Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni šievilki
TRGOVSKI El
Časopis zet trgovino, industrijo irt obrt
& <>S>
o
S'
V
»v
Uredništvo in upravnišfvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SMS: leirio 120 D, za pol leta 60 D, za čelrl leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 17. marca 1923.
Štev. 32.
Začasni pravilnik o izdajanju carinskih nakaznic.
Finančni minister je s štev. 11.340 z dne 27 februar 1923 izdal sledeča začasna pravila.
Clen 1. Na podlagi člena 11 točke 4 zakona o Narodni Banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bo izdala Narodna Banka in njene podružnice kratkoročne nakaznice na založene svote v kovanem zlatu ali novčanice, katere nakaznice se bodo porabljale za plačilo carine in drugih državnih pristojbin, ki se plačujejo na carinarnicah.
Clen 2. 7.a enkrat, dokler se ne izdajo nakaznice katere bodo služile za v zgoraj namenjeno svrho se uporabljajo do sedanji blanketi, ki se glase:
Broj ...	V..........192 ..
NARODNA BANKA KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV, SLOVENCEV
v .	...............
naj plača po tem čeku
g.....................................
.................ali	prenoscu
Dinarjev ........................
žig filjale s podpisom dveh pooblaščenih uradnikov.
Tekst nakaznice mora biti izpo-Ijen z roko, pisan s črnilom in ne sme biti popravljen ali prečrtan iz-vzemši. popravila navedena v na-slednem členu.
Clen 3. Da se bo na prvi pogled razlikovala nakaznica za plačanje carine in drugih pristojbin, katere se plačujejo carinarnicam, od običajnih čekovnih nakaznic bo banka na prvi strani z rudečilom napisala Po čez: »Carinska nakaznica«, ter besedo v tekstu nakaznice: »Ali do-noscu« prečrtala z črnilom s katerim se je napisal ostali tekst nakaznice. Ravnotako se prečrta na koncu nakaznice označena pripomba: (Banka ne izplača ček na katerem bi bile prečrtane besede »ali do-noscu«),
rlafifi11 le "paznice se bodo izdajale samo v korist carinarnicam Za besedo na nakaznici: »naj plači, po tem ceku« se mora staviti cari narnica v katere korist se ček izda
Lilijalke izdajajo nakaznice samo v korist carinarnic, ki so na teritoriju njihovega področja, nikakor pa v korist carinarnici iz teritorija druge podružnice.
Clen 5. Pri nakupu nakaznice mora kupec predložiti sledečo prijavo:
NARODNI BANKI KRALJEVINE SRBA, HRVATA IN SLOVENCA
"v................
Naprošamo banko, da mi (nam) izvoli izdati carinsko nakaznico za plačanje carine in drugih pristojbin
pri carinarnici.......................
.............................v	iznosu
Din ..................................
S spoštovanjem
Clen 6. Ako ima kupec žiro-ra-čun pri banki od katere zakteva carinsko nakaznico, se mora ali zato nakaznico vložiti gotov denar, ali pa dobi to nakaznico v breme svojega
žiro računa. V iem slučaju mora staviti v zgornji prijavi »katero svo-to stavite v breme mojega (našega) žiro-računa pri Vas«.
Oni kateri kupijo nakaznico za goiov denar morajo navesti v zgornjem dopisu »katero svoto plačamo gotovin«.
Člen 7. Vsaka nakaznica se mora takoj ko je izdana kupcu, avizirati oni carinarnici v katere koristi je izdana. Avizo se ima glasiti tako:
Carinarnici ........................
danes smo prodali g....................
carinsko nakaznico št................za
Din....................v Vašo korist.
Prosimo Vas, da to nakaznico
sprejmete od g.........................
kot gotov denar za izplačilo carine in carinskih pristojbin. Mi bodemo za iznos te nakaznice, ko nam jo bodete vrnili, odobrili preko naše centrale v Beogradu za Vaš račun Ministrstvo financ.
S spoštovanjem
Clen 8. Carinarnica je dolžna sprejeti nakaznico kot gotov denar za plačanje carine in carinskih pristojbin, samo če je poprej dobila neposredno od banke obvestilo o izdani nakaznici, kakor to določa člen 7.
Po prejemu nakaznice mora carinarnica isto prgledati, če nima pripomb, ali črtanega teksta, ali če ni radirana, ter primerjati z avizom: številko nakaznice, iznos vsote in podpise banč. pooblaščenih uradnikov, katere je banka osebno dostavila carinarnicam svojega področja.
Po prejemu nakaznice mora carinarnica staviti na avizo opombo, da je nakaznica sprejeta.
Člen 9. Avizo se mora dostaviti carinarnici po bančnem slugi, ako je carinarnica v istem kraju, če je pa carinarnica izven kraja banke katera je izdala nakaznico, se pošlje ista po pošti v priporočenem pismu. V nobenem slučaju pa se ne sme dati avizo v roke kupcu samemu. Ravnotako ne sme sprejeti carinarnica aviza ki ga je prinesel kupec sam.
Clen 10. Izdane nakaznice se morajo glasiti samo na svoto katera se ima plačati za carino in carinske pristojbine za blago, ali pa tudi za manjše svote. Nikakor pa ne smejo ■n nemorejo carinarnice izplačati niti delne niti cele razlike od preveč glaseče nakaznice.
Člen 11. Prejeto nakaznico spravi carinarnica kakor gotov denar in jo odda ob priliki polaganja dohodkov banki, katera jo je izdala, namesto gotovine, ter napiše na zadnji strani nakaznice »Za iznos te nakaznice odobrite Ministrstvo financ za naš račun«. Pod to klavzulo je staviti dan in podpis.
Člen 12. Carinarnica ne more zahtevati od bančne podružnice, da se ji izplača nakaznica v gotovini, kakor tudi ne smejo to narediti banke brez odobrenja centrale, ka-,e^a se Poprej sporazume z/Gene-lalno direkcijo carin.
Člen 13. Neporabljeno nakaznico lahko vrne kupec banki katera jo je izdala, ter zahteva položeni denar nazaj. V tem slučaju anulira banka pismenim potom izdono ovizo in vrne denar za nakaznico, kakor hitro dobi od carinarnice obvestilo,
da je ista vzela anuliranje naznanje.
Člen 14. Te carinske nakaznice izdaja banka franko provizija ter računa samo stvarne stroške brez ozira na svoto. Din 10.—.
Člen 15. O izdanih nakaznicah se bode vodil po izkazanih obvezah poseben račun pri banki.
Osiguranje valute pri kmzu.
Izvozniki so po čl. 16. pravilnika
0 prometu z devizami in valutami dolžni, da podpišejo ob priliki izročitve uverenja obvezo, da bodo za izvoženo blago prejeto inozemsko devizo izročili pooblaščenemu denarnemu zavodu, da postopa ž njo po predpisih pravilnika. Na te obveze prizadeti krogi dozdevno ne polagajo potrebne važnosti, vsaj drugače se ne more tolmačiti dejstva, da se v zadnjem času nad 1000 izvoznikov ni izkazalo, da so izpolnili pogoje, pod katerimi so dobili uverenja. Pripetili so se celo slučaji, da je faktični izvoznik kril izvoz z uverenjem druge osebe. Ino-zemec pride na primer osebno v tuzemstvo, zamenja tu pod ugodnejšimi pogoji kakor mu jih more nuditi Narodna banka ali pooblaščeni denarni zavod, največkrat kar pod roko, inozemske devize za dinarje in nakupi blago v tuzernstvu. Ko hoče izvoziti nakupljeno blago, rabi za osiguranje valute uverenje, cjre k tuzemcu in ga naprosi, naj namesto njega podpiše obvezo. Dobili so se posamezniki, ki so nasedli takim špekulantom. Sedaj ne morejo izpolniti sprejete dolžnosti in jih čaka občutna kazen. Po pravilniku je namreč pooblaščeni zavod, da se sam ogne kazni, oziroma, da se mu ne odvzame pravica do trgovine z devizami in valutami, dolžan naznaniti vsakega izvoznika ki ne izpolni svoje obveze v odrejenem roku, generalnemu inšpektoratu, da se uporabi kazen za neizpolnjene obveze.
Opozarjamo vse izvoznike, da v odrejenem roku izpolnijo pogoje, pod katerimi so se jim izročila uverenja, da ne zapadejo kaznim.
1 r. Zelenik: '
Pomembne razlike.
Marsikako nesporazumljenje med trgovcem - davkoplačevalcem in davčno oblastjo nastaja iz raznih tehničnih izrazov, kateri imajo v davčnem zakonu drugačni pomen, kakor pa pri trgovcu. Zakon govori vedno o prejemkih in izdatkih, figovec pa o izgubi in dobičku. Po zakonu se pod prejemki in izdatki ne razumevajo samo gotovinski prejemki in izdatki, kakor je to običajno v splošnem govorjenju.
Davčni zakon razume pod prejemki to, kar označuje trgovec z izrazom izkupiček ali iztržek. V smislu zakona so tedaj prejemki tudi tiste vrednosti, katerih trgovec ne smatra neposredno kot dobiček. Irgovec govori o blagovnem in o obrestnem dobičku, davčni zakon pa o prejemkih iz prodaje blaga in iz obresti. Še večje razlike obstojajo med izdatki. Med temi navaja davčni zakon mnogo takih izdatkov kateri pomenijo knjigovodju le premikanje med premoženjskimi deli in tedaj ne pridejo na poštev izgube in dobička. Na primer nabavi se orodje, oprava, stroji itd. Izdali smo si cer gotovino ali nabavili smo si drugi premoženjski del v drugačni obliki in se tedaj naše premoženje
ni ne zmanjšalo ne zvečalo. Navadno vohuni davčna oblast za izdatki. Ta oblast hoče v davčnih izkazih videli liste izdatke, kateri ne smejo zmanjšati davku podvrženega dobička. Praksa nam pa kaže, da se taki izdatki ne označujejo in radi lega davčna oblast ima vedno svoje pomisleke. Seveda izvirajo pomisleki pri nas navadno iz nepravilnih in netočnih napovedi in je manjkrat krivo teh pomislekov različno razlaganje pojmov.
Predvsem je potrebno, da vsak trgovec in podjetnik vodi redno knjigovodstvo. Prišli bodo časi, ko bodete lo knjigovodstvo krvavo potrebovali. Iz izkušnje lahko povem slučaje, da je redno trgovstvo prihranilo veliko na davkih. Navedem en slučaj, da bi nek Irgovec moral plačali milijone davkov, ako bi ne mogel s knjigarni dokazati, da je sicer napravil znaten promet ali kurz-ne razlike so mu požrle dobiček. Na besedo ne da davčna oblast ničesar, pa naj ima opravka še s tako poštenim in uglednim trgovcem.
Da ne bo nepotrebnih bojev z davčno oblastjo, svetujem, da vse tiste izdatke, kateri v smislu zakona ne smejo zmanjšati davku podvrženega dobička, pa se smatrajo v knjigovodstvu kot izguba, izkažete na posebnem poštevu in jih potem ludi oddvojeno izkažete v davčni napovedi. Posebno opozarjam na to, da izdatki za svojo osebo ali družino, kateri so vsmislu knjigovodstva res izguba, niso v smislu zakona in se morajo naznaniti kot davku podvrženi iznosi. Seveda ne smeš na ta poštev staviti takih izdatkov, kateri ne izpremenijo izgube in dobička ampak samo obliko premoženjskih delov. Take iz-premembe v premoženju (poslovni aii obratni glavnici) izkazuje redno knjigovodstvo. Kadar bo davčna oblast uvidela, da ima opravka s trgovcem, kateri vodi redno knjigovodstvo in tedaj svoje napovedi tudi lahko s takim podpre, tedaj bode tudi veliko manj pomislekov in sitnosti za davčno oblast.
Povdarjam ponovno, da pridejo prej ali slej časi, ko bodete redno knjigovodstvo hudo potrebovali in če ga ne bodete imeli, bodete plačevali davke, da bodete pisano gledali. Jaz sem že marsikatero povedal, ki je jako dobro držala in držala bode ludi ta. Poznate me, da sem se vedno potegoval in deloval za ugled in koristi trgovskega stanu in tedaj tudi dobro prevdarim vsaki nasvet.
Redno in točno knjigovodstvo pa m polrebno samo radi davka, zahteva ga osebna korist trgovca in podjetnika. Trgovec brez. rednega (dvostavnega!) knjigovodstva je kakor poveljnik ladje na visokem morju brez kompasa. Ko bi ne bilo listega nezaupanja med trgovstvom bi marsikateri Irgovec, kateri ima redno knjigovodstvo, povedal svojemu tovarišu, kakšen vpliv ima na delovanje iu poslovanje to knjigovodstvo. Ako lahko vsdk dan pregledaš, kako stoji in nisi navezan sarnov na domnevanje ampak se opiraš pred številke pred seboj, boš delal čisto drugače. Pri rednem knjigovodstvu, katero omogoča strogo kontrolo, so goljufije jako težke. Poznam podjetja, kjer ni bilo rednega knjigovodstva in z njim spojene potrebne kontrole, da se je mnogo pokradlo. Zato pa uvedite knjigovodstvo (najboljše amerikan-ski način), ker z. njim bodete vpeljali tudi red in kontrolo.
Svinjereja v Jugoslaviji,
Mefred P. Jenriis, posebni zastopnik ameriškega Depaitmenta of Cornmcce n« Du-naju, priobčuje v »Commerce Reports« sledeče pravilo o važnosti svinjereje v Jugoslaviji :
V prejšnjih letih je bila Srbija važen faktor v mednarodni trgovini prašičjih produktov, in se raditega domneva, da je Jugoslavija poklicana izvrševati gospodujoč upliv na tržišča v srednji Evropi. Skoraj 40% orane zemlje v tej deželi je posvečeno pridelovanju koruze in jugoslovanski bukovi in hrastovi gozdovi dobavljajo ogromne zaloge želodov in žirov, ki omogočajo, da so prašiči toliko na boljšem glede krme. Zdi se, da je Jugoslavija edina dežela v Evropi, ki je v stanu vzredili prašiče tako po ceni, kakor je to mogoče v iakozvani koruzni pasmi Združenih držav. Ako uvažuje-nio naravne prednosti in bližino Jugoslavije k sosednjim tržiščem, kjer je veliko vprašanje po teh produktih, kakor je n. pr. Čehoslovaška, Av-slrija, Italija in Nemčija, potem moramo reči, da je Jugoslavija v boljšem položaju, in da zamore ugodnejše obvladati ta tržišča, kakor pa Združene države.
Vendar pa ni pričakovati v tej gornji trgovini velikega razmaha v bližnji bodočnosti, ker je jugoslovanska prašičja industrija popolnoma neorganizirana; nima znanstveno upravljenih klavnic, ni udobnih ledenic, ni standardizacije onih izdelkov, ki se prodajajo v inozemskih trgih na podlagi svoje kakovosti. Prometne razmere so izmed najslabših v kateri si bodi evropski deželi. Koruza, ki je glavna žitna žetev, se prideluje bolj za ljudsko hrano kot za živinsko krmo. Ako koruza dobro obrodi, dobivajo prašiči svoj delež; ako pa je letina slaba, se jim ta krma prikrajša. Danska svinjereja, ki je najbolj organizirana poljedelska industrija v Evropi, je popolnoma neodvisna od domačega žitnega pridelka, in tam se ne štedi z uvažanjem koruze za svinje-rejo. Ideja, da bi sc po slabi letini uvažala koruza za krmo živine, bi se pa smatrala v Jugoslaviji za popolnoma neizvedljivo.
'Živalsko štetje od aprila 1. 1922, kaže, da je bilo tedaj v Jugoslaviji 3,087.020 prašičev v primeri z 3 milijone 283.135 v aprilu l. 1921. Glasom uradnih podatkov je to število tekom minulega poletja še nadalje pojemalo, ko je postalo razvidno, da bo letina koruze zopet prekratka. Beogradska vlada je naložila na izvoz prašičev in svinjine tako visoke carine, da je prodaja teh izdelkov v inozemstvo skoraj popolnoma prenehala. Ameriška mast se more
LISTEK.
Gustav Erevtag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
V Nevv-Vorku sem postal v najkrajšem času mali lopov in nepridiprav, uganjati sem začel vsakovrstne neumnosti,, vzdrževal si hlev poln konj, najžlahtnejših pasem in vse to v taki starosti, ko se pri nas pošteni dečki igrajo še s papirnatimi zmaji. Plačeval sem pevke in plesalke ter zabijal cele noči po zloglasnih hišah. Z ljudmi, s katerimi sem prišel v dotiko, nisem ravno preveč nežno in obzirno postopal, tako, da*so dohajale pritožbe in pozivi za odškodnino dan za driem na mojega strica. — Nisem se menil za občutke, niti stričeve, niti drugih ljudi, kajti ko so me ugrabili iz moje domovine, se tudi drugi niso ozirali ria moje občutke. Sicer pa, čim bolj divji sem bil, tem več denarja sem dobiva! na roko. Bil sem razvpit, kot najrazuzdanejši deček v celem mestu.
Nekoč, na moj rojstni dan sem se vračal ob šestih zjutraj z neke ve-
uvažati in se tudi zares uvaža v Jugoslavijo in prodaja dobičkanosno. Izvoz prašičjih produktov iž Jugoslavije tekom druge polovice tega leta bo jako pičel vsled nalaganja visokih izvoznih carin.
Srbijanska prašičja industrija, o kateri sc je mislilo, da si bo po koncu vojne hitro opomogla je bila sedaj zaprečena v svojem razmahu vsled slabe koruzne letine v dveh zaporednih letih, in konkurenca jugoslovanskih prašičjih produktov na tržiščih srednje Evrope ne igra ni-kake vloge. Kar se tiče bodočnosti, bo važnost te konkurence odvisna od uspeha koruznih letin, od izboljšanja prometnih sredstev in organizacije razpečavanja. Boljša organizacija je dosegljiva potom krajevnih poljedelskih zadrug, ki so po vojni vzniknile v vedno bolj razto-čem številu, in tudi prometna sredstva bodo brezdvomno napredovala. Načrt je že napravljen za nor-malnotirno železnico, 300 milj dolgo ki bo vezala Belgrad z globoko-vodnim jadranskim pristaniščem blizu Kotora.
Ako bo jugoslovanska svinjereja zeres zagospodovala na evropskih tržiščih, se bo to moglo zgoditi samo po zelo dolgem počasnem razvoju. Po sedanjem položaju pa kaže, da sc ameriški izvozni trgovini masti in slanine za najbližjo bodočnost mnogo bati pred konkurenco jugoslovanske prašičje industrije.
Er. Zelenik:
Ponudba, zahto, cena.
(Konec.)
Ideja svobodne trgovine se je začela porajati s propadanjem vladanja tajnih svetnikov in absolutizma. Nešlevilni primeri so pokazali, da posameznik gospodari mnogo boljše kot pa uradnik, ki je v službi kakega določenega družabnega razreda. Nadalje je narodno gospodarstvo potrebovalo individualistične in kapitalistične dobe, ker je bilo potrebno, da se izvede tehnika proizvodnje in prometa. Oblika narodno-gospodarske organizacije sc je morala še le ustvariti. Razmere so bile tedaj ugodne popolni trgovski svobodi. Ta svoboda je prinesla sčasoma obsežno špekulacijo z življenskimi predmeti in kakor smo videli iz nekaj primerov, je povzročila velikanske spremembe v cenah. To preobsežno nihanje cen je napotilo razne države, kakor srno že zgoraj omenili, da so začele ali omejevati svobodo žitne trgovine ali da so ščitile svoje poljedelstvo pred tujimi vplivi z visoko carino. Gibati so se začeli tudi poljedelci in so zahtevali zaščito. Razne države so res krenile na pot
selice, na kateri pa sem bil proti svoji navadi izredno slabe volje. Na poti domov začnem premišljati o svojem dotedanjem življenju. Kaj me je privedlo do teh misli, mi je še danes uganka. Kratko povedano, sklenil sem, napraviti konec svojim razuzdanostim, ker sem izprevidel, da bo drugače mene samega kmalu konec. — Namesto domov, krenem proti pristanišču, se oblečem v obleko navadnega mornarja, ki sem jo kupil med potjo, in predno je bilo poldne, se odpeljem kot pomožni mornar na neki angleški ladji iz pristanišča. Prejadrali smo par tisoč milj okoli rtiča Horn in na drugi strani zopet navzgor. Ko smo dospeli v Valparaiso,^ sem izjavil kapitanu svojo hvaležnost za prevoz ter stopil zopet na trdno zemljo, z namenom, z dvajsetimi dubloni, ki sem jih imel še v žepu, poizkusiti na lastno pest svojo srečo. Kmalu sem naletel na nekega razumnega moža, ki me je vzel s seboj na svoje posestvo, kjer sem si pridobil v kratkem času kot živinski pastir in umetnik v jahanju nemalo lavorik. Poldrugo leto sem preživel tam in se izvrstno počutil; ravnali so z menoj, kot z neke vrste prijateljskim gostom, ki jim obenem prinaša korist, večkrat sem se zaljubil, obču-
zaščite. Na zaščiti so bili posebno zainteresirani plemenitaški veleposestniki, kakor n. pr. v Nemčiji tako v Avstriji in Madžarski, pa so toliko lažje dosegali izpolnitev svojih zahtev. Pruski minister poljedelstva, plemenitaš Hammerstein, je izjavil, da ima konzument le pravico, da se mu dobavi proizvod po ceni, katera odgovarja produkcij--skim troškom in dobičku poljedelca. V spominu nam je še, kakšne zahteve je stavil vitez Hohenblum. Ni mu bila dovolj visoka carina na zrnje, če ravno je znašala 25% cene. Vsi ti plemenitaški poljedelci so pozabili, da mora splošnost skrbeti tudi za to, da prodajne cene proizvodov ne prekoračijo znatno proizvajalnih troškov. Omeniti moram, da svobodna trgovina nikdar ni mogla trajno potlačiti povprečnih cen. Dosegla je le veliko nihanje cen. Prejšnje čase so bile cene radi nerazvitega prometa in nedonosne produkcije jako visoke ali izvedba krasnih prometnih naprav in zboljšanje produkcijskih načinov je zniževalo cene. To znižanje cen je tra-jalo od 1860. leta pa do leta 1895. Od leta 1895 pa do izbruha vojne So cene trajno rastle. Povprečna letna cena je leto za letom lezla navzgor.
Izbruh svetovne vojne je prekinil na mah normalno delovanje žitne trgovine in tudi delovanje mednarodne špekulacije. Cene so na mah zlezle jako visoko. Ob izbruhu je stala pšenična moka 38 kron in je v malo dneh po začetku svetovne vojne prišla na 65 kron za 100 kg. Industrijski predmeti so prišli mnogo pozneje z višjimi cenami pač pa je prišla delovna sila kmalu za živežem. Draginja se je začela pri živežu. Danes vsako povišanje cen živežu prinese v kratkem mezdna gibanja in posledice so višje cene' industrijskih predmetov.
Na Češkem je začela pojenjavaii draginja in sicer je začela pri cenah živeža. Za živežem so prišli na vrsto industrijski izdelki tedaj pred delovno silo. Vrstni red je tedaj nekoliko izpremenjen, ne pojenjuje draginja v tistem redu, kakor je naraščala.
Pri nas o popuščanju draginje ni niti sluha, nasprotno, cene živežu skoraj dnevno rastejo in vse kaže, da bomo v kratkem v hudem mezdnem boju. Neverjelno je in dozdevalo bi se nam nemogoče, ako bi nam življenje ne dokazovalo, da smo hudo slabi gospodarji. Ob razpadu Avstrije je veljala krona 36 švicarskih santimov in je nekaj časa potem narastla na pol švicarskega franka. To je dokaz, da je v tujini vladalo dobro mnenje o naši državi in naših gospodarskih prilikah. Ali to dobro mnenje ni našlo opore v
dovali so me kot dobrega lovca in izvrstnega jahalca. Kaj mi je torej manjkalo?
Toda vsako veselje je minljivo. — Imeli smo ravno veliko ubijanje živine in bil sem zaposlen s priganjanjem krav na dvorišče pred klavnico, kar se naenkrat pojavita pri nas dva vladna uradnika na konjih. Ravnala sta z menoj zelo vljudno, vzela me skupno z mojim konjem med se v sredo ter me odvedla v glavno mesto, kjer sta me oddala pri ameriškem konzulatu. Ker sem čul, da je moj stric alarmiral nebo in pekel, da bi me izsledil, in ker sem spoznal iz dolgega pisma svojega očeta, da je bil ta gospod res vznemirjen, ker sem tako brez sledu izginil, sem sklenil, da mu napravim to uslugo in se povrnem. Pogovoril sem se s konzulom in odpotoval s prvim parnikom v Evropo. Ko sem dospel na ta zastareli kup zemlje, sem izjavil svojemu očetu, da ne maram postati trgovec, marveč poljedelec, nakar bi bila tvrdka Fink in Becker kmalu skočila iz kože; toda ostal sem stanoviten.
Končno smo se nekako pogodili. Odšel sem najprej za dve leti na neko posestvo na severu, nakar sem bil poslan za nekaj let v trgovsko pisarno, s čemur so upali, da
naši gospodarski sposobnosti. Mi smo tako imenitni gospodarji, da smo spravili krono od 50 santimov ria poldrugi santim. Izračunajte, koliko odstotkov smo zagospodarili! Ali se tedaj smemo čuditi, če je toliko nezadovoljstva v naši Jugoslaviji, če ljudje preklinjajo svobodo. Lahko rečem, da so milijoni prebivalstva postali popolni berači. Na stotine milijonov prihrankov je bilo naloženih, ker so sto in stotisoči revnih ljudi varčevali za stara leta, so stradali in si odtrgavair od ust grižljaje, da bi si nekaj prištedili za starost. In te prihranke je do polovice ugonobila Avstrija, ostalo pa nezmožni gospodarji Jugoslavije. Posamezniki, ali mali krog oseb je nagrabilo ogromno premoženja, široke plasti so pa popolnoma obubožale in pomnožile vrste nezadovoljnega prebivalstva. Ta nezadovoljnost se rzliva tudi na trgovino in jo dolži izkoriščanja. Zlobni državniki so še podžigali to sovraštvo in so preganjali rednega trgovca, kateri se trudi, da preskrbi svojega odjemalca z blagom po ugodni ceni in si zasluži za svojo družino in tudi za svojo starost. Državniki niso preganjali tistih, kateri so na debelo drli in izkoriščali. Ne, teh niso videli ne državniki, ne njihove nared-be. Državniki in njihove naredbe si niso upale prijeti velešpekulantov z živežem, ne veleagrarcev v naših žitorodnih krajih, silile so le našega trgovca, da prijavlja svoje skromne zaloge. Vihravost in enostranost v gospodarski politiki je bila lastna našim vladam. Posledice občutimo in vsak resničen Jugoslovan želi, da bi jih nikdar*ne bilo.
M. Savič:
Hala industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
2. S u k n j a r s k a industrija v okolici Pirota, ki izdeluje za milijon dinarjev sukna, kjer predejo kmetice v zimski dobi volno in tko sukno, ki je zelo čislano in se prodaja po celi Srbiji. Domača suknjar-ska industrija v Tetovem, ki izdeluje blaga za nekoliko stotisoč dinarjev; domača suknjarska industrija v Kumanovem, ki izdeluje za pol milijona dinarjev blaga.
3. Domača industrija gladkih špecijalitet Srbije, ki se odlikuje po svoji krasoti in originalnosti pestrih barv, katero zna izdelovati okrog sto žen in deklet in jo izdeluje v vrednosti okrog 150.000 dinarjev za trgovino, poleg znatne količine za domačo potrebo; domača industrija gladkih preprog v Prilepu, ki izdeluje skoro isto vrednost toda ne tako visoke umetniške kvalitete. Industrija kosmatih preprog
opustim svojo namero. In tako sem zdaj tu. Toda ves trud je zastonj. Svojemu očetu na ljubo sedim tu, ker vidim, da si dela mož veliko nepotrebnih skrbi zaradi mene; ostanem pa tukaj le toliko časa, dokler se sam ne prepriča, da imam jaz prav. Nato postanem poljedclec«.
»Ali nameravate pri nas kupiti posestvo?« vpraša Anton radovedno.
»Mi ne pade v glavo, gospod«, odgovori Fink. »Jezditi hočem od ranega jutra do poldne, ne da bi zadel na kak mejnik svojega posestva. Kaj takega pa tu rii mogoče«.
»Torej odidete zopet nazaj v Ameriko?«
»Ali kam drugam; v delih sveta nisem izbirčen. Med tem pa živim v tem samostanu kot menih, kakor vidite«, pravi Fink, smeje se, ter vlije iz. velike steklenice celo množino ruma med malo merico drugih sestavin, zmeša tekočino ter jo na skriven strah Antonov mirno izpije. »Primite«, zakliče ter porine steklenico pred Antona, »pripravite si sami svojo pijačo, potem pa bova veselo kramljala, kot se spodobi za vrla fanta in pobotana sovražnika«.
(Dalje prih.)
v Kruševem, ki producira za nekoliko 10.000 dinarjev vrednosti na leto.
4. Domača lesna industrija, ki izdeluje vile, lopate, kolarske izdelke v petih vaseh v okolici planine Vučja; domača vozarska industrija po vaseh na podnožju Suhe planine, ki delajo doma, pa potujejo tudi po celi Srbiji in izdelujejo kmetom vozove.
5. Kamnoseška industrija, v Belih vodah, Krvavcih in okolici v Kruševaškem okrožju, kjer izdelujejo v treh vaseh kamnoseške in pečarske izdelke; kameno-seška domača industrija marmorja pri samostanu Studenice; kameno-seška industrija v vasi Puhovo v Dragačevskem okraju; dalje kame-noseške vaške domače industrije v posameznih vaseh v Kranjskem okrožju v treh vaseh v vranskem okrožju in v eni vasi v skopljanskem okrožju. Domača veleindustrija za izdelavo mlinskih kamenov v Bo-Ijetinu pri kosovski Mitroviči in v okolici Trstenika.
6. S o d a r s k a industrija v Nikolajevičih in Ravnih v užiškem okraju, vse vasi v okolici zlatarske planine, kjer izdelujejo posode za prodajo sira; Gornja Komarica v kragujevaškem okraju; nekoliko vasi v okolici Novega Pazara, nekoliko vasi v okolici in na podnožju Jasirebca; nekoliko vasi na vznožju Babune; nekoliko vasi na vznožju Šar Planine; dalje izdelava vil in lopat v skopski Crni gori, okolici Maljena in okolici Golubea.
7. Pleiarska industrija je znana v nekaterih vaseh v okolici lagodine, v dveh vaseh v okolici Obrcnovca in v dveh vaseh v okolici Smedereva itd.
8. L. ončarska industrija v vaseh Potpeč in Roče v užičkem okraju, v nekaterih vaseh v toplič-kem, skopskem, tetovskem okrožju in v timočki okolici.
9. P la t n a r s k a domača industrija v Užicah, Pirot, Prizren, Skoplje, Prilep.
10. Industrija za izdelavo sit v Mrkom Dolu in Tari.
11. Domača industrija mete 1 v Požežani in okolici Gradišta, kakor tudi v okolici Djevdjelije.
12. Domača industrija volnenih n o g a v i c v Prilepu, Prizrenu, Ma-garevu pri Bitolju in Kruševu.
13..	Domača industrija trikotaže "v Prizrenu, Prilepu, Bitolju in Ma-garevu pri Bitolju.
, 14. Industrija lesenih Cvekov, katero delo izvršujejo cigani v Jclašnici, Vranji in okolici.
J3. Industrija za galanterijo iz bakra se izvršuje v vaseh in v oko-kci Novog Brda; to so ostanki nekdanje velike rudarske industrije v ‘em kraju.
16. Domača industrija britev v Drizrenu.
1 /. Domača industrija suhega F11 e s a in slanine v Užicah in okolici in Novom Varošu, kater-a izdeluje blago v vrednosti 500.000 Din; domača industrija pastrme (to je sušenih koz in ovc) v Skoplju, Velesu, Tetovem in Štipu.
18. M u t a v d ž i j s k a industrija predeluje kozjo dlako v vseh vaseh v podnožju Suhe Planine in v večjih vaseh v okolici Vranje.
19. Domača industrija rogov v ^okoiici Jagodine.
20. Domača industrija terpentina v Poreču.
21. Domača industrija smole in k a t r a n a v Zlatiboru in v okolici Priboja.
22. Domača industrija konfekcijskega blaga kot nova vrsta zapo-slenja in industrija za izdelavo nogavic v Beogradu.
Poleg teh obstojijo domače industrije, ki predelujejo stavbeni les, kakor za strešni les, trame, za gredice in ograde itd., v več vaseh. Poleg zgoraj navedenih domačih industrij obstojajo še manjše industrije na več krajih, s katerimi se Peča nekoliko rodbin v vasi. Izmed teh industrij nekatere stroke napredujejo, druge stagnirajo, tretje pa 'Propadajo.
Važnost tega zaposlenja leži v tem, da se kmet odnosno poljedelec v mestu v zimski dobi odnosno ob neugodnem vremenu, ko ne more delati na polju, bavi s lem poslom in zasluži za vzdrževanje gospodarstva. Ta industrija je s svojo privajeno delovno energijo omogočila snovanje velikih industrij v Leskovcu in Užicah in bo tudi v bodoče služila, da se osnujejo nove stroke male in velike industrije, ker je privajena delavnost vsaki industriji dobrodošla. Ta domača industrija se da modernizirati, da bi še bolje zadovoljevala potrebe življenja, ako bi se otvorile primerne šole.
Dalje prihodnjič.
SSSSSESSSSSSiSiSiS
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRIJA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Izvoz in uvoz.
Izvoz tobaka. Naša država bo izvozila v prihodnjih dneh 250.000 kg tobaka boljše kvalitete.
Izvoz plutovine (korka) iz Italije. Izvoz plutovine iz Italije je bit do leia 1916 približno 37 tisoč meterskih stotov; po letu 1916 je ta izvoz za nekoliko padel. Tako se je izvozilo leta 1917 7.742	meterskih	stotov	v	vrednosti
1.306.000 lir; leta 1918 4.366 meterskih stotov v znesku	1,310.000	lir;	leta 1919
8.163	meterskih	stotov	v	vrednosti
1.544.000 lir; leta 1920 19.350 meterskih siotov v vrednosti 3,950.000 lir; leta 1921 29.450 meterskih stotov v vrednosti 5,277.000 lir; leta 1922 v prvem četrtletju 8.356 meterskih stotov v vrednosti	1,364.000 lir.	— Glavna tržišča
plutovine so bila pred vojno države centralne Evrope: Francoska, Zedinjene države. Švicarska, Angleška, Belgija, Rumunska in Grčija. Po vojni so bili glavni konzumenti italijanske plutovine Nemčija, Zedinjene države, Avstrija, Angleška, Cehoslovaška, Grška, Švicarska in naša država.
Trgovina.
Trgovska industrijska podjeija. V teku minulega leta je ministrstvo trgovine in induslrije odobrilo na teritoriju predvojne Srbije nad 30 raznih podjetij.
Trgovske zveze med Italijo in Madžarsko. V Trstu se je te dni osnovala italijansko-madžarska trgovska zbornica.
Kanadska narodna razstava. Kakor vsako, teto sc bo vršila tudi letos meseca septembra v Torontu kanadska narodna razstava. Naša država bo imela na razstavi poseben mali oddelek, kjer bodo razstavljeni naši domači izdelki, kakor: preproge, čipke, prstena posoda, slive itd. Naš konzulat v Montrealu vabi, da se vpošljejo na razstavo vzorci, slike, dopisi z. natančnimi podatki v angleškem in francoskem jeziku, kar bi moglo opozoriti inosirance na našo produkcijo ter privabiti kupce.
Povišanje cen premogu na Angleškem Vsled velikih zahtev angleškega premoga s strani Francoske in Nemčije so cene premogu v Cardiffu zelo poskočile. Nekatere vrste premoga, katere so se prodajale začetkom tega leia po 6 do / šilingov za tono stanejo danes 18 in 19 šilingov. Bituminozni premog se je podražil od 13 na 23 šilingov pri toni, koks pa od 50 na 80 šilingov. Francozi kupujejo premog, Nemci pa koks.
Industrija.
Industrija diamantov. Po vesteh se je izdelalo v letu 1922 diamantov od 669 tisoč 559 karatov v vrednosti 2,266.631 šierlingov. Povprečna cena za en karat je bila 61 šilingov in dva penza.-
Proizvodnja sladkorja v češkoslovaški. V sladkorni kampanji 1922/23 se je proizvodilo do konca januarja I. !■ 7,163.780 g nepredelanega sladkorja.
Povišanje cen sulfata v čehoslova-ški. Čehoslovaški producenti Giauber-jeve soli (sulfata) to so: kemične tovarne v Aussigu in Petrovička v Frei-stadiu so povišale cene sulfatov od 55—60 na 80 Kč. za 100 kg. To poviša-
nje opravičujejo s tem, ker ima solna kislina, kot produktni ostanek produkcije sulfata premalo odjemalcev in tudi ne izvoza, ker veliki del nemške industrije, ki so rabile to kislino, ne obratuje. To povišanje je zelo neugodno za češko steklarsko industrijo, ki se itak že nahaja v veliki krizi.
Osnovanje tovarne svile v Budimpešti. V Budimpešti se pogajajo delegati neke švicarske svetovne tovarne svile z ogrskimi bankami za osnovanje večje tovarne za svilo. Vlada pospešuje in odobrava ta pogajanja.
Carina.
Carine oproščeni uvoz opeke. Carinski svet je na svoji seji 27. februarja sklenil odlok, katerega je finančno ministrstvo odobrilo pod C. štev. 13.005: Odredbe čl. 193. finančnega zakona za 1922/1923 se naj razumevajo tako, da se oprosti uvozne carine samo opeka za zidanje iz točke l./a in strešna opeka samo vzorec iz točke 1./6 T št. 493.
čebulno seme prosto uvozne carine. »Narodne Novine« od 10. t. m. prinašajo odlok, da je seme od čebule oproščeno uvozne carine.
Izvoz bučnih semen je prost izvozne carine.
Zadar je od 12. t. m. carinsko izločen iz področja italijanskega kraljestva in je uvoz in izvoz prost carine.
Za carinarnico v Velikem Bečkereku. Banaški trgovci in industrijalci so prosili pri ministrstvu financ za carinarnico v Velikem Bečkereku.
Nova avstrijska carinska tarifa. Na-rodno-gospodarski odbor glavne zveze avstrijskih induslrijalcev je sprejel sklep, v katerem z ozirom na pogajanja s sosednimi državami zahteva sestavo nove carinske tarife, češ, da stara tarifa ne odgovarja več sedanjim prilikam.
Denarstvo.
Žrebanje tržaškega mestnega posojila iz leta 1916. Obligacije tržaškega mestnega posojila od 34 milijonov kron iz leta 1916, katere so bile 1. marca 1923 izžrebane se bodo odkupovale 1. septembra 1923.
Promet z devizami na Poljskem. Te dni je stopil na Poljskem novi devizni red v veljavo. Ves devizni promet je koncentriran pri 39 bankah ter je pri ostalih bankah devizni promet prepovedan. Med temi 39 bankami ni niti ena, ki sc je osnovala po vojni.
Davki.
Pristojbinski ekvivalent. Na poziv Irgovskc in obrtniške zbornice za Slovenijo se je vršilo včeraj popoldan v zborničnih prostorih posvetovanje zastopnikov našega zadružništva, poso-jilništva, bankarstva, hranilništva, dalje induslrijalnih in trgovskih organizacij. Po uradnem poročilu zborničnega tajnika dr. Frana Windischerja o bistvu in pomenu tega davčnega bremena, je predložil zbornični konzulent gospod Fran Žagar pismene predloge za reformno akcijo. Po daljši debati, katere so sc udeležili gg. dr. Fran Černe, dr. Windischer, Fran Žagar, so bili sprejeti soglasno predlogi zborničnega referenta, ki se tičejo načina odmere, odnosno akcije za odpravo prislojbirt-skega ekvivalenta. Temeljem teh zaključkov izdela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo spomenico, ki se predloži finančni upravi in zakonodajnemu odboru Narodne skupščine. Predmetno vprašanje je tehtovite važnosti Za denarne zavode, hranilnice, posojilnice, banke, za razne korporacije ter za pridobitne družbe raznih vrst in strok.
Promet
Nov aparat za signaliziranje. Na zagrebškem južnem kolodvoru so te dni preizkusili nov aparat za signaliziranje z lučjo, ki ga je iznašel dunajski inženir Wimberger. Preizkus se je dobro obnesel in dobe v bodoče ta aparat vse postaje z velikim prometom.
7-ačasna opustitev pošte Dovje. S privoljenjem poštnega ministrstva štev. 9570 od 21. februarja 1923 se dne 15. marca 1923 začasno opusti pošta Dovje. Obenem se pridete kraji Dovje, Be-iica in Sedelčnik pošti Mojstrana. Dne 16. marca 1923 se uvede pri pošti Mojstrana dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v kraju Dovje. Dostavljalo se bo vsak dan razen ob nedeljah.
Otvoritev telefonske centrale v Selcih nad Škofjo Loko. Pri pošti Selce nad Škofjo Loko je bila dne 1. marca 1923 otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
Promet na Donavi. Brodarski Sindikat je izdal te dni statistiko svojega prometa po Donavi tekom leta 1922. V našo državo se je uvozilo po Donavi skupno 117.900 ton in sicer: živeža 400 ton, premoga 39.000, lesa 29.100, soli
40.000,	petroleja, bencina in mineralnega olja 3.900, gradbenega materijala 2.400, železa 600, opeke 1.600, kamenja 900. — Izvozil pa je isti sindikat v letu 1922: 6.000 ton živeža, 700 premoga, 53.980 ton suhih sliv, raznega blaga 205, skupno 60.885 ton. — Ves promet omenjenega sindikata na Donavi je znašal v minulem letu 267.650 ton, kar tvori eno tretjino minimalne tonaže brodarskega sindikata.
Ukinjenje železniškega prometa od Subotice proti Osijeku, Zagrebu in Dalju. Iz Beograda poročajo: Suboti-ška železniška direkcija javlja, da je ukinjen železniški promet od Subotice proti Ogulinu, Zagrebu, Koprivnici, Osijeku, Virovitici in Dalju, kakor tudi odprema carinskega blaga od Subotice za Zidani most v Zagreb. Promet je bil ustavljen dne 9. marca in bo ukinjenje trajalo nekaj tednov, dokler se proga ne spravi v red.
Upostavitev donavske plovbe. Iz Budimpešte poročajo, da se bo donavska plovba na področju Madžarske in naše države dne 18. marca zopet upostavila. Tega dne prično zopet obratovati tovorni parobrodi ter se transporti lahko že sedaj najavljajo.
Nazadovanje pisemskega in paketnega prometa v Nemčiji. Neprestano povišanje poštnih tarifov je povzročilo znatno pornanjšanje poštnega prometa. Pisemski promet je padel za 50% paketni pa za 43%.
Dobava, prodaja.
Dobava vojaške opreme. Pri upravi Zavoda za izradu vojne odeče t. v Beogradu se bodo vršile naslednje ofer-talne licitacije: dne 20. fharca t. I. glede dobave kalpakov in dolmanov za kraljevo gardo (iz državnega materijala, razne kožuhovine za podlogo); dne 21. marca t. I. glede dobave sivih in belih rokavic ter raznih jermenčkov in bort; dne 23. marca 1. I. glede dobave raznih gumbov; dne 24. marca t. I. glede dobave perjanic itd. za kraljevo gardo ter zaponk (Ftafteln); dne 26. marca t. I. glede dobave kožuhov ter dne 28. marca t. I. glede dobave blaga za slamnice. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja praznih sodov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 28. marca t. I. ob 11. uri dopoldne dražba 1.600 praznih sodov. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Naznanila Trgovske zbornice.
Za po5elnike sejma na Lipskem. Po-
setniki tipskega sejma se opozarjajo, da ima jugoslovenska trgovinska agencija iz Norinberka na sejmu svoj lastni sland, kjer je našim trgovcem in industrialcem s potrebnimi informacijami na razpolago. Stand se nahaja: Aus-steltungspark, Halle No. 13, Stand 247/48.
Vzorčni sejem v Bordeauxu. Tekom meseca junija se bo vršil v Bordeaux-u velik vzorčni sejem. Naš konzulat v Bordeaux-u vabi naše industrijce in veletrgovce z deželnimi pridelki, da se udeležijo te prireditve. V poštev bi prišla naša lesna in živilska industrija, ker se za te vrste blaga francoski jugoza-pad najbolj zanima. — Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled.
Mednarodni vzorčni sejem v Milanu. V Milanu se bo vršil od 12. do 27. aprila t. 1. mednarodni vzorčni sejem. Podrobni podatki o pogojih za udeležence, pole za prijave itd., so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami.
Razno.
Dohodki od sekvestriranih imetij. Mi-
nislrsfvo pravde je izdalo strokovno bilanco od dohodkov iz sekvestriranih imetij. Skupni dohodki znašajo po bilanci v letu 1922 9,900.000 Din. V isli dobi znašajo izdatki 3,100.000 Din. Cisti dobiček znaša torej 6,800.000 Din. Z rešenjem ministrskega svela je dalo ministrstvo pravde za pomoč pasivnim krajem in poljedelcem, kakor drugim ustanovam od čistega dobička preko 3 milijone dinarjev.
Narodna banka. Minister financ je izdal časnikarjem sledeče obvestilo: »Narodni banki« je poslal pismo, v katerem določa, da pride Narodna banka v vrsto vseh ostalih bank. Smela bo kupovati in prodajati devize pod istimi pogoji kot vse ostale banke. Minister financ bo v stalnem sliku z upravnim odborom Narodne banke. To velja doslej le za centralo v Beogradu, dočim se bode za podružnice izdala posebna določila od upravnega odbora.
Kongres mednarodne trgovske zbornice. Dne 18. t. m. se začne v Rimu posvetovanje mednarodne trgovske zbornice. Prisostvovale bodo depulacije iz vseh držav sveta. Največ interesa kažejo Amerikanci, ki bodo zastopani po 250 delegatih.
Koliko imamo v naši državi lokomotiv in vagonov. Po najnovejšem štetju imamo v naši državi i.993 nonnalno-tirnih lokomotiv (od teh je 1.045 porab-nih) in 46.555 vagonov od katerih je 29.918 porabnih.
Finančni minister proti zakonu, da zidajo banke lastna poslopja. Finančni minister je napotil akl ministru za so-cijalno politiko, v katerem naproša, da se naj oni člen o stanovanjih, ki govori o tem, da morajo vsi denarni zavodi, ki imajo preko en milijon dinarjev kapitala zgraditi laslno poslopje, vsled finančne krize, ali ukine ali pa preloži. 2elji finančnega ministra se bode najbrže ugodilo.
Garantirani stari avstrijsko - ogrski dolgovi. Iz Pariza poročajo: Repera-cijska komisija, ki je drre 23. januarja razdelila med nadsledstvene države garantirane avstro-ogrske dolgove, je sklenila dne 14. marca, da le države prevzamejo jamstvo za te dolgove po-čenši od 1. julija 1919.
Novi rumunski državni budžef. Ru-munski državni budžel izkazuje za čas od 1. aprila do 31. decembra m. 1. dohodke 15 milijard in 200 milijonov lejov med tem, ko iznašajo izdatki 15 milijard.
Češkoslovaške železnice samostojna podjetja. Prometno ministrstvo priprav-
lja za leto 1924 pretvoren je železnic v gospodarska podjetja, kakor je io začrtano že v tozadevnem zakonu. Uprava železnic bo čisto privatno gospodarska in zato državna uprava ne bo uživala nobenih ugodnosli.
Brezžični brzojav na dunajskem velikem sejmu. Na dunajskem velikem sejmu je postavljen brezžični brzojav, ki bode za posetnike sejma prinašal najnovejše tečaje iz Ziiricha, Londona, Pariza, Rima, Berlina, Varšave, Budim-pešle, Prage, Zagreba, Beograda in Zofije.
Prometna pogajanja v Bratislavi. Pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo radi tranzitnega promefa se bodo prihodnje dni obnovila v Bratislavi. Jugoslovanski zastopnik je že odpotoval iz Beograda.
Draginja v Avstriji raste. Paritetna komisija je ugotovila, da so se živila podražila za 6%, kar bo obremenilo državni proračun za 24 milijard mesečno.
Naši konji v Grčijo. Posebna grška vojna komisija je nakupila v Vojvodini 5000 konj za grško državo.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (15. t. m).
Baška pšenica duplikat kasa en vagon
452, dva in pol vagona po 450, en vagon 455, ječmen ponudba 290, ječmen ponudba 315, koruza nova 12 vagonov po 250—252.50,, koruza suha 100 odst. kasa en vagon 300, za inaj 100 odst. 10 vagonov po 252.50—253.75, koruza banatska ab Subotica 13 vagonov po 270 do 275, fižol beli baški en vagon 450, maka »00« en vagon 675, »0« 650, otrobi banatski brez vreč 1 vagon 150, baški otrobi v papirnatih vrečah en vagon 157.50.
AVTO
bencin, pnevmatiko, olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi jago-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši Šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olj? fer vse posamezne dele za vse
sisleme.	Na	vetiko in malo;
rit g e
Cerletfi
Tu or n ica samoo-eznic in drugih, modnih predmetov.
d
airn/
J7.
Točna vas/rezka.
Pw/'/	'
'*****************
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko feiago
i raznovrstna žganjs, moko m deželne pridelke,
raznovrstna rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
t A/ •
£xj®®?*/.
m
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnif, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
JUG & ZUPANČIČ
CELJE, Narodni dom.
Manufaktur en-gros.	Manufaktur	en-gros.
Zastopstvo in tovarniška zaloga tovarn
FRANC M. RHOMRERG v Dornbirnu in j. G. ULMER v Dornbirnu.
iMaraskino Morpurgo
* Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. MORPURGO, SPLIT.
Zastopnik: ADOLF KORDIN, Ljubljana, Zrinjskega cesta 7.
ra-
■' i L*	L** L x L,‘i La l j
.s.
PO o
OJ
CO 01 L J
v,
a £ - s
CM S r“, £2
■ ur.o>B mSZž fg ffP
C5
K?
V korist podpornemu društvu slepih!
Papirna industrija in knjigoveznica
fl. Janežič, Ljubljana, Florjanska ulica 14,
Izdelava in zaloga vseh vrst šolskih zvezkov, raznih map, trgovskih knjig, blokov itd.
V korist podpornemu društvu slepih!
s
s
is
S
S
S
H
TJ
9
s
a
atSllglbaiiaiStSigllgi!S3[gilSai2tiSatgiiS3l211Sii2iS2ilSiiaSig}|g3Lg
kanil pisalni stroj smisli!
mMI assfsi, mmltin ilniii it roJno Dišave gclois es-liratlllfe s!ekiK!i8 Elaste
„Chaudoir" Vermorel, prvorazredno izdelane, z litim medenim dnom in kompletnimi potrebščinami. Stalno skladišče sestavnih delov za sesal-ke in gumijastih potrebščin na veliko in na malo. „Barzel“ d. d., preje brata Rossnfel«, Subotica. Razpošiljanje po pošti in po 1 komad! Zahtevajte ponudbe!
  ........................................
Gradbeno podjetje
|	ing. Oukic	in	drug	j
I	Ljijsna, Bob oriševa	ulica	to 20.	j
I se priporoča za vsa v to	§
| stroko spadajoča dela. y
=	ŽŽ
^l|liiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiniiiimiiiiiullr
=lil=lll=IJI=HI=lll=ll
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
ja PILI
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
ii=in=i!i=iM=m=iii=
SSBSSS------
-~;'y
Mi
t
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Ivan zarotnik
TeiyIon Sl. 3)8.	mestni	tesarski	mojster	TElEfuB Sl. 3?3.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla., stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert BScnk. — Odgovorni ure
dnik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« Irgovsko-induslrijske d. d.