o p i s i. Iz Žakca. Poročilo o »zavezi slovenskih učiteljskih društev«. Kakor je v obče znano, prevzelo je Celjsko učiteljsko društvo dne 2. nov. 1887. 1. osnovanje »zaveze slov. učiteljskih društev«. Na razposlano »okrožnico« pristopilo je do danes k »zavezi« 12 slovenskih učiteljskih društev in sicer: 1. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. 2. Pedagogiško društvo v Krškem 3. Šmarijsko-Eogaško učiteljsko društvo v Šmariji. 4. Učiteljsko društvo za Goriški okraj. 5. Ptujsko učiteljsko društvo. 6. Sežansko učiteljsko društvo v Tomaji. 7. Tominsko učiteljsko društvo. 8. TJčiteljsko društvo za Koprski okraj. 9. Ljutomersko učiteljsko drustvo. 10. Ormoško učiteljsko društvo. 11. Savinjsko učiteljsko društvo in 12. Celjsko učiteljsko društvo. V 7. št. »Popotnika« objavil je osnovalni odbor načrt pravil »zaveze« ter prosil vsa p. n. slovenska učiteljska društva, naj mu do 15. junija pošljejo svoje pomisleke o pravilih. Tej prošnji odzvala so se do zdaj le tri učiteljska društva: 1. Slovensko učiteljsko društvo za Koprski okraj, 2. Šmarijsko-Bogaško učiteljsko društvo in 3. Sežansko učiteljsko društvo. — Savinjsko učiteljsko društvo pa je vzprejelo načrt pravil biez premembe. V isti št. »Popotnika« prosil je osnovalni odbor zaveze, naj se mu dopošljejo imeniki učiteljskih društev in prepisi pravil. Tudi tej želji vstreglo je samo Kopersko in Sežansko učiteljsko društvo. Vsa čast primorskim tovarišem! Žačetkom julija sestavil je osnovalni odbor definitivno pravila »zaveze« oziraje se na poslane pomisleke ter jih poslal visoki vladi v potrjenje. Vsekakor misli osnovalni odbor prirediti prvo zborovanje »zveze« v Ljubljani, okolu 14. in 15. sept., ker meni, da imajo takrat učitelji povsod počitnice ter bi bil ta čas najugodnejši.*) Da se pa ne bode delovanje osnovalnega odbora oviralo, prosi ta vsa p. n. slovenska učiteljska društva naj mu sigurno do 1. avg. t. 1. pošljejo natančni imenik članov in prepis pravil, do 10. avg. pa naznanijo svoje delegate, in sicer voli vsako učiteljsko društvo za 10 članov 1 deleg., za 20 članov 2, za 30 3 itd. Nadalje prosi odbor še vsa p. n. učiteljska društva in č. tovariše, naj mu do 10. avg. tudi blagovolijo naznaniti predloge in govore, kateri naj bi prišli na dnevni red glavnega zborovanja. Vsak govornik naj naznani tudi svojega nadomestnika, kateri ga zastopa, ako bi slučajno bil zadržan udeležiti se zborovanja. Letni donebck za vsakega pravega člana določil se je na 10 kr. za podpornega pa 5 kr. »Celjsko učiteljsko društvo« je osnovalnemu odboru neko vsoto posodilo, da zamore isti svoje troške poravnati. Ker pa bode za zborovanje zaveze in druge priprave treba več denarja, prosijo se vsa p. n. učiteljska društva, naj v kratkem pošljejo svoje doneske. — Vsi dopisi, tikajoči se zaveze, naj se pošiljajo g. A. Gradišniku v Hrastnik ali g. Fr. Kocbeku v Žalec (Sachsenfeld), Štajerska. Osnovalni odbor še prosi p. n. slovenske učiteljska društva, naj točno drže stavljen obrok, da se osnovanje zaveze po nepotrebnem ne zavleče. Ka vse dopise, ki pridejo kasneje, se odbor ne bode oziral, — torej slovenski učitelji, kažite dejanski, da Vam je mar ustanovitev »zaveze«! Vse druge stvari objavi osnov. odbor pozneje. Iz Krškega okraja. Okiajna učiteljska konferencija za krški okraj bode letes v 23. dan julija v Krškem. Na dnevnem redu je razen navadnih toček tudi »mentev ploskev in teles«, metodično razlaga g. Bezlaj, in »ogledovanje učilske razstave v zvezi z razlaganjem Lavtarjevega računskega stroja«. Iz Rrške»il. »Pedagngiško društvo« je zborovalo v 3. dan maja t. 1. v Kostanjevici v ondotni šoli. Zborovanjii se je udeležilo obilo učiteljev in drugili razumnikov in šolskih prija- *) V 14. in 15. dan sept. začenja se vpisovanje v vse srednje in ljudske šole v Ljubljani. Uredn. teljev. Gosp. prvosednik Fr. Gabršek presrčno pozdravlja navzofie, zlasti goste ter naznanja važnejše društvene zadeve, ki so se rešile izza zadnjega zborovanja. Potem se prečita in odobri zadnji zapisnik. Gosp. Lapajne govori na to o vzgoji s posebnim ozirom na srednji stan, za katero zanimljivo predavanje je žel občno pohvalo. Isto tako so poslušalci z največjim zanimanjem sledili spretnemu govoru gosp, Abrama o sadjarstvu in o postopanji učiteljevem pri tej stroki kmetijstva. — Izmej posameznih nasvetov omenjam sosebno onega g. Bezlaja, vsled katerega se je poslala na visoko c. kr. poučno ministerstvo prošnja, naj se pri imenovanji okrajnili šolskih nadzornikov ozira v prvi vrsti na popolno teoretično in praktično strokovno sposobnost. Nadalje se je naročilo odboru, naj primerno ukrene glede prošnje na preslavni deželni zbor kranjski v zadevi vreditve učiteljskih plač. Isto tako ima na predlog gosp. prvosednika odbor ukreniti, kar je potrebno, da društvo dostojno proslavi štiridesetletnico vladanja našega presvetlega cesarja. — »Pedagogiško društvo«. Za tekoče društveno leto so nadalje plačali letnino: g. Pleteršnik Maks, c. kr. profesor v Ljubljani; slovenska knjižnica ljubljanskih bogoslovcev; g. Turk Jos., učitelj v Grahovem ; g. Mrcina Ivan, učitelj na c. k. vadnici v Gorici; g. Tramšek Bl., nadučitelj na Vidmu; g. Gajšek Sim., učitelj na Vidmu; g. Stanzer Fr., trgovec v Krškem; okrajna učiteljska knjižnica v Kameniku. Iz Postojinskega Okraja. V 4. dan julija bil je prvi občni zbor »učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj po tera-le dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o dosedanjem društvenem delovanji. 3. Vpisovanje društvenikov. 4. Volitev društvenega vodstva. 5. Posamezni nasveti. — Točno ob napovedani uri (ob 3. uri pop.) prične se zborovanje. Začas. predsednik g. nadučitelj M. Zarnik pozdravi navzoče tako-le: Slavna gospoda! Kot predsednik začasnemu odboru začenjam prvo občno zborovanje učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj. Prijazno Vas pozdravljam, častita gospoda, ter Vas prosim, da bi hoteli podpirati naše mlado društvol Ustanovili smo si društvo v proslavljenje 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja. Bilo bi tedaj nečastno za nas, ako bi dopustili, da bi društvo uže takoj v prvi kali zamrlo. — Važna so društva za socijalno življenje, tem važnejša pa so še učiteljska društva v sedanjem resnem položaji. — V društvu našem razpravljali bodemo zgolj to, kar pospešuje šolstvo, veljavo učiteljstva in napredovanje kmetijstva. Pri zborovanjih našega društva se bodemo prijateljski in bratski pogovarjali o vzgoji mladine, o raznih pedagogičnih načelih; gojili bodemo domovinsko ljubezen in prelepo domače petje. Vse to bode pa le mogoče, ako je društvo na trdnili, krepkih nogah. Potrebno je tedaj, da delujemo složno, »z združenimi močmi« ter nabiramo liki pridnim bučelatn gmotne in duševne hrane za društvo. Prosim Vas tedaj, čestita gospoda, da blagovolite vsak v svojem krogu nabirati podpornih udov, in da tudi Vi sami ne odtegnete svoje podporne roke društvu. Podajmo si v složno delovanje roke, saj Vam je znano, da: nV slogi moč rodi se prava, V slogi krasni uspeh cvete, V slogi se razvija slava, V slogi raj na svetu je!" Ta ogovor predsednikov bil je z burnim odobravanjem vzprejet. Potem društveni tajnik g. Jakob Dimnik tako-le poroča: Dragi, mili tovariši! Posebna čast mi je, da Vam morem poročati o dosedanjetn delovanji našega mladega društva. Uže narava uči nas, da se enako združuje z enakim. Vsa priroda je pri ustvarjenji resnico tega prizadetja utemeljila in to še vedno dokazuje. Človek, sin prirode, moral je tudi svoj delež onega hrepenenja po združevanji vzprojeti in vcepljen mu je tudi res ta nagib korenito v njegovo življenje. Zategadel se je človek uže od nekdaj družil z človekom, sosed s sosedom, stan s stanom in pozneje tudi narod z narodom. Le po vkupnem sodelovanji more človek napredovati duševno in telesno, ker le v družbi je moč in napredek. Skoiaj običajno postalo je uže tudi dandanes, da, si razni stanovi in učitelji posameznih okrajev snujejo društva in zadruge, da bi potem z združenimi močmi se potegovali za pravice, kature pripadajo njihovemu stanu. To potrebo čutili smo tudi učitelji zavednega Postojinskega okraja ter sklenili smo ustanoviti si učiteijsko družtvo, da bodemo z združenimi raočmi delcvali sebi v čast in korist, v prid izročene nam mladine iu v blagor milega nam naroda slovenskega. Časa tek dandanes ravno od učiteljskega stanu zahteva, da z napetimi dušnimi močmi primemo za vajeti v blagoi- prihodnosti pdjajočega se voza. Pa le po slogi, po edinosti morerao uspešno rešiti to nalogo. Ako bodemo složni, bode društvo naše z divno močjo mirujoče in oraahovalce tiralo s soboj, cepilo nam ljubezen in marljivost do svojega poklica in iz tega neprenehanega vpliva izrastla bode plemenita cvetka: delavnost. Društvo budilo bode nas iz dušnega spanja in postavilo nam v srce zvestega stražnika, čegar geslo se bode po naših prsih razlegalo s presunljivim klicem: »Delaj!« V društvu se misel z mislijo sprijemlje in vnema in srce se ogreva pri prijatelju svojem. V društvu bodemo se učili drug od druzega in drug z druzim. V društvu postavili se bodemo razumništvu našemu v pravem svitu v pogled in ravno v društvu bodeuoo pokazali, da napredujemo. Kdor pa misli, da ne potrebuje nobenega voditelja, kdor misli, da društva ni potreba in nobene druge misli od svoje višje ne ceni, kdor torej misli, da je preveč učen ali vsaj bolj učen, kakor tovariši njegovi, tak ne napreduje, temuč zaostaja — seveda ne v svojih očeh, ampak v očeh druzih, ki ga previdijo bolj, kakor on druge. Kaj, dragi tovariši in mile tovaršice, druži nas v društvo — ali ne zavest svojega poklica? Ali se tisti učitelji zavedajo svojega poklica, ki se s svojimi ne bratijo in s tem odtegujejo tudi Ijudski šoli? Prav veselo poročam, da se učiteljstvo Postojinskega okraja zares vnema za ugled stanu svojega, ker je radostno pozdravilo ustanovitev našega društva. To pokazal je vže posvetovalni shod v 3. dan aprila t. 1. v Št. Petru. Dasi je bilo jako slabo vreme in dasi ni dobil nikdo potnih troškov povrnjenih, vender zbralo se nas je skoraj polovica učiteljstva tega okraja zgoraj omenjeni dan v Št. Petru. Točno ob napovedani uri pričelo se je zborovanje. Predsedniknm zborovanja izbrali smo si g. nadnčitelja Martina Zarnika, kateri je ta posel z veseljem prevzel. Po kratkem a jedrnatem pozdravu predsednikovim prečita denašnji poročevalec pravila novega društva, katera je iz raznih pravil enacih društev posnel in nekoliko tudi dopolnil. Z malimi izpremembami bila so pravila enoglasno vzprejeta in sklenilo se je taista predložiti visoki c. kr. deželni vladi v potrjenje. To se je tudi zgodilo in v 3. dan junija t. 1. dobil je t. č. g. predsednik dopis od slavnega c. kr. okr. glavarstva Postojinskega z dne 1. junija 1888. 1. štev. 7211, v kojem se naznanja, da so pravila »učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj« vsled odloka visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 25. maja 1888. 1. štev. 5334 potrjena. V začasni osnovalni odbor bili so v 3. dan aprila t. 1. izvoljeni ti-le gospodje: Martin Zarnik (predsednik); Štipko Jelenec (podpredsednik); Jakob Dimnik (tnjtiik); Ljudevit Fetticli Frankheim (tajnikov namestnik); Matija Hiti (blagajnik); Filip Kete in Dragotin Česnik (pevovodji). Omeniti moram, da smo se pri volitvi tudi ozirali le na navzoče gospode učitelje; nenavzočih nismo radi tega volili, ker nisino vedili, če bodo pristopili k društvu. Usojam se pa danes v imenu osnovalnege odbora vabiti p. t. gg. učitelje in učiteljice, da v mnogobrojnem številu pristopite k našemu društvu, katcro smo si ustanovili v spomin 40 1 etnega vladanja našega presvetlega, dobrotljivega cesarja. Zberirao se torej polnoštevilno okoli svojega društva s pravo bratovsko ljubeznijo in vzajemnostjo mej sabo. Končavam z besedami staroste slovenskih učiteljev, ki pravi: ,,Dragi tovarši in bratji premili, V bratskem soglasji zjedinimo se! Složni bodimo v veselji in sili, V slogi nam zlata prihodnost cvete". Tudi tajnikovo poročilo bilo je z radostjo vzprejeto in kako je naše učiteljstvo res vneto za društvo, pokazalo se je pri vpisovanji v društvo. Koj prvi dan štelo je društvo 47 članov in nadjamo se, da bode to število zdatno povišali še podporni društveniki. Sedaj sledila je volitev društvenega vodstva. Gosp. Martin Z a r n i k postal je predsednik, g. Štipko Jelenec njegov namestnik , g. Josip Kostanjevec tajnik, g. Pavel Kavčič tajnikov namestnik, g. Jakob Dimnik blagajnik, gospoda Karol Česnik in Filip Kete pa pevovodji. Sklenilo se je, da se bodo »pravila« tiskala, da se naroči spominska knjiga in druge potrebščine. Da društvo pristopi k zvezi slovenskih učiteljskih društev je samo ob sebi umevno. Ko je blagajnik še omenil, da je nabral 65 gld. društvenine, zakluči gosp. predsednik zborovanje s trikratnim »slava-klicem« presvetlemu cesarjn. Pisatelj teh vrstic pa društvu želi mnogo delavnih in podpornili moči in — blagoslova božjega! —mn— Iz Logatca. Tukajšnji politični okraj bode v 22. in 23. dan t. m. v Logatcu pod pokraviteljstvom gospoda kneza H. Windiseligraetz-a priredil oficijalno slavnost v proslavljenje štiridese tletni ce vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Te lepe slavnosti bode se udeleževalo tudi tukajšnje učiteljstvo in šolski mladini iz Gorenjega Logatca bodejo se delila jedila in obleka. Iz Kameniškega flkraja, V 27. dan junija bila je uradna učiteljska skupščina za ta šolski okiaj v Šent-Vidu pri Brdu. Udeležili so se konferoncije vsi učitelji in učiteljice v okraji (28 učiteljev in 6 učiteljic). Tudi znana prijatelja šole in učiteljev č. gg. Ljud. Škufca, župnik Blagoviški in Ant. Koblar, kaplan Mengeški, sta prišla in ta shod počastila. Okrajni šolski nadzornik g. Andr. Žumer pozdravlja zbrane učitelje; voli si v namestnika nadučitelja Janežiča, a skupščina p*er acclam. za zapisnikarja Marolta in učiteljico Moos, potem pa se je obravnaval sledeči dnevni red: 1. Poročilo gosp. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanji šol tega okraja. 2. Kako se uspešno uporablja pri risanji drugi del »Eichlerjevih« risanskih predlog. (Poročevalec g. A. Štefančič.) 3. Začetni pouk v petji in navod k dvoglasnemu petji (s praktičnim poskusom). (Poročevalec g. J. Janežič.) 4. Kako bi naš okraj najpriinirnejše proslavil 401etnico vladanja Njegovega Veličastva presvetlega cesarja. (Poročevalci gg. I. Tramte, H. Paternost in Peter Pogačnik.) 5. Poročilo odbora za pregledovanje knjig »družbe sv. Mohora«. 6. Določitev o učnih knjigah za šolsko leto 1888/9. 7. Poročilo okrajne knjižnične komisije, volitev te komisije. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za nastopno dobo. 10. Samostalni nasveti. Da ni bilo učencem iz Doba, s kateremi se je imel izvesti praktični poskus v petji, treba predolgo čakati, odredil je gosp. okrajni nadzornik, da se je o tretji točki dnevnega reda najpred obravnavalo. Gosp. poročevalec je prav vrlo rešil nalogo svojo. Gosp. nadzornik priporoča pri petji metodo, ki nam jo je razvil naduCitelj Janežič. Debate pri tej točki udeleži se A. Štefančič, vrlo pripoznan pevec. — Na to je na vrsti gosp. nadzornikovo poročilo o šolstvu tega okraja. Iz jako skrbno sestavljenega in obširnega sporočila razvidelo se je, da šolstvo Kameniškega okraja leto za letom napredujo. Šole pomnožile so se v teku zadnjih let za %%. Še letos otvori se dvorazrednica v Domžalah, jednorazrednica v Eadomljah, mogoče, da tudi v Motniku. Vse mladine v okraji za šolo ugodne bilo je 4141, v šolo hodilo je je 3677 t. j. 99^. Za ponavljavno šolo bilo je otrok 1008, od katerih je v šolo hodilo 978 t. j. 97 %. Mladina se lepo vede, je ubogljiva in uljudna. V poštni hranilnici imajo otroci nad 1000 gld. Napredek od vlani. S šolskim poukom je gosp. nadzornik popolnoma zadovoljen. Le nekaj metodifinih migljejev glede vvrstitve učencev v razdelke daje gosp. nadzornik zbranemu učiteljstvu. Vedenje učiteljstva je lepo, postavno in možato. — Gosp. nadzornik objavi nekoliko ukazov in naiedeb, ki so sploh bolj neznani učiteljstvu. Priporoča »Kmetovalca« in nekaj novo izšlih knjižic, primernih za šolsko knjižnico, osobito ravno izšlo, lepo knjigo »Naš cesar«. Tudi »Vrtec« se zelo priporoča. — Gosp. Štefančič je prav pohvalno poročal, kako rabiti drugi del »Eichlerjevih« risanskih predlog. Omenja kritike, ki jo je avtor sam o svojem delu pisal. Debate udeležita se gg. Pfeifer in Burnik. Pfeifer priporoča šestilo (cirkel) pri risanji. Burnik pa pripoveduje, kako se v Kameniku v risanji pouCuje. Tudi on je za šestilo, katerega je celo v Gradcu priporočal učitelj risanja na akademiji. — Četrto točko dnevnega reda rešili so gg. Tramte, Paternoster in Pogačnik v smislu, da naj se cesarjeva 40 letnica po vseh šolab prav slovesno obhaja, če mogoče, s splošno ljudsko veselico. Zasade naj se cesarske lipe, napravijo šolske zastave i. t. d. Nasvetuje se, da naj se ustanovi o priliki te znamenite in vesele dogodbe okrajno učiteljsko društvo. Ta predlog vzprejme se enoglasuo. Volil se je uže tudi začasni odbor. Easti, cveti, razvijaj se torej cvetka — novo pognalo učiteljsko društvo! Gosp. Letnar poroča o knjigah »dnižbe sv. Mohora« in pravi: Knjiga »Franc Pirec« je prav lepa. Škoda, da se sem in tja v njej nabajajo tudi stavki, ki bi je ne smela čitati mladina, recimo na str. 38., kjer se pripoveduje o divjaku, da je imel tri sestre za žene ... — Slovenske večernice, ki opisujejo življenje sv. očeta, pa imajo na 115. strani tudi stavek: »ali pa, da je kak duhovnik pečal se z osebo druzega spola«. Videlo se bode, če se te dve knjigi pustite v šolski bukvarni! — Šesta točka dnevnega reda rešila se je s tem, da učne knjige za šolsko leto 1888/9 ostanejo stare. — 0 stanji okrajne knjižnice poroča gosp. Burnik. Iz njegovega poiočila je razvidno, da šteje knjižnica 374 knjig; med temi 126 vezanih. Pribodkov bilo je 86 gld., a blizo toliko tudi troškov. Nasvetuje se, da naj bi se knjižnica proti požaru zavarovala. Odbor ostane stari. — Zastopnikoma učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet izvolita se gg. nadučitelja Letnar in Ja vorše k. Samostalni nasveti so bili: Gosp. Pogačnik nasvetuje, da bi se ponavljalna šola prenaredila, kar se je uže v »Učit. Tovarišu« čitalo. Gosp. nadzornik opomni, da bi v dosego tega trebalo predrugačenja deželne šolske postave, in da bodo o tem pri prihodnji skupšfiini vsi šolski voditelji dobili nalog, o tem poročati. Na predlog gosp. P o g a č n i k a sklene skupščina, enoglasno prositi za povikšanje učiteljskih plač. — Gosp. Letnar nasvetuje nekoliko premen pri tiskovinah o kazalu šolskih zamud. •— S 3 kratnim »živio« presvitlemu Vladarju in z navdušeno odpeto cesarsko pesnijo konča gosp. predsednik konferencijo. Omeniti mi je še, da se je gosp. Janežič gosp. nadzorniku prav ganljivo zahvalil, da je zborovanje tako vrlo uredil in vodil. — Tudi ne smem pozabiti poročati, da smo videli iz Kameniške obrtno-nadaljevalne-risarske šole prav Iepa risarska dela pri tej skupščini. 0 1 '/2 sedli smo pri gosp. Škoficu k skupnemu obedu. Tu so nas počastili vrli prijatelji ljudskega učiteljstva gg. državni in deželni poslanec Franjo Šuklje, c. kr. notar in deželni poslanec Janko Kersnik, okrajni sodnik Julij Polc, zdravnik iz Pervoj in še dva gospoda od c. kr. davkarije z Brda. Vrstila se je napitnica za napitnico, pesen za pesnijo, ki nam so je prepevali vrli naši gg. učitelji pevci. Napivalo se je obče priljubljenemu gosp. nadzorniku, učiteljski slogi, duhovščini, gg., ki so nas se svojo navzočnostjo počastili. Sploh je vladala mej nami dobrodejna sloga in edinost, od katere pričakujemo najboljšega uspeba. Bog daj! Branimir. S Police pri Višnjigori. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šola« je tukajšnji šoli za mali znesek poslalo mnogo različnega šolskega blaga, Za ta velikodušni dar se v imenu uboge šolske mladine iskreno zahvaljuje Ivan DremeJJ, učitelj in krajnega šolskega sveta predsednik. S Turjaških hribov. (Učiteljsko okrajno zborovanje) za Kočevski šolski okraj bode*) v Eibnici s tem-le vzporedom: 1. Otvorenje zborovanja v šolskcm poslopji ob 9. uri dopoludne. 2. Volitev predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev. 3. Puročilo in opazke gosp. c. kr. okrajnega Solskega nadzornika o stanji šolstva v tem okraji. 4. Poročilo in račun knjižničnega odbora. 5. Izvolitev knjižničnega odbora za prihodnjo dobo. 6. Izvolitev stalnega odbora za pribodnje okrajno učiteljsko zborovanje. 7. Izvolitev dveh izvedencev učiteljstva (menda zastopnikov?) v okrajni šolski svet — po določilih §§. 19. in 22. post. z dne 25. febr. 1870, dež. zak. št. 11. 8. Predavanje (nemško in slovensko): »Po katerih sredstvih naj se vzbuja in vzdržuje v šoli pazljivost?« 9. Predavanje (nemško in slovensko): »Kako bi se dala v smislu §. 10., post. z dne 2. maja 1883. 1. ustanoviti kmetijska, nadaljevalna izobraževališča po učnem načrtu z 1. 1876. v zvezi z ljudskimi šolami — za mladino, katera je uže šoli odrasla. 10. Predavanje (nemško in slovensko): »Kako naj učitelj goji in pospešuje domoljubje v šoli in zunaj šole?« 11. Samostalni predlogi, kateri naj se pa vsaj do 20. julija pismeno naznanijo stalnemu odboru. Pripominja se: »Za razgovor o točki 9. naj se pripravijo vzlasti vsi šolski vodje«. 0 izidu tega zborovanja Vam bodem poročal o svojem času.**) Iz Ljnbljanske okolice. V 17. dan julija t. 1. imeli bodemo učitelji tukajšnjega šolskega okraja v II. mestni deški šoli na »Cojzovej cesti v Ljubljani zjutraj ob 9. uri svojo letošnjo konferencijo se sledečim dnevnim redom: 1. Volita se dva zapisnikarja. 2. Poročilo gosp. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o tem, kar je pri nadzorovanji šol tega okraja tetos opazil. 3. Kako more šola v otrocih čute domovinske ljubezni in zvestobo udanosti do presvetlega vladarja buditi in poživljati? Poročata gospoda Alojzij Pin in Jakob Marn ter gospodičina Ana Pour. 4. Kako naj vpliva učitelj na obnašanjc šolske mladine zvunaj šole, in kaj more od svoje strani v povzdigo prave moralične zavesti ne le pri šolski, nego tudi pri uže bolj odrasli mladini doseči, oziroma doprinesti ? Poročajo: gospoda Ivan B aj c in Evgen M ii 11 e r ter gospo- *) Kedaj ? **) Prosimo! Uredn. dičina Frančiška Wruss. 5. Določijo se za ta okraj učne in berilne kujige, katere se bodo po šolah pri pouku prihodnje šolsko leto 1888/9. rabile. 6. Poročilo kiijižniCnega odbora: a) o stanu in računih okrajne učiteljske knjižnice; poročevalec je gosp. kujižnični prvomestnik; b) o slovenskih knjižicah, ki so šolsko leto 1887/8. izšle, ter so šolski mladini namenjene, oziroma o vrednosti taistih za daljno naobraževanje mladine. Poroča gosp. nadučitelj Fr. Govekar. 7. Nasvefc o nakupovanji novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. 8. Posvetovalo bode se o premestitvi okrajne učiteljske knjižnice. 9. Volitev: a) knjižničnega, in b) stalnega odbora. 10. Prosti samostalni nasveti, kateri so se pa morali zadnji čas do dne 10. julija t. 1. gosp. predsedniku konferencije vposlati. Eazprave k točki 3. in 4. dnevnega reda izvršiti imajo se pismeno in po dokončanem nastopu pa g, predsedniku izročiti. Venceljnov. Iz Ljubljane. Mestni zbor je v seji v 15. dan maja t. 1. izvolil oddelek za posvetovanje o praznovanji štiridesetletnice slavnega vladanja Njegovega Veličastva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Ta oddelek tedaj zdaj poroča in mej drugim o tem praznovanji v mestnih šolah tako-le: V 4. dan meseca oktobra t. 1. bodi praznik za mladino vseh mestnih šol. Ta dan ob 8. uri ber<5 naj se v zato odločenib cerkvah sv. maše, pri katerih naj bode navzoča vsa šolska mladina. Potem naj v šolskih dvoranah šolski ravnatelji mladini s primernimi govori pojasnijo pomen tega praznika in kjer naj učenci in nčenke deklamujejo in pojo domoljubne pesmi. Konečno naj se mej vse učence in učenke razdeli spomeniški spis v slovenskem jeziku. Ta spis nakupi se na mestne troške in zaračuni v ekstraordinariji pod naslovom »razni izdajki«. — »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani bode v sredi meseca oktobra t. 1. v proslavo štiridesetletnice slavnega vladanja Njegovega Veličastva našega presvetlega cesarja priredilo slavnostni koncert, h kateremu izvrševalni odbor uže zdaj vse spretne gospode učitelje pevce in gospodičine učiteljice pevke na Kranjskem vabi, da bi pri njem sodelovali ter jih uljudno prosi, da bi takoj odločno naznanili, če se bodejo udeležili nameravanega slavnostnega koncerta, pa tudi, da določijo glas, katerega pojo, da se jim bodejo dotični napevi pravočasno poslali. V kateri dan v sredi meseca oktobra t. 1. in s kakim vzporedom bode ta koncert, se bode pozneje naznanilo. Tudi se bode gospodom udeležnikom in gospodičinam udeležnicam za ta čas za primerno brezplačno prenočišče v Ljubljani po moči preskrbelo. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je v seji dne 27. preteč. m. določilo, da bode velika skupščina v nedeljo v 2 9. danjulija t. 1. v Ptuji. Uljudno se pozivljajo vsa poddružnična načelniStva, da pravočasno dopošljejo poročila o stanji poddružnic za glavni izkaz ter naznanijo svoje zastopnike, oziroma pooblaščence za skupščino. — Nemško društvo »Die Ortsgruppe Laibach des Schul vereins filr Deutsche« je deželna vlada Kranjska razpustila v zmislu §. 24 zakona z dne 15. nov. 1867. 1.