitja, ki so tako obremenjena, imenujemo spačke. Znanost proučuje te pojave, ugotavlja vzroke za nastanek, jih preprečuje in sanira. Večina anomalij je podedovanih in se pojavijo pri potomcih po križancih v sorodstvu (incest). Precej anomalij je take narave, da prizadenejo osnovne življenjske funkcije in plod odmre že v materinem telesu, ali pa kmalu po porodu. Druge pa se manifestirajo kot različni defekti npr. defekti rasti (orr jaška ali pritlikava rast), defekti kože (žabja koža), defekti na glavi (vodenoglavost — hidrocefolus), defekti na trupu, defekti na okončinah (primer s slike — brez sprednje noge — amelia anterior sin.), funkcionalni defekti (splošna vodenica, popkova kila, zraščeno zadnje črevo, jalovost in podobno). Poznamo pa tudi defekte, ki niso dedni, tem pa pravimo fenokopije in so posledica različnih fizikalnih, kemičnih, prehrambenih, presnovnih, infekcijskih in drugih vplivov. Kot posledico naštetih vplivov včasih srečujemo spačke, ki na okončinah nimajo razvitih proksimalnih kosti (nadlaktnica, stegnenica), ali pa so kosti izredno majhne (phokamelia). Omeniti je treba tudi strahotne posledice, če uživajo nosečnice pomirjevalna sredstva na bazi talido-mida, ki pri novorojenih otrocih povzroča fenokopije fokamelije. LEMUT FRANC, dipl. vet. UGOTOVITVE S POČITNIŠKE PRAKSE V času avgustovske počitni-, ške prakse v Hmezadu Žalec, TOZD Mesnine Celje sem prišla do nekaterih kritičnih zaključkov, ki jih v tem sestavku posredujem članom kolektiva delovne skupnosti TOZD Mesnine.. 1. Že na začetku moram zapisati, da sem nekoliko razočarana, ker podjetje ne pripravi in, smotrno ne organizira dela za praktikante. 2. V kolikor se za praktikanta najde kakšno delo, ga nihče ne pouči o postopku tega dela, nihče mu ne razkaže delovnega okolja. Delovni proces ostane na koncu počitniške prakse zakrit, če je prakti- kant pretirano vsiljiv, mu nekatera formalno pokažejo, vendar ostane še venomer, pečat na praktikantu, češ da moti in vznemirja druge pri delu, ko je pretirano zvedav. 3. Zdi se, da starejši ljubosumno čuvajo svoje položaje, ostajajo izolirani, prezadržani, potegnjeni vase, namesto da bi se odprli navzven, da bi postali z mladimi resnični delovni tovariši. 4. Nihče ne pomisli in nikomur ni mar, da je hudo sedeti 8 ur dnevno na počitniški praksi ter pri tem nič ali skoraj nič delati. Prav gotovo je tudi nerodno neprestano spraševati predpostavljene: »Ali i-mate kako delo zame?« Delo si mladi, predpostavljamo drugače; takole, da pridemo v podjetje polni energije, (Nadaljevanje na 4. strani) TOZD Mesnine prevzema skrb in odgovornost za polnjenje in praznenje zmrzovalnice z mesom v svojem delu. Manipulacijska dela in ostale služnosti pa naj bi po posebnem dogovoru kolektiv TOZD Sadne hladilnice opravljal za naš račun. Za odgovorno osebo pri izgradnji hladilnice v vseh zadevah, ki se tičejo odnosov s konzorcijem oziroma kolektivom Hladilnice, imenuje DS pomočnika direktorja tov. An-dija Gorška. * Delavski svet je obravnaval in sklepal o inventuri osnovnih sredstev ter drobnega inventarja po predloženih zapisnikih popisne komisije. Knjigovodstvu osnovnih sredstev je naročeno, da opravi predloge popisne komisije. * Na podlagi odločbe Sodišča združenega dela v Celju je DS razveljavil sklep o izbiri An-dija Gorška na delovno mesto pomočnika direktorja, sprejet na seji dne 25, 12. 1975 in sklep o zavrnitvi pritožbe Kosmač Ludvika, sprejet na seji dne 9. 2. 1976. Sklenjeno je bilo, da se delovno mesto pomočnika direktorja ponovno razpiše, tovari-' ša Andija Gorška pa do zasedbe tega DM imenuje kot vršilca dolžnosti pomočnika direktorja. Rejcem živine je letošnja suša prizadejala precejšnjo škodo, zato je delavski svet sklenil, da jim pri nakupu koruze prispevamo polovično o-brestno mero, kar predstavlja okoli 160.000 din. Na predlog kolegija je delavski svet imenoval komisijo za varstvo okolja naše TOZD, ki jo sestavljajo: 1. Ratej Edi, varnostnik 2. Goličnik Ivan, glavni tehnolog 3. Kodelja Jože, vodja avto-parka 4. Terbovc Milan, poslovodja 5. Svetelšek Konrad, energetik Komisija ima nalogo, da sproti odpravlja vire onesnaževanja, strokovno spremlja spremembe ekološkega okolja, na katere ima vpliv naše poslovanje in pripravi predloge za sanacijo nastalih stanj. Štefka Zupan STRAN 3 Z<1k3J r Tako bi lahko bilo vprašanje laika, zakaj je bila ustanovljena sekcija kluba zdravljenih alkoholikov v TOZD MESNINE. Marsikdo je mnenja, da taka sekcija ne ustreza enoti kot so Mesnine. Na vsa ta vprašanja in pomisleke tovarišev pa je treba odgovoriti ter jim hkrati pojasniti pomen te sekcije ne samo v okviru Mesnin, ampak spregovoriti besedico ali dve tu o problemu alkoholiziranosti v naši družbi. Dejstvo je, da je v naših vrstah alkoholizem zelo razširjen in da se moramo zato z vsemi močmi prizadevati ohraniti v zdravem okolju vsakega ozdravljenca. Človek, ki je že postal suženj alkohola, človek, ki ne pozna mere v uživanju tega poživila, je lahko družbi' škodljiv v mnogo večji meri kot pa koristen. Reševanja tega problema se je treba lotiti z mnogo volje in potrpežljivosti. Alkoholike je treba zdraviti, jim pomagati na poti v družbo tovarišev, ki niso zabredli v vrste pijancev in jih bodriti tudi potem, ko so že ozdraveli ter jim dati v družbi mesto, ki si ga zaslužijo ne glede na preteklost. Alkoholik, ki pride iz zdravilišča ozdravljen in poln volje do življenja, se znajde v družbi pivskih tovarišev kot bela vrana, ki lahko zaradi nerazumevanja ali, celo zasmehovanja od tovarišev v delovni organizaciji kmalu postane razvalina, ogledalo družbe, v kateri živi. S tem, ko omogočamo zdravljenje alkoholikov, dokazuj e-iho, da srno civilizirana družba, da poskušamo družinam vrniti očete, sinove, brate ... Ozdravljenim moramo tudi o-mogočiti spoznanje, kako globoko so zabredli v svet pijančevanja in jih hkrati prepričati, da članstvo klubov zdravljenih alkoholikov ni sramota. Alkoholiziranost je problem, ki tare sodobno družbo v celoti. Kdor postane član kluba zdravljenih alkoholikov, je dokazal, da je ozdravel, da pa mu na vsakem koraku grozi nevarnost ponovne zastrupitve in to zlo bo lažje odvrnil od sebe, če bo tedensko preživel nekaj ur v družbi tovarišev, ki preživljajo podobne probleme kot sam. Klub ozdravljene bodri, uči in jim Vliva vlojo za naprej. Kako pozitivno vlogo imajo ti klubi po podjetjih, dokazuje že podatek, da je v dveh letih ustanovljenih po večjih podjetjih več klubov, ki so po e-noletnem obstoju pokazali u-spehe, vredne več milijonov dinarjev. Pri tem ne smemo pozabiti družin, ki so bile že socialni problem, danes pa so srečne v zdravem okolju medsebojnih družinskih odnosov. Družba si prizadeva rešiti vse tiste, ki so zgrešili smisel življenja in našli trenutno u-teho v alkoholu. Toda končni uspeh ni odvisen samo od okolja, v katerem prizadeti živi, ampak od posameznika, ki mora biti sposoben kontrolirati samega sebe in ne dopustiti, da bi ga premamila polna steklenica. Kdor doma na skrivaj spije kozarček ali dva, še bo kljub pomoči družbe in hrabrenju tovarišev iz kluba znašel na stari poti propadanja, Ivekovič Vlado Pred mesnico Tri stare ženske — upokojenke sp k mladi dekliči, stopile, tako jo naprosile: »Dekle mlado, dekle lepo, -bi ti za nas Skočila v mesnico? Veš, če ti tja greš, boš lepši, kos, dobila! Nas starke, oh, ki smo že ,švolr, puste čakati, v mesnicah danes ni kaj prida zbrati.« Dekle se starkam nasmeji: »Seveda vam prinesem, .: bodite brez skrbi!« (Nadaljevanje s 3. strani), zagnani, v pričakovanju, da nam bodo zaupali naloge, da bomo lahko koristni člani naše delovne družbene skupnosti. Toda, sledi razočaranje. 5. Oblika neorganizirane prakse brez pravega mentorstva se mi zdi odvečna in nepotrebna. 6. Želim, da 'bi podjetje sprejelo kritičnost mladih kot dobronamerno in iskreno ugotovitev ali izpoved v Stiski, ne pa kot sovražno agresijo. ZAGODE IVANKA absolventka VPŠ V skladišču zbrani izdelki pred transportom do potrošnikov ZA SMEH — Kaj menite; o 'gradnji hotela? -— Jaz gledam na vse zviška! — Kaj pa ste po poklicu? v;;-— Žerjavist.